mmMm I "haja vsaki ^Hjttek,datiran z dnevom . JLCiH Msiednje nedelje. ■ftročnina velja za Av-© == ;0: za celo leto ■bone, za pol in četrt i po rabi^razmenio; za Ogr->0(1 je in110 * K 50 vin. za celo x . ]_ jkiojza Nemčijo stane 0 jacelo leto 5 kron, za Balsaml/Beriko pa 6 kron; '(1 8-l«a(Jrugo inozemstvo se oj rastfflBiuni naročnino z ozi- I m na visokost pošt-I ne. Naročnino je pla-I (tU naprej. Posamezne HI i seProclaiaJ° P° ^ v-h . pdmštvc in uprav- 1 uraa«^!vo se nahajata v ■Ptuju, gledališko po-iamstvi sl°Pie štev- 3" Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Va strani K 32, za l/4 strani K 16, za Vs strani K 8, za Vit strani K 4, za Vsa strani K 2, za */«* strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. M®«® V Ptuju y nedeljo dne 1. avgusta 1909 X. letnik ioma za-epki. Pc a. Hva- štale. V hotela Bauer v Ormožu je bilo ne verandi 45 šip pobitih. G. Steinklauber iz Pragerskega prišel je v nedeljo v Ormož in sprejemal naročila na opeko po znižani ceni, zakar mu gre vsa hvala. Občinska šparkasa in občina sama naročila sta 7 vagonov opeke, ki se bodejo oddajali po zniženih cenah prizadetim. Osebni vlak v toči. Med nevihto vozil je ravno iz Budimpešte prihajajoči osebni vlak skozi Ormož. Vse šipe vlaka so bile razbite. Potniki so se morali pod klopi skriti, da jih ni zadela toča ali pa kosi šip. Bili so v življenski nevarnosti. Ljudje so padali na kolena in molili. Velikost škode se doslej seveda še ne more ceniti. Gotovo je, da znaša več milijone v kron. Posamezni dogodki. Med nevihto opazilo se je voz s splašenima konjoma v divjem teku skozi Ormož divjati. Voznik ni mogel splašenih konj ustaviti in se je moral sam, kakor je to ravno šlo, pred točo varovati. Kaj se je z vozom in voznikom zgodilo, se doslej ne ve. Dijak Kollenz vozil se je v nevarnem času na kolesu. Kakšnih 100 korakov od hiše dohitela ga je toča. Pridobil je težke rane na rokah in glavi. Končno ga je toča na tla pobila, kjer je nezavesten obležal. Razno. V Purkli so našli 17 7* deke težko točo. Drevje je bilo iz tal iztrgano. Nekega kmeta koča se je podrla in moža težko ranila. — Proti Radgoni so se vozili ravno grof Szapary, okrajni glavar grof Stiirgh, soproga in več otrok v avtomobilu, ko jih je toča dohitela. Avtomobil je vrgel vihar v veliko drevo, ki se je takoj prelomilo. K sreči ni bil nikdo ranjen. — V pon-delek so se zbrali v Ormožu občinski predstojniki. Okrajni glavar in upravitelj Flucher so z njimi cenila škodo. Najhujše prizadete so Vi-čanci. Glavna škoda se razteguje v dveh vrstah : Vičanci-Velika Nedelja in Ljutomer-Ormož. — Glavni strokovnjaški vodja za cenitev škode in pomoč je obskrbnik g. Flucher. Stem je vse zelo zadovoljno, kajti Flucher je pač tako temeljiti strokovnjak in čisti značaj, da boljšega ni bilo najdeti. Na pomoč! Velikanska je škoda, velikanska beda ter revščina! Za teta naprej so gorice uničene, kmet ne ve več, kako se bode preživel. Obupanje je pač splošno . . . Zdaj treba pokazati svoje krščansko srce, svojo ljubezen do bližnega! Zdaj treba roko odpreti in revežem pomagati! . . . Vlada mora storiti svojo dolžnost in ta dolžnost je, da se da takoj in izdatno podporo. In tudi drugi naj pomagajo! Dal Bog, da bi se nesrečno ljudstvo iz te grozne bede spravilo, da bi se zopet razmere zboljšale! Dal Bog, da bi toča doslej neprizadete kraje pustila pri miru! im. Tn a rabila Ves ter- uničeno Na pomoč! Na pomoč! Dne 24. t. m. uničila je velikanska toča in nevihta gorice, njive, polja hiša in poslopja tisočero naših sotrpinov Kmetje so obupani, žene jokajo, otroci so lačni. Od kje davke plačati? Od kje naj pride pomoč? Treba je, da nabiramo denar za vboge žrtve te grozne nesreče. Zato prosimo vse prijatelje in znance, vse odjemalce in naročnike, sploh vsakega, kdor ima le iskrico ljubezni do bližnega, kdor hoče vsaj z najmanjšim doneskom revežem pomagati, — naj nam pošlje malo podporo. Uredništvo „Štajerca" bode zbiralo te podpore, jih objavilo v našem listu in izročilo najpotrebnejšim po toči prizadetim. Vsakdo naj podeli vsaj malenkost, naj si bode še tako majhno svotico denarja in jo nam v božjem imenu pošlje! Pomagajte hitro! Revščina je grozovita in večna usoda Vam bode povrnila, kar storite za te reveže. Meščani! Pomagajte, kajti kmetu se slabo godi! Kmetje v neprizadetih krajih, dajte vsak par krajcarjev in nabrala se bode svotica, s katero se bode mnogim pomagalo! Vsi, vsi morajo pomagati! Vsi doneski naj se pošiljajo uredništvu „Štajerca". Vsakdo naj da vsaj malo svotico! Vsak krajcar je dobro došel in bode z imenom darovalca izkazan! Pomagajte! Uredništvo „Štajerca". Izkaz daril: Župan Jož. Ornig.......100 kron. (Prihodnjič naprej.) Politični pregled. Vedno denar — na Kranjsko. Iz Ljubljane se poroča: Občinski svet ljubljanski je sklenil, da se finančnemu ministru Bilinskemu zahvali, ker je podelil ta 900.000 kron iz potresnega posojila za ustanovitev državne obrtniške šole v Ljubljani. Torej — zaradi brezmejnega kričanja tistih ljubljanskih hujskačev, ki se na veleiz-dajalski način združujejo z Belgradom in Peters-burgom, se bode darovalo zopet 900 tisoč kron za Ljubljano. Ali vlada ne pomisli, da se mora končno prebivalstvo na Štajerskem in Koroškem vznemiriti, ako se tisoče in tisoče denarja meče tako rekoč skozi okno? Zakaj je vlada mačeha za nas, za kranjske hujskače pa dobra mati? In zakaj se naši poslanci ne pobrigajo za take zadeve? Prvaški poslanci so pač le sužnji kranjskih . . . Cerkveno premoženje narašča vedno bolj in "bolj. Leta 1900 znašalo jo čisto premoženje katoliške cerkve na Avstrijskem 789 milijonov 7 5 1.6 0 8 kron. Dohodki iz premoženskega obrata cerkvenih zavodov znašali so istega leta 62 milij. 423.222 K. Danes obsega cerkveno premoženje že več kot eno milijardo, torej več kot 1.000 milijonev kron. Cerkev je torej na Avstrijskem največji bogatin. Pa tudi največji veleposetnik je; kajti že 1. 1900 je cerkev bila lastnica zemljišč in posestev v vrednosti skoraj 303 milijonev kron. Vkljub temu pa cerkev ne plačuje svojih služabnikov, temveč mora država, morajo torej davkoplačevalci vsako leto 15Va milijonev kron za duhovnike plačevati. Pri teh razmerah tudi ni čudno, da narašča pri nas na Avstrijskem število duhovnikov. L. 1890 smo imeli n. p. 21.000 samostanskih duhovnikov, leta 1900 pa že 27.000. Ja, ja, Goethe je imel prav, ko je dejal: Die Kirche hat einen guten Magen . . . Od c. kr. državnih železnic. Od 1. do 30. junija 1909 zvozilo se je po naših državnih železnicah skupaj 10.473.000 oseb in 7,281.800 ton blaga. Dohodki iz voznine znašajo več kot 50 milijonev kron. Pač lepe številke! Mladotlirki izkoriščajo svojo zmago zdaj na prav barbarski način. Vsak dan, mesece sem, obsojajo pripadnike prejšnega sultana Abdula Ha-mid na smrt. Pretekli pondelek se je v Stam-bulu na neki seji 13 političnih zločincev usmrtilo, med njimi divizijskega generala Serkeš Mehmeda, adjutanta in načelnika tajne policije Abdul Hamida, divizijskega generala Jnsufa, bivšega vojaškega komandanta derviša Wahdeli, 2 lajtnanta, 2 vojaka in 1 uradnika. Kri teče v potokah. Zob za zob! Zarota na Grškem. Vlada je prišla veliki zaroti proti kraljevi družini grški na sled. Razni mlajši oficirji so se zmenili, odstraniti vso kraljevsko družino. Mnogo oficirjev so zaprli. Vojna Španske proti Kabilom. Izsesana in od klerikalcev zanemarjena Španska pelje zdaj vojsko v Maroki, brez da bi imela tudi v slučaju zmage dobiček. Tedne že se borijo v okolici mesta Mellila. Divji narod Kabili se borijo z vso strastjo. Njih duhovniki pridigajo „sveto vojno" proti Špancem. Kabilska armada šteje že 16.000 mož. Vojska je krvava in brez usmiljenja. Kajti Kabili morijo celo ranjence in omadežujejo mrliče. Španci so v zadnjih bojih čez 500 mož izgubili. Vlada hoče tamošnjo vojaštvo na 40.000 mož zvišati. Na Španskem pa je prebivalstvo zaradi te blazne vojske grozno razburjeno. Ljudstvo prireja velike demonstracije proti vladi in v nekaterih krajih je že izjemno stanje proglašeno. V Barceloni prolasilo je delavstvo generalni štrajk. Pri temu je prišlo do hudih bojev z orožniki. 8 delavcev je bilo ustrelienih. Nesrečna država! Črnogorska vlada hoče 6 milijonev frankov dolga napraviti. Doslej ima ta državica okoli V/% milijonev dolga. Kdo ji kaj posodi? Morda slovenske posojilnice ... Škandal in sramota imenoval je naš sivolasijxesar in vladar Franc Jožef I. tisto nesrečno*prvaško"politiko, s "katero se je prepotrebni naš državni zbor uničil. In mi lahko rečemo, da je imel cesar prav! Kajti kmet trpi, kmet je v bedi in revščini, kmet nima ničesar, da bi si zboljšal življenje. Edino zaupanje kmetovo je še bilo, da se mu po državnem zboru pomaga. Poslanci so vendar od kmetov izvoljeni in bi morali edino za kmete delovati. In prvaški poslanci? Oni so razbili državni zbor, oni so uničili ono mesto, v katerem se postave kujejo. Ti prvaški poslanci so torej krivi, da se kmetu slabo godi! Zdaj je prišla še grozovita toča in je uničila velik del spodnje Štajerske. Vse se vprašuje : kako bodemo živeli? In nikogar skoraj nimamo, ki bi nam hotel in mogel pomagati. Ali ni to res škandal in sramota? Naš cesar je imel v vsakem oziru prav. Ljudstvo, ti si pa zapomni p r v a š k e poslance, ki so ti na tako brezvestni način škodovali. Čas bode prišel, ko se ti bodejo zopet prilizovali! Ljudstvo, vzdrami se! Novice. Hvala nemščine. Dobro je znano, s kako besnim sovraštvom zasledujejo in sramotijo prvaški zagriženci nemštvo in nemški jezik. Ti ljudje, ki sami ne morejo izhajati brez nemškega jezika, psujejo in obrekujejo ta jezik pri nezavednemu ljudstvu. Zanimivo je vsled tega izvedeti, kako sodijo drugi ljudje o nemškem jeziku. Francoski učenjak Legrant n. p. piše: „Ako hvalim nemški jezik za najbogatejši in najbolj rabljivi jezik sveta, ako hvalim nemške zaklade knjig za največje in najboljše, potem ne govorim kako;| kdo, ki slepo hvali in nič druzega ne poid Živel sem na dveh delih sveta, napravil srn akademične izkušnje in študije v petih jezici pisal v treh jezikih knjige in članke. Ia ved*] sem moral nemški jezik odlikovati. — sodi in govori francoski učenjak, ko je vendar! znano, da so Francozi najhujši nasprotaiBj Nemcev. Učimo se torej nemškega jezika! Nesramnost. Na Švicarskem (Wolhusenpjj Luzernu) imajo menda premalo politikujoq farjev. Zato iščejo po celem svetu dečke, h bi se potem v ta po našem mnenja nesreffl zavod poslali, da bi enkrat politiki klerikalizna služili. Tudi .nam je poslal vodja zavoda. 4j teol. Koch pismo, v katerem zahteva brezplači agitacijo za gojence ... To je pač nesramnost!] Prvič ta pobožni dr. Koch niti nemško pisali ne zna. V svojem pismu je napravil toliko ntl pak, da bi se jih zadnji šolar sramoval. DragŽ} je nesramnost, od nas agitacijo v take namena] zahtevati. Poslov na kmetih potrebujemo,.ne postopačev! Kmetu pomagajte, ne pa ki odirati! Upamo, da nam ta Koch nikdar takihvpisem ne pošlje! Človek — kraij zraku. V nedoseženi M predrznosti in pogumnosti premagal je čIotAI že davno zemljo in vodo. V črevesju zemlje iskiU si je svojih zakladov in čez morje bluje s svh jimi parniki. Edino zrak doslej še ni mogel magati. Imel je pač balone (zrakoplove), ki so bili popolnoma izročeni vsakočasnemu vetnj Ali človeku to ni dalo miru. In mislil in delal| je, mislil in delal na vse načine. Šele v zadnje®! času se je v tem oziru veliko posrečilo. Nasto-J pil je grof Zeppelin s svojim „luftšifom1* in letel v zraku več sto kilometrov. Zdaj pa poroča, da je Francoz Bleriot kot prvi s svojim] zrakoplovom preletel morski kanal „LaManche1, ki lefži med Francosko in Anglijo. V 23 tah je preletel Bleriot 33 kilometrov v zraka Velikanski je ta uspeh in to na vojaškem kak na kulturnem polju. Zrak je premagan ! In prffl bodejo časi, ko bodemo po zraku tako potovali, kakor smo doslej po zemlji in po vodi . Iz Spodnje-Štajerskega. Maš Onrcig na delu. Velikanska toča, ki je napravila pretekli| soboto zlasti v ormožkem okraja tako ogromi»: škodo in pahnila tisočero kmetskih družini revščino in bedo, — ta toča torej zahteva tudi| v prvi vrsti hitro in i z d a t n o pomoč. Naše mnenje, in mislimo da tudi mnenje vseh poštenih ter človeško čutečih ljudij je, da mora j ob taki priliki vsako osebno, politično in narod-nostno nasprotje ponehati. Res je, da je nas kmet pahnjen v prepad bede, — res je, da n a š j kmet lakoto trpi in ravno tako je ks, da se mora zdaj na vse načine in z vsemi mogočimi sredstvi kmetu pomagati. Na tem edino pravilnem stališču stojimo vsi naprednjaki. Zdaj se ne gre in ne sme Hi za to, kakšne narodnosti in kakšnega političnega prepričanja da smo, — zdaj se tudi ne gre a mišljenje poslancev ter drugih v tem oziru vai-| nih činiteljev, — zdaj se gre edino z a pomoč, za hitro in izdatno pomoč. Tako misli in dela tudi naš poslanec in načelnik okrajnega zastopa g. J o s. Ornig. JO nimamo namena, da bi tega moža tukaj hvali-1 sali in mu slavospeve peli. Kot deželni posla-j nec g. Ornig tudi ni zastopnik agrarne dežele, temveč le poslanec mestov in trgov. Ko bigosp. Ornig torej za nesrečneže, katerim je grozovite] ta toča zadnjo upanje vzela, ničesar ne storil,j bi mu tega nikdo ne mogel očitati. Ornig bi se lahko na to izgovarjal, da je prebivalstvo na| deželi za svoje interese druge poslance izbralo. | Ali mi naprednjaki ne poznamo v tako žalostnih časih grozne nesreče nobene razlike. Zato j e tudi poslanec Ornig takoj, ko je izvede, ] o toči in njenimi posledicami, vse storili kar je bilo mogoče, da se olajša in zmanjšat pljenje prizadetega ljudstva. Kakor poročamo že v uvodnem članku da- j našnje številke, peljal se je g. Ornig drugi danj po tej grozni nevihti takoj v Ormož, da sam: pregleda velikost škode. Potem je poslal takoj ces. kralj, namestništvu v Gradec telegram, pterem je zahteval od vlade takoj-j in dovolj velike podpore za prizadeto ¿valstvo. Ornigu se je tudi posrečilo, da id e c. k. namestnik iz Gradca tedni hrizadete kraje in si ogleda sam velijo škodo, da zamore potem primerne predloge podpiranje staviti. Upajmo, da bode ljudstvo čutilo, da zamore vendar od teh mestov ia pomoč priti. Naš 0 r n i g dela torej 1 — Naprednjaki prčeve" stranke so pričeli nabirati podporne je za kmete, katerim je toča napravila . Čeprav ne veliko, se bode vendar vsaj nabralo, kar se bode potem primerno raz-Pri temu nabiranju, katerega uspehe bo-v prihodnji številki natanko popisali, bil ias Ornig prvi, ki ni dal za reveže praznih temveč denar. Zupan Ornig nam je za po toči prizadete svoto 100 kron listnega izročil. Hvala mu! Ali še naprej! Ornig je bil pri ces. kralj, (kraj n e m u glavarstvu in je stavil celo zahtev za prizadete kmete. Glavar je Or-. tudi obljubil, da bode te zahteve so j vladi predložil in jih ene r-:n o p r i p o r o č a 1. Te zahteve, ki se nam levajo zelo važne in za katere bi se morali drogi činitelji ogrevati, so: 1. Popolni odpis davkov za prizadete te. Vsaki rubež v davčnih zadevah naj takoj ostavi. 2. Povrnilo vseh troškov, ki so se napra-li ali se bodejo napravili z novim pokrivanjem toči razbitih streh. 3. Dovolitev brezobrestnih p o s o-|iI prizadetim kmetom proti 5-letnemu povrnilu ipitala. Obresti naj država plača. 4. Ureditev delavskih priložnosti, bode ljudstvo kaj zaslužilo. V ta namen naj dovoli 100.000 kron, s katerimi bi se zgra- sledeče ceste: Tibolce, Mezgo Sip,me, ezovec, Lanjovec. S tem bi bilo na dve strani mo: ljudstvo bi dobilo zaslužek in prepo-le ceste bi se zgradile. 5. Razdelitev (brezplačna) ž i v 1 j e n-ah sredstev in krme v jeseni. To so poglavitne točke, katere je g. O r-ig za po toči prizadete kraje zahteval in upati j da jih bode vlada v polni meri i z-10lil i 1 a. Po Ornigovi intervenciji je nadalje mestna rkasa v Ptuju sklenila, da določi v lene brezplačnega posojila priza-letim kmetom 1 milijon kron denarja. Isto-je mestna šparkasa v Ormožu ila, dati večjo svoto denarja v ta na-m na razpolago. Tako so se storili prvi koraki, da se bed-ra, lakoto trpečemu ljudstvu pomaga. Ornig v tem oziru svojo dolžnost in več iot svojo dolžnost storil. Zato mu gre in hvala! Ljudstvo pa mora pomagati, Ijud-ro mora naše zahteve okrepčati in zanje se limati. Potem bodejo merodajni činitelji tisto ili, kar je njih sveta dolžnost z ozirom na isko nesrečo, ki je naše kraje prizadela. * * * Linhart — zopet oproščen. Ptujski doktor e Brumen je drugače precej pohlevna du-Odkar se mu je sodnijsko denuncijantstvo zalo, se čuti to pohlevnost posebno dobro., i glede svojega juridičnega znanja je menda pohleven. Le kadar se hoče blamirati, ta-bat je dr. Brumen nenasiten, takrat izgubi vso pohlevnost in ponižnost. Tudi drugi prvaški go-dje imajo pobožno željo, da bi spravili naše-urednika Linharta v luknjo. Poskušali so že vse mogQČe načine, da bi se jim to posre-i. Ali blamirali, osmešili so se večinoma vsi. [Pa vsak teh junakov se je samo enkrat blami-in osmešil; potem je stisnil rep med noge iijo popihal domu ter si mislil: s „Štajercem" li dobro črešnje zobati . . . Ves drugačen pa naš ljubeznivi prijateljček dr. Tone Brumen, Advokat in Pettau". On ni zadovoljen z en-,tno blamažo; ne, on se hoče desetkrat osme-da izpozna ves svet njegovo juridično zna-in modrost. Evo dokaz: Svoj čas smo poli, da so slovenski fantje v ptujski okolici Brumena neusmiljeno pretepli. Seveda Bru-qu ni bilo prav, da se je to javno povedalo zato nam je poslal lažnivi „popravek", v ka- terem je vse tajil. Mi smo takoj lažnivost tega „popravka" pribili in povedali, da je gospa Brumen sama pravila, da jih je njen soprog po grbi dobil. No, dr. Brumen se je vsedel in napisal še en „popravek" ter ga nam poslal. Že preje smo dr. Brumena povabili, da naj pride v naše uredništvo, da ga naša dekla nauči postavnih „popravkov" pisati. Brumen se temu našemu prijaznemu opominu ni odzval in zato je tudi popolnoma nepostavni „popravek" napisal. Mi smo vrgli ta „popravek" v koš. To je bila za Brumena prva blamaža. Ni mu bilo dosti. Zato je šel in tožil našega urednika Linharta pred mariborsko sodnijo. Pri prvi razpravi je bil Linhart popolnoma oproščen, Brumen pa na plačilo troškov obsojen. To je bila zanj druga blamaža. Ali ni mu zadostovalo. Zato je šel in vložil proti oprostitvi rekurz. Te dni se je imelo prizivno sodišče v Mariboru s tem prizivom pečati. Sodišče je prav na kratko rekurz Brumena odbilo, urednika Linharta popolnoma oprostilo in — Brumen mora plačati precej velike troške ter se je srečno tretjič blamiral. Žalostno je to za najmodrejšega advokata v Ptnju. Za nas pa ne. Mi iz srca Brumenu to blamaže privoščimo. Obljubujemo mu tudi zana-prej svojo naklonjenost in kadar bi se hotel zopet blamirati, naj se le na naš naslov obrne. Tako, — adio, gospodine doktor! Načrt nove ceste v Vurmberg daje prvaškim lažnivim listom zopet povod, da napadajo napredni okrajni zastop v Ptuju. Zlasti se odlikuje pri temu „Narodni dnevnik," ki je sploh v zadnjem času tako neumno pisan, da se mu lastni pristaši rogajo. Prvaki lažejo, da bodejo imeli od nove ceste le grof Herberstein in ptujski gospodje hasek, da sta občini Karčovina pri Ptuju in Vurmberska Karčovina dovolili po 4.000 K itd. itd. Vse to je nesramna laž! Res je le, da je samo ena občina 600 K (ne pa 4.000) dovolila. Kar se ceste tiče, je stvar sledeča. Cesta do g. Hintzeja obstoji že dolgo. Ali od Hintzeja naprej ni bilo tam nikakoršne zveze. Tamošnji prebivalci so morali vsled tega ali v Maribor, ali pa čez gore na vurmbersko cesto. Ti prebivalci pa plačujejo istotako svoje davke. Zato ni razumljivo, zakaj bi se jim ne pomagalo in ne koristilo. Za grofa Herbersteina nima cesta nikakoršne vrednosti; on se tudi ni zanjo nikdar potegoval. Ali tamošnjo prebivalstvo je to ceste že davno prosilo. Prvaki pa temu prebivalstvu niti prepotrebne ceste ne privoščijo. Takšna je ljubezen prvakov do slovenskega ljudstva ! Sicer so pa prvaki lahko prepričani, da se jih nikdar ne bode vprašalo, kako in kam naj bi se ceste gradile. Tega še manjka, da bi okrajni zastop tisto delal, kar se sanja alkoholi-zirani buči kakega celjskega „žurnalista". Okrajni zastop delal bode vedno v korist ljudstva! Kaplan — volilni slepar. Povedali smo in to tudi že večkrat dokazali, da ni pri zadnjih volitvah na spodnjem Štajerskem zmagala politična razsodnost in poštenost, temveč edino sleparija in nasilje. To seje te dni zopet pokazalo, ko je stal neki politiknjoči kaplan zaradi volilne sleparije pred sodiščem v Mariboru. Stvar je sledeča: Tožen je bil 2o-letni kaplan Miha Kristo-vič iz Ribnice po § 8 z. 2 postave za varstvo volitev. Dne 17. maja 1909 šla sta namreč posestnika Peter Mori in Simon Krautberger v Groglovo krčmo, kjer se je nahajal volilni lokal, da bi tam svojo volilno pravico izvršila. Na poti šla sta mimo hiše občinskega predstojnika Urana. Tam je stal toženi kaplan Miha Kristovič. Kaplan je pričel volilca takoj povprašati, koga bo-deta volila. Hvalil je Krautbergerja, ki je dejal, da bode dr. Verstovšeka volil. Mori pa je rekel, da ima kandidata že na listku zapisanega. Zato je zahteval kaplan od Moreta, naj mu ta listek pokaže. Komaj je imel kaplan listek v roki, ko je že prečrtal napisano ime našega naprednega kandidata Kalischniga, namesto njega pa napisal ime farškega prof. Verstovšeka; kaplan ni pri temu Moreta vprašal, ali je s tem zadovoljen ali ne; pomisliti se mora, da ta posestnik ne zna ne čitati in ne pisati, da se je torej kaplanu sleparija lažje posrečila. Pri sodniji se je kaplan na razne zvijačne načine izgovarjal. Ali pomagalo mu ni. Bil je obsojen na 50 kron globe in poleg tega se mu je za 6 let odrekla aktivna kakor pasivna volilna pravica. Kaplana je zastopal dr. Pipuš. To je en slučaj volilne sleparije. Koliko pa je ednakih slučajev, ki niso znani! Stotero sleparij se je zgodilo. Na ta način seveda ni težko zmagati. Ali kakšna mora biti stranka, ki deluje s sleparijo in goljufijo ? V celjski okolici postajajo razmere vedno bolj onim na Turškem podobne. Javni red in mir sta tam neznana pojma. V zadnjem času se jo dogodila cela vrsta slučajev, v katerih so bili razni posamezni Nemci ali naprednjaki od na-hujskanih sokolskih zagrižencev na tolovajski način napadeni. Pri temu se ti napadalci niti ne sramujejo, nadlegovati otroke in ženske s svojim kričanjem in jim groziti. Opozarjamo oblast na to divjanje in upamo, da bodejo orožniki red napravili. ApOSteljlli miru bi morali biti duhovniki, aposteljni miru in ljubezni do bližnega. Pa so i;rav redki gospodje, ki se držijo tega gesla. Žalibog da moramo skoraj v vsaki številki našega lista par teh ljudij grajati in pokrtačiti. Iz celjske okolico smo dobili n. p. zdaj poročilo, da pričenja tamošnji penzijonirani župnik Sattler vedno grše hujskati in prepire delati. Nekemu posestniku v Ustrožni, ki ima na svoji hiši tudi nemški napis, dejal je Sattler, da je to smrtni greh. Posestnik se sicer ni dal prestrašiti in mu je pošteno a odločno odgovoril. Radovedni pa smo le, koliko časa bode to hujskanje še trajalo. Na vsak način priporočamo Suttlerju, naj v miru svojo penzijo vživa in naj se briga raje za lastne smrtne grehe ter za smrtne grehe raznih svojih stanovskih tovarišev. Morilčevi napad v Ptuju. Poročali smo v zadnji številki o revolverskem napadu v Ptuju, v katerem je bil g. direktor Kasper precej težko ranjen. Omeniti pa moramo, da direktor Kasper ni identičen z g. trgovcem Kasperjom (znanim pod imenom „Pulverkasper"). Tudi si nista v nobenem sorodstvu. Umrla je v Ptuju gospa Rosa Wessely. Naj počiva v miru! Slepar. V Zavrču nakupil je zadnjič neznani trgovec 3000 hektolitrov vina. Kmetje so se že veselili. Ali nakrat je prišel „trgovec" v spremstvu orožnika. Mož je namreč slepar Korper. Oddali so ga ptujski sodniji. Pod VOZ prišla.je viuičarka Marija Veronik v Iločah. Kolesa so ji šli čež truplo in jo tako težko ranili, da je kmalu nato umrla. Neprevidnost. 10 letni kočarski sin Zupane iz Laškega trga prišel je v napačni vlak; skočil je doli in si pridobil težke rane. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico. Strela. Piše se nam iz Rogaške Slatine: 9. t. m. udarilo je v novo kupljeno hišo delavca Franca Lipnik, ki je popolnoma zgorela; škode ima okoli 1400 kron. Nesrečnež ima 4 majhne otroke, in se priporoča za podporo. Ustrelil se je v Mariboru špediter F. Quan-dest. Bil je neozdravljivo bolan. Iz Koroškega. Napredni shodi. Preteklo nedeljo, dne 18. t. m. vršila sta se v Miesu in Schwarzenbachu dva velezanimiva kmetska shoda. V Miesu je predsedoval shodu g. gozdar Rudolf Rcmitz. Kot prvi je govoril v slovenskem domačem jeziku g. župan Jakob Lutschounig o kmetskih zadevah. Povedal je mnogo zanimivega o razvoju kmetskih posestniških razmer, raztolmačil žalostne razmere kmetskega stanu, zlasti pomanjkanje poslov itd. Tudi je natančno omenil tista sredstva, s katerimi bi se dalo kmetom pomagati. Zbrani možje so izvrstnemu govorniku živahno odobravali. Za njim je govoril poslanec Jos. Nagele. Razjasnil je današnje razmere v državni zbornici in povedal, kako so prvaški poslanci, združeni z ve-leizdajalskimi Čehi, razbili državno zbornico ter preprečili vsako gospodarsko delo. Tudi G r a-fenauer je član teh obstrukcijonističnih strank. Govornik je omenil, da se vsled tega počenjanja prvaških poslancev tako važne predloge kakor trgovsko predlogo z Balkanom, postava o živin-sko-porabnih zadrugah itd. niso mogle obravnati. Nadalj je govoril g. Nagele o finančnem položaju na Avstrijskem in potrebni preosnovi davčnega zistema. Na podlagi stenografičnega zapisnika dokazal je g.-Nagele lažnive trditve prvaških listov, da bi bil Grafenauer za okraja Velikovec in St. Vid pridobil 100.000 K in potem še 50.000 K podpore. Iz teh zapisnikov je namreč razvidno, da so napredni poslanci Nagele in tovariši za 8 dni preje podporo predlagali, nego Grafenauer in da pri drugi akciji ta Grafenauer sploh ničesar storil ni. Tudi g. Nagelu so burno za njegov lepi govor odobravali. Povedal je tudi, da so zaupniki prvaško-klerikalne stranke krivi, da občini Mies in Sehwarzenbach nista dobili podpore. S tem je bil shod zaključen. Upajmo, da bode imel obilo uspeha. Naprej v gospodarskem delu in proč z brezvestno politiko naših nasprotnikov! „Orel" na Koroškem. Večinoma napredni Korošci niti vedeli ne bodejo, kaj da je „orel". No, to je telovadno društvo prvaških klerikalcev, ki ima v prvi vrsti namen, razširjevati hujskanje in sovraštvo. Zdaj se poroča, da se je ustanovilo prvo tako društvo „Orel" na Koroškem in sicer seveda v Št. Jakobu v Rožu. Na shodu je predaval neki „brat" J. Podlesnik, seveda iz Ljubjane. Ta „brat" Podlesnik je na vsak način popolnoma vreden tovariš dr. Brejca. Obadva sta Kranjca, obadva sta postala klerikalca. Obadva sta tudi zelo pobožna. Brejc ima to pobož-nost ne vemo od koliko uradov potrjeno. Podlesnik pa je bil v svoji mladosti „teozof" in je tajil temeljne nauke katoliške cerkve. Potem pa je pustil vso „teozofijo", in je postal klerikalni uradnik ter agitator. Prav ima, klerikalstvo do-dro nese. Morda postane še poslanec . . . Kar se pa društva „orla" tiče, mislimo da zaslužijo ti poklerikalnjeni fantiči bolj ime „čuki". In koroško ljudstvo bode že to nočno ptičje iz svojih dolin pregnalo ... Posl. Walcher, znan pod imenom „der schone Kari", postal bode fajmošter v Št. Vidu na Glini. Vbogi Št. Vidčani! Prvaki v Grebinju se že hudo gibljejo in skušajo na vse mogoče načine na površje priti. Pomaga jim pri temu župan Ellersdorfer, ki je sicer nemškega rodu, ki pa se prilizuje prvakom na vse mogoče načine. S pomočjo tega Ellers-dorferja in nekega Nedveda nakupili so prvaki, odnosno njih v namene hujskanja uresničeno „Slovensko katoliško društvo" grebinjsko gostilno J. Uranscheka. Napravili bodejo tam baje „narodni dom", nadalje „narodno štacuno" in bogve kaj še vse. Res, vedno bolj se čuti pri koroških prvakih vpliv kranjske gonje. Ali mi upamo, da bodejo naprednjaki v Grebinju odločno vsako hujskarijo ustavili. Prevalje. Vrgli smo kamen v lužo in žabe so nehale kvakati, kakor bi pihnilo. Malo smo čakali, pa žabji ujec ni več intoniral žabjega koncerta. Ali smo ga razžalili ? Ja, žabja zalega je razžaljena in se sploh ne čuti več varno. Žabji starešina je tedaj predlagal žabjemu društvu in mu toplo priporočil, da se žabe vsevprek naj izselijo in iščejo drugod varnejšega pribežališča. — Ker je ravnokar od izselitve govorica, moram po dolžnosti javiti, da tudi en hujskač kaplan vandra. Menda se je prepričal, da mu tudi mi znamo zagoditi, ako se mu rači plesati. Sicer se je že naplesal ta kmečki prijatelj. No, ko bi Janezeka zopet mikalo plesati, le oglasi se naj, mi bomo mu že spet zagodili. Ta hujskač je že tak ginljivo slovo vzel od tercijalk, da so se vse jokale, on sam je pa v lastni vzvišenosti čutil pod svojo kožo mravljinjak poln mravelj. Le pojdi rakom žvižgat! Ko bi ta hujskač ne bi s tak nedopustljivimi sredstvi bil agitiral, bi Grafenauer ne bil v deželni in v državni zbor izvoljen. Ta se pa tudi poteguje za črnnhe že zato, ker drugo ljudstvo itak nima orgelj za popravljati. Zakaj je Grafenauer križec dobil, ne ve nikdo, od niti najmanjših zaslug nikjer ni čuti. On ni nikdar ubogemu kaj podaril, ker sam nič nima, on nikdar ni brez plače v občinstvu deloval, ker ga še najti ni v občinskem odboru, kjer bi bilo priložnosti dovolj, se slavno obnesti in za blagor občine brez plače delovati. Pa tam ga ni najti, le tam ga najdemo, kjer dobro plačujejo. V domačem kraju ga sploh nočejo, zato se vriva Dolnjokorošcem, kje ga ne poznajo, in komandira tu, da ga morajo voliti, ker hoče zaslužiti na dan 20 kron. Klerikalec samo za svoj dobiček skrbi in za nič druzega. Kmetje! zdaj pa razumite, zakaj se Vam vriva Grafenauer : v lastni ožji domovini ga nočejo, Vi da bi mu pripomogli, da si žepe polni in dobro živi. Bodite pametni in odfcreste ga. Iz Prevalja se nam piše: Tisti c. k. dav-karski uradnik, ki se je predrznil, hujskačem kaplanom priti na pomoč zoper sosesko in nje obče priljubljenega župana, je zato dobil plačilo in je v bodočnosti popolnoma neškodljiv. Pred-postavljenja oblastnija ga je že odstranila in ga poslala tja, kjer ni polja za napade poštenih mož in kjer bo vsak poskus hujskarije in klerikalnih spletk že v početku podušen. Tako je prav, tako bi imela vsaka gosposka ravnati s tistimi podloženci, ki se podstopajo svojevoljno segati v pravice drugih in kaliti mir. Tak bi v prvi vrsti imel storiti škof s svojimi hujskači kaplani. Ta žalibog, tega škof ne stori, tam stoji stvar drugače. Škof pusti zavoljo hujskarije že o vaj ene kaplančeke nalašč potem prav dolgo na mestu njih hujskajoče v javnosti. Na kateri strani je tedaj najti pravičnost? Ali ne pri posvetnih oblastnijah? Kje skrbijo za mir? Pri duhovskih oblastnijah ne! Že omahuje sicer pod-ložniki hujskačev. Eden cerkveni ključar se brani v bodoče več pobirati davek v cerkvi; to delo se mu baje sploh že več časa čisto nič več noče prav dopasti; mislimo, da je spoznal, da je to nekako neprijetna bera denarja brez pričaka-nega izida. Prevalje. Vsled napadov, katere je prinesel list „Mir" črez občino, in ker je pripoznal „Mir" sam, da gredo popravki v koš, smo prišli k prepričanju, da resnice „Mir" ne trpi. Prav imaš, listek „Mir", da ostudno lažnivost tvojega dopi-sunčeka.podpiraš, drugače nima „Šmirovec" pri ljudeh, kateri pihajo v kaplanov rog, nobenega pomena. V neki gostilni na Prevaljah je sedel Luka, dobri prijatelj hujskajočega kaplana, kateri je v svoji pijanosti izdal komandanta vseh napadov. Pregovor pravi: kadar je v glavi preveč, gre pri ustih ven. No, kaplanček, daj mu za plačilo eno zaušnico, da bo vedel drugokrat molčati, kar od tebe vč. In res, komandant kaplanček, in njegova prebližna žvahja, nameravali so v časopisu „Mir" na to, da bi zaupnost zgubil naš župan. Mi kmeti smo pa popolnoma prepričani, da je župan vse storil za nas, kar je bilo mogoče, in dobili smo v naši narvečji stiski vse, kar smo prosili in imamo vsi popolnoma zaupnost do njega. Našemu županu pa še kličemo : le tako naprej, naše kaplančke poslušata naj cerkvena ključarja. Pridružil se je huj-skajočemu kaplančku Janezu Sekol tudi en c. davčni uradnik iz Celovca po imenu Jožef Kolenc. Ta Jozej, poznamo ga prav dobro, tudi podpira lažnivost in ustudno obrekovalnost kaplanov črez našega župana. No Jozej, prav daleč si privozil, nihčer na Prevaljah te ne spoštuje, ko smo po-izvedeli in videli kako notno imaš pri cerkvi govoriti s kaplančkami in s ključarjoma. Ti nosiš paragrafe in jih prelagaš hujskačom, sram te bodi, da nimaš druzega dela, kakor neprevidno napadati vojsko med mirnim ljudstvom. Vprašamo c. k. vlado, ali hoče to stvar natančno preiskat da pride do prepričanja, kakšno ustudno delo se po gostilnah in med ljudstvom trosi. . Ustreljen. V Beljaku so se vadili vojaki v ojstrem streljanju. Pri temu je dobil hauptman Eduard Berger krogljo v vrat in je takoj umrl. Baje je sam kriv, ker se ni varoval. Nesrečnež bi moral ravno major postati. Po svetu. Zasuti otroci. V Weeru na Belgijskem je bilo več otrok v neki jami s peskom zasutih. 4 otroci so mrtvi, mnogo pa jih je poškodovanih. Rudarska smrt. V Clermont-Ferranda so se razpočili v jami plini. 12 rudarjev je bilo ubi-bitih. — V jami pri Javorzni na Šlezijskem pa so strupeni plini 6 rudarjev zadušili. Morbeck b. Moers na Nemškem. Dne 20. julija t. 1. ponesrečil je naš rojak Emil Dimec na cehi „Rheinpreussen" šaht V. Truplo mu je na polovico pretrgalo. Nesrečni ranjki zapušča ženo in dva otroka. Veliki požar. V Galiciji je pogorelo mesto Ottynia. Več kot 30 oseb našlo je v plamenih smrt. Telegrami. Španska vojska v Afriki. Berlin. Iz Mellile se poroča, da je trajala bitka zadnjo soboto skozi 30 ur. 12 španskih oficirjev je bilo ubitih, 9 ranjenih. Vojakov so izgubili Španci čez 300. Kabili so pričeli v ju- tranji megli z napadi. Boj je ¡bil strasten celo španski poveljnik general Marina se je ral večkrat z revolverjem braniti. Vsi kabili narodi so se zdaj dvignili proti Špancem. Kai štejejo 20.000 mož, medtem ko ima Španija 8000 mož v boju. Španci so popolnoma od bilov obdani. Berlin 28. julija. Tu-sem se poroča, da» se izvršili okoli mesta Mellila zopet novi bi General Pintos in več oficirjev je padlo. Boj bil naravnost grozovit. Kabili so napadli Šp" v neki dolini in jih po velikem delu poklali. Nad 400 mrtvih in ranjenih leži okoli. Pariš 28. julija. Položaj je za Špance zelo resen, ker imajo premalo vojakov. Madrid 28. julija. V španskih mestih 8a» gossa in Valenzia je prebivalstvo zelo vznemirjeno. Mnogo rezervistov je pobegnilo na F cosko. V Barceloni so se zgodile krvave de~ stracije. Anarhisti se tudi že gibljejo in priče-njajo agitirati proti vojski; pri demonstracijah mečejo bombe. Kralj je pustil proglasiti počeli Španski izjemno stanje.j Kmetovalčeva inventura. Na večjih posestvih se pač sestavi vsako leto pregled vseh premoženjskih delov po njihovi denarni vrednosti. Ali se to zgodi 31. decembra, ali pa, posebno pri kmetijah, ki se pečajo pred vsem s pridelovanjem žita, ob sklepa tako imenovanega gospodarskega leta, to je pred novo žetvijo ob koncu junija. Inventura se sestavi v ta namen, da bi dobil posestnik pregled črez svoje premoženjsko stanje in je tej zelo koristna in potrebna, ker se posestnik te ž njeno pomočjo pouči, koliko je pri premoženja pridobil ali izgubil. V naslednjem podajamo preprosto navodilo, kako se naj sestavi pregled premoženja, ki si ga lahko napravi vsak kmetovalec sam. Glaven del premoženja so v navadnih razmerah zemljišča; te vstavimo v inventar po njih srednji prodajni vrednosti in le ona, ki smo jih kupili v teku pretočenega leta, za katero menimo sestaviti inventar, s popolno kupno ceno, ki snu jo plačali zanje. Vrednost se spreminja z avtomatičnim prirastkom vrednosti, posebno v bližini večjih mest, s tem da zraste vsako leto v gozdu več lesa in z melijorizacijami, posebno z dreniranjem; vrednost se zmanjšuje z naravnimi ujmami, kakor so povodnji, kamneni in peščeni plazi, usadi itd. Ocenitev se vrši po kakovosti, oziroma po vrstah kulture. Za sadna drevesa, ki že rode, stavimo glavnico, ki jo kaže večleten povprečem pridelek v svoji vrednosti, t. j. pri čistem dobičku 100 K na leto in 5 odstotnen obrestovanju vstavimo 2.000 K kot vrednost dreves. Sadna drevesa, ki še ne rodijo, ocenjujemo na ta način, da vzamemo njih kupno ceno in dodamo za ocenitev vsakoletni prirastek na vrednosti v zneska po 2 K. Gozd se ocenjuje po nejegovi legi in lažjem ali težjem načinu spravljanja lesa. Poslopja se ocenijo navprek in pri tem se vpošteva njih starost, kakovost stavbe in način porabe; naslednja leta se odbiše vedno primeren del vrednosti, ki so je izgubila vled porabe (amortizacijska kvota). Če smo n. pr. ocenili poslopje na 5.000 K, o katerem smo uverjeni, 'da se po dalo 50 let rabiti, mu odpišemo na vrednosti vsako leto petdeseti del, to je 100 K kot amoritizacijsko kvoto. Nadalnji del kmetovavčevegaa inventarja je živeči inventar. Tega ocenjemo po prodajni ceni ali vsako glavo posebe ali pa po teži na enaki načim, pri čemer nam lahko merilni trak zelo dobro služi. Mrtev inventar sestavimo kategorijah, novo kupljeno orodje in strohje po kupni ceni, staro približno, Ker se v urejenem gospodarstvu vse vse škode na mrtvem inventarju takoj popravijo, se morajo vzeti v vpoštev stroški za popravila, ki smo jih imeli v pretečenem letu. Tudi pii mrtvem inventarju se vsako leto nekaj odbi.še z ozirom na prvotno vrednost in na zmanjšano vrednost vled porabe. Zaloge, kakor žito, krma, slama, krompir, pesa, les, gnoj, vino, sadjevec, za domačo porabo, se najpreh določijo po množini in teši in njih vrednost. Na koncu te vrste napišemo papirje, gotovino in terjatve ter vse skupaj ..aktiva". )ti tem stoje pasiva, namreč zemljižki dolgovi, dolžne obresti in odbrti ra-_: se posli ne plačujejo mesečno, se »m tudi ob sklepu dolžna plačila pos- okažemo računski zaključek na primeru, za vzgled srednje veliko posestvo za oralov s sledečimi deli premoženja: L Zemljišča. ;h dvor 700 □ O • &CO..... S oralov . . 1 9 oralov . . . 2 orala 550 C30 -Skupaj Vrednost v denarju začetkom leta 1908 II Poslopja, ust gospodarskih poslopij icčt stanovanja .... Skupaj I. Živi inventar. živine ä, 2 petelina leiaa koša . . K Vrednost v denarju začetkom leta 1909 K K — 300 — 200 — i 9000 — 3000 _ -I 1600 14100 d|Ï4100 300 200 9000 3000 1600 2500 3000 55ÖÖ 2400 2960 — —-T 5360 Skupaj 500 800 — 2080 360 720 32 24 4516 -i 450 850 2000 460 180 840 32 24 4836" f. Mrtev inventar, jska orodja: vozi, ji, brane valjarji itd. . evska orodja: komati, , verige, svetilke . . . ena orodja: kose, lo- lletarska orodj a: stiski sodi...... in a in kuhinjska i v a: postelje ormare, lonci, krožnik?, noži, e, žlice itd. . . . . . | 1000 Skupaj»* J 2550 600 200 150 — 300 540 180 150 — 300 — 800 1970 V. Zaloge. aiči: pšenica, rž, ječmen, bob, koruza, otrobi . in slama..... Ik.. ....... * W........ no meso, salo, moka . Ijevec........ riava in svečava . . . Skupaj . - .Gotovina in imovina. 750 1000 400 i 20 300 600 200 3370 —! 630 ~¡¡ 800 — 380 — 100 — I 280 — 900 __160 —!f 3250 bitni papirji . pri rajfajznovki ive . . •. . . Skupaj VII. Dolgovi. ka . račun 416 87 f 600 — 97 — 1113 87 Skupaj Pregled. nljiŠča..... ¡lopja...... tiv inventar .... I Mrtev inventar . . . j Zaloge...... ¡Gotovina in imovina Skupaj 4000 4000 14100 5500 4516 2250 3370 1113 30849 "|87i 730 624 1354 14 14 3960 36 24 3996 24 87¡ Od tega se odštejejo: l Dolgovi v znesku . . . 4000 je stanje premoženja etku leta 1908 .... 26849 i začetku leta 1909 . . Sklep. premoženja v začetku leta 1909 „ 1908 87 14100 — 5360 4836 1970 3250 1354 30870 3996 14 14 24 26873 90 K 26.87390 „ 26 849 87 v letu 1908 prirastlo na premoženju K 24.03 Razumeva se samo po sebi, da v tem krat-pregledu v točkah IV in V niso sprejete reci. oziroma vsi deli zalog, ki se lahko jajo v urejenem gospodarstvu; izpustili smo gnoj. ker se da njegova množica v m8 in ra vrednost zelo težavno izračunati. Opozar-pa, da je slika premoženja tem bolj jasna, čim bolj so natanko na vedene v točkah IV in V vse reči. Svarimo pa pred običajnim precenjevanjem živega inventarja in poslopij. Mf—»«MtEmtt Boj mrčesju! Letos smo imeli grozovito veliko metuljev. Le-ti so zlegli jajčica, iz katerih se bodejo gosenice razvile. Preglejte drevje in sežgite nabrano listje s temi jajčici. Čistite drevje! Delati je treba, drugače, bode vedno več mrčesja! •mommmmm* Kako prehraniti letos našo živino? Kakor kaže, bo primanjkovalo tudi letos sena in bo letina za isto na sploh slabejša od lanske. Kdor ima pod palcem, ne bo si pustil rasti sivih las, kajti tak si bo takoj pomagal iz zadrege, nakupivŠi si pomanikujočo krmo že sedaj, dokler je ista še po ceni. Hujše pa se bo godilo onemu, ki denarnih sredstev za nakup krme nima. Računil bo, koliko sena in detelje približno pridela in ali bo ta množina zadoščala, da prehrani živino do bodoče košnje. Ako mu končni račun pokaže, da seno in detelja, ki bi jo lahko pridelal, ne bosta zadoščala, napravi takoj svoj sklep, ki obstoji navadno v tem, da vso ono živino, ki je ne more prehraniti, proda. Žalibog pa se ta nepremišljeni sklep prepogostoma takoj izvrši, kar je velik pogrešek. In zakaj? To ti hočem," dragi kmetovalec, pojasniti v naslednjem. Tak sklep, kakoršnega si napravil ti, to je, da nekaj živine prodaš, napravilo je tudi mnogo drugih živinorejcev v okraju. Prodajati začneš živino ti, drugi, tretji itd. in kaj se zgodi? Mesarji, mešetarji in prekupci, ki zavohajo, da se nahajate v stiski, ponudijo vam kolikor mogoče malo za vsako glavo. Ker je navadno v takem slučaju odjemalcev malo, živine pa mnogo na prodaj, zato živini cena naglo pada. Kajti ljudsko pravilo se glasi: »Čim več je blaga naprodaj in čim manj je odjemalcev, toliko cenejše je blago.« iz tega lahko posnameš, da boš trpel že pri prodaji sami občutno škodo. Verjemi mi, da boš imeV vrh te še drugo škodo, ki bo trajala še leta in leta. Zato te svarim, ne obupaj tako naglo n ne delaj takih nepremišljenih sklepov, ako se nahajaš v stiski glede krme. Preden se odločiš za to, da živino prodaš, pomisli rajšs dobro in imej vedno to pred očmi, da bo morda prihodnje leto krme zopet dovolj. Pomisli obenem dobro, ali ne boš moral morda prihodnje leto, ko boš imel krme dovolj a živine premalo, živino zopet nakupiti ter izdati za nakup iste morda 2 a'i 3krat več, nego si skupil sam za ono živino, ki si jo lani prodal. Kajti če bo prihodnje leto sena dovolj, bo malokateri živino prodajal, a ker bo mnogo takih, ki bi jo radi kupili a malo onih, ki bi jo radi prodali, zato bo živina tudi precej draga. Prodajati pod ceno in kupovati za drag denar, to gotovo ni pametno. Takemu človeku lahko rečeš v obraz, da je zapravljivec. Oni, ki živino prodaja, ko krme primanjkuje, bo pa imel še drugo škodo. Le pomisli, s kolikimi težavami, koliko stroškov in koliko let je treba, da spodredi kmet par glav lepe in dobre živine. Z* druge strani pa pomisli, da ne bo trpel tvoj žep le zato, ker si pod ceno živino prodal, ampak da boš imel tudi dokaj zgube na poljskih pridelkih. Ker čc ne rediš toliko glav živine, kolikor jih moraš rediti, da svoje polje pravilno obdeluješ in pognojiš, potem tudi nisi v stanu, da bi pridelal toliko, kolikor si pridelal poprej, ko si imel primerno število glav v hlevu. Morda porečeš: »Tega ne morem, onega ne smem, kaj naj pa storim, ker ne bo krme za živino zadoščalo? Veš kaj? Prodaj, sicer pa le tako živino, ki ti v razmerju z izdatki, ne donaša dovolj, boljšo pa obdrži. Kajti če prodaš živino, ki je glavni vir kmetijskih dohodkov, in obenem še celo najlepšo in najboljšo, potem boš čutil to ne eno leto ampak več let. Skrbi pa dalje da živina, ki jo obdržiŠ, ne bo stradala in da ne shujša in da bo dajala primerno množino mleka, oziroma da bo ravno tako dobra za delo, kakor je bila poprej. Če živina enkrat shujša, ne popravi se tako zlepa in ako je mleko vsled stradanja zgubila, bo težko več dobra molznica. Ko krme primanjkuje, nadzoruj pridno svoj hlev in senik. Sedaj pa imaš še dovolj Časa, pridelaš na njivah lahko dokaj take krme, s kojo prištediš lahko mnogo sena in detelje. Zato poskrbi, da se preorjejo vsa deteljišča, ki so slabo obiastena, da se preorje vsako njivo takoj, ko si pobral ž nje žito in druge zgodnje pridelke. Skrbi za to, da se preorje njiva kolikor mogoče globoko, ker le i v globoko preorani zemlji ne bo Škodovala rastlinam j zlepa suša, pa tudi posejane ali posajene rastline se j bodo tu krepkeje razvijale 1 Če ni bila njiva že za prejšni pridelek dovolj močno pognojena, da jo za nekatere rastline pognojiti. Na njivah pridelaš do jeseni lahko prav mnogo zelene krme, kakor zelene turšice ali pitnika, repe in pese, skrbi pa tudi za pomladansko krmo s tem, ¿da obseješ njive z ržjo in laško deteljo. Če si se odločil za setev pitnika ali zelene turšice in jo hočeš sejati na strnišče, za grahom ali opešano deteljo pognoji jo pred oranjem dobro s hlevskim gnojem. Če je rastel na njivi poprej zgodnji krompir, polij pa njivo le z gnojnico ali straniŠčnico nato zorji jo v laz, posej turšico, a ne preveč na gosto ker drugače bo šibka in bleda, ter povleči nato njivo z brano. Boljše od navadne turšice je takozvani »konjski zob«, dasiravno raste bolj počasi. Za vsako njivo (1000 sežnjev kvad.) se potrebuje 60 do 70 kg semena. Ko zraste ped visoka ter je šibka in bleda, zalij jo s straniŠčnico ali pa z gnojnico. Kdor pa nima dovolj hlevskega gnoja raztrosi naj preden orje na vsako njivo prostora 90 kg superfosfata, 100 kg amonijakovega sulfata in ako primanjkuje kalija 50 kg kalijevega sulfata. Zelena turšica je živini jako priljubljena krma, ker je sladka in sočna. Ko je precej visoka, naj se jo začne kositi ali žeti. Poklada se jo živini lahko do pozne jeseni. Ako pa ni mogoče pokrmiti dotlej vse, naj se jo pokosi o toplem in suhem vremenu in podela v kislo krmo. V to svrho naj se skopa 2—3 m Široke, 1 in pol m globoke in po potrebi dolge jarke, shodi naj se jo dobro kakor repo ali zelje za kisav, dene na vi h 1—1 in pol m na visoko še druge in pokrije ped na debelo z zemljo. Greben nasipa pa naj ostane odprt Turšica se v kupu segreje in kadar se je segrela in peče v roko tako, da ne vzdržiŠ, pokrij jo z zemljo Še bolj na debelo. Kadar vročina v kupu pojena, zasuj z zemljo tudi greben nasipa. Tako spravljena se ohrani turšica skozi dalj Časa; postane sicer temnejša, diši po kislem, a govedo jo zelo rado žre. Ker je zelena turšica premalo tečna, zato naj se poklada živini obenem deteljo ali kako drug tečnejšo krmo. (Prihodnjič naprej.) ununnuKKnnMuM&uKK*** Cenjeni naročniki! Pol leta je zopet minulo in obračamo se do Vas, da ponovite svojo naročnino. Marsikdo je slučajno, bodisi iz tega ali onega razloga, z naročnino zaostal. Prosimo tedaj, da poravna vsakdo ta mali svoj dolg, kajti le na ta način je redno dostavljanje mogoče. Naročnina je pač tako nizka, da jo lahko vsakdo plača. „Štajerc" košta za Avstrijo za celo lelo 3 K, za pol leta 1*50 K; za Nemčijo za celo leto 5 K; za Ogrsko (in Hrvatsko) za celo leto 4-50 K; za Ameriko za celo leto 6 K, za drugo inozemstvo sorazmerno. „Šiajerc" te največji, najobširnejši in najbolj neodvisni tednik na Štajerskem in Koroškem. Program mu je: gospodarsko delo, narodni mir, napredek kmetskega in obrti niškega ter delavskega stanu. Zato pa naj bode „Štajerc" tudi v vsakič m e t s k i hiši. . Na delo naj korakajo vsi, ki imajo resno voljo, da se naš list razvije, da postane šebolj razširjen, še bolj obširen. Vsakdo naj pridobi vsaj enega novega naročnika in povečali bodemo lahko list, kar je z ozirom na veliko gradivo velepotrebno. Naprednjaki, delujte za vaš list! Uredništvo in upravništvo. Povodom birme razpošilja svetoznana tvrdka ur Maksa Bahnel na Dunaju, IV., Margarethenstrasse št. 27/27 nov cenik birmskih ur, „zlatnine in srebrnine po najnižjih fabriških cenah. Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdke jamčijo za izvrstno, reelno postrežbo. Naši cenjeni čitatelji dobijo na naročilo taki cenik z nad 5000 podobama zastonj in franko. 273 Loterijske številke. Gradec, dne 24. julija: 50, 22, 76, 53, 15. Trst, dne 17. julija: 9, 29, 5, 32, 44. SINGER Mašine dobite edino v naših zalogah. Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. SINGER ~ »66" najnovejša in najpopolnejša šivalna mašina. Singer Co. ak dr. za šivalne stroje P T U J, Hauptplatz 1. = Vzemite prijazno na znanje! = Vse od drugih pod imenom „Singer" ponujane mašine so narejene po enemu naših starejših zistemov, ki zaostaja daleč za našimi novejšimi zistemi šivalnih strojev in to v konstrukciji, trajnosti in zmožnosti. L. A. Z. 27099 II 4184. Razglas. Na deželni kmetijski šoli s slovenskim učnim jezikom v Sv. Jurju na južni železnici, katera se bode otvorila z začetkom oktobra t. 1., oddati je službo direktorja in službo strokovnega učitelja s službenim nastopom s 1. septembrom 1909. Kompetenčne prošnje za eno teh služb so po predpisanem službenem potu do 15. avgusta 1909 pri štajerskemu deželnemu odboru v Gradcu vložiti. Več o tej zadevi glej v Številki tega lista z dne 25. julija 1909. 456 / ; ^ i Pridni ...... »"zidarski polir s kakimi 20—30 zidarji za kamenje (Bruchstein) in opeko dobi pri stavbinskemu mojstru Robert Smielowski v Ljubljani takoj delo. ¿68 Tržna poročila. Ptuj, tedenski sejem dne 21. julija 1909: Vrsta 1 fr Mera in teža 1 Sred. cena 1 * ,vin Pšenica—........ 50 kil 14 50 Rž........... 50 kil 10 1__ Ječmen......... 50 kil 9 50 Oves.......... 50 kil 11 i— 50 kil 9 __ 50 kil 10 Ajda.......... j 50 kil 9 50 1 50 kil 2 80 Fižol.......... 50 kil — — Leča.......... 1 kila 64 1 kila _ 56 Kaša.......... 1 liter i - 28 Pšenični gris . . ... . 1 kila 60 44 Riž........... 1 kila — Sladkor......... 1 1 kila (od [do — 84 88 1 kila — 48 Čebule (luk)....... 1 kila — 32 .1 kila 1 40 Brinjeve jagode...... 1 kila 1 1 kila 1 — Zelenjava........ 1 kila — 60 Ustna moka....... 1 kila od do 54 52 Moka za žemlje...... 1 kila od do _ j 48 46 Polentna moka...... 1 kila — 28 Goveje maslo....... 1 kila 3 — Svinjska mast....... 1 kila 2 — Špch frišni........ 1 kila — — Speli okajeni....... 1 kila i 90 1 kila — Češplje frišne....... 1 kila — Sol........... 1 kila _ 24 Putcr frišni........ 1 kila 3 20 Sir, štajerski....... 1 kila — — Jajca.......... 33 kom. 2 40 46 Goveje meso....... 1 kila od do 1 1 Telečje meso....... 1 kila od do; 1 1 36 40 Mlado svinjsko meso . . . 1 kila od doj 1 2 80 Drevesno olje....... 1 kila j 1 ¿0 Rips olje......... 1 kila — 80 Sveče, steklo.......i 1 kila 1 70 Zajfa navadna...... 1 kila — 60 1 liter i — 88 Pivo.......... 1 liter — 44 Vinski jesih....... 1 liter — 40 Mleko, frišno....... 1 liter — 20 Mleko brez smetane .... 1 liter — 1 b Les, trdi, meter dolgi . . . 1 kub. met. 9 - Les, mehki, meter dolgi . . kub. met. 7 _ Lesni ogelj trdi...... hektoliter 2 — » » mehki . . . . , 1 i0\ Premog (Steinkohle) . . . . 100 kila od; dcJ 2 70 Mrva.......... 50 kila od do 7 6 — Slama (Lager)...... 50 kil 1 4 80 Slama (stelja)....... 50 kil 3 80 * 1 kom.' od do — — Mestni urad ptujski, dne 21. julija 1909. LEPO POSESTVO, obstoječe iz ene njive eden gozd in pri hiši travnik. Hiša novo popravljena, obstoji iz treh sob, kuhinje, špeis, velb in klet, in pri hiši lepo sa-donosno drevje; se iz proste roke proda, eno uro od .Maribora in 10 minut od železniške postaje Iloče; več se izve pri gospodu KreitneiMu v Rogozi. __447 1909. suhe jedilnegobe! Kupim vsak dan vsako množino gob ter tudi vse vrste žita, fižola, kokoši, jajca, sadje, zelenjavo po najboljši dnevni ceni. Oskar Moses, Ptuj, Unter-Draugasse 6; filijalka v goznici štev. 21. Pridni, solidni WF kovači za kladivo, ki se razumejo pri izdelovanju sekir za les vsake vrste, ki znajo dobro „lohat", kovati © Okrajni odbor ptujski Teč zelo lepih lokrvnili teličk in bikecov pincgavskega plemena trgovina zmešanim blagom in zaloga smodnika = PTUJ = priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cincižnore ter predmete municije za lov kakor patrone, kapseljne, srot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažova moka, kajnit, kalijeva sol itd., nadalje krmilna slama prešana, raffiabast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih csnsh. 92 Mi li S^Mfl Dunaj VI. Gumpendorferstrasse 9. Vsi modeli 398 wisr fotografičnih aparatov Prizmen-glaži itd. Solventno olajšanje plačil za odjemalce. - Cenik zastonj in franko. = zovmi f Orel Posestniki, kateri želi takšno živino prido-naj se v pisarni okrajnega zastopa oglasi Okrajni zastop pomaga polovico cene takšne-¡»djemalcu plačati. t in ogled razpošiljam svoj« kolesa (bicikle) proti pev-/llfe*"*jA^i^^l^ zetjn. Deli koles čudovit« V^fv^ž^"' ceno in dobro. Cenik s sto- y k&mi franko! Franz DUŠEK, tovarna koles, Opočno Nr. 1M a. d Slaatebahn, Bohraen. & ¿»m», 3 kuhinje, veža, lepa klet, kuhinja za perilo, occ, lepi veliki vi t, 12 let davka oproščen, stojijo v Stu-h pii Mariboiu na LembaŠki cesti in je vsaka za 0 kron za prodat in za izplačat je 4.600 kron; ta del je 4V/o obrest. Za vprašat je v Maribor! pri da Jo šefu Nekrepu, tesarski mojster, Maribor roškem predmestju ali pa v Studencih v »kavarni«. Čas za kopanje: na delavnikih od 12. ure do 2. nre popoldne (blagajna je od 12. do 1 ure zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure opoludne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali „brausebad" z rjuho K —'60; postrežba K —"10. Pozor, gospodje in gospodične! -djgfBftlfc^ V svoji lekarniški praksi, ki jo vrtujem že več nego 30 let, ae mi je posrečilo iznajti najboljše iPP« l^Sm sredstvo aa rast las in proti njik Wm S «jP|f izpadanju — KAPILOR št lir postanejo last* dolgi in gosti, odstranja pr»-^m^^^^Mf kaj in vsako kožno bolezen ^^^^¡¡¡^¡^ / aa glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnofo zahvalnie in priznamo- Stane poStnme prosto na viako pošto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj m samo od nefte pod naslovom PETER JURIŠIČ lekarnar y Pakraea ifer. 200 t Slavoniji. T- . 'fanori/eo Ji 't//en xt'/i/o <)t'Or\ \ />o ceni tri tnsif<'.s//ti'0-/>' '/vim/i ru//\se c/>r/tfyo ^Sijno?i,T\J{hi c Ve/,:« v ¿Qtii//mu Weil W '<■ r*>h<> t/fic<*20. . Vsa/tvuršttui C/\yasJiii^ Ayc se ¿;ry t/učru>. Veliki cenik zastonj! fftTL = Patent K 5--. = flRgl Garancija 3 leta fjisd^O^I drugače denar nazaj. ima ^ kamenjev, lepa emajl-cifernica, «V^.. gre 32 ur, pravo nikelnasto ohišje, ki ^ž^IJ^ °stane belo z drugim pokrovom za prah, gre garantirano na pol minute. Prave srebrne ure.........K 6 50 S 3 srebrnimi, manteljni....... 9 50 Srebrni-tuia dvojni mantelj...... 13' — Zlate damske ure..............„19' — Srebrne verižice.........* „ 2* — Stenske ure...........* . „ 2*— Največji cenik zastonj. fiaj&0lisa. pgmska razprodaja! Ceno perje za postelj! VN^ 1 kg. s vih Slišanih 2 K; boljših 2 K -riirv^v 40 h; na pol bel.h 2 K 80 h; belih a 4 K; bo,ih mehkih 5 K 10 h; 1 kg. najfinejših, sneženo-belih, šlisanih K 40 h, 8 K; 1 kg. flaama (Dau-—nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. Gotova posteSja iz krepkega. rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tnhent, 180 cm. dolg, 116 cm. Širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm. dolga, 58 cm. široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flavmastim perjem za postelje 16 K; nol-d:nne 20 K; daune 24 K; posamezni tahefiti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Deschenitz Nr. 716, Böhmerwald. Cenik gratis m franko. (Weinbaugenossenschaft), r. z. z neom. z. v — PTUJU- priporoča uljudno nakup v sodcih od 56 litrov naprej : 1908. haloška in zavrčka pir^ iiatursia \lm po ceni od K 32'— do K 50'— pri hektolitru. Sortna vina, cene po kakovosti in naturna vina prejšnih letnikov najboljše in srednje kvalitete po pri-*** mernih cenah. največja fabrika ur, zaloga, eksport reg. zadr. z neom. zav. = CELJE, ===== m v velikem poslopju nemške šparkase nasproti kolodvoru prevzame ______ Itranilne vloge proti 4 |a o dnevno obrestovanje (od dneva vložbe do dneva dvignenja). Rentni davek plača zavod. Dovoli kredit i. s.: hipotekami kredit po 5l/i%, kredit z jamstvom proti menici ali dolžemu listu po 6%, kontokorent-kredit po 6%. as' Predstojništvo. likor mogoče veliko delavskimi močmi se ¡mejo pri graščinskem oskrbništvu v Dornavi (Možganjce). liko' manufakturno T^l^ trgovino cJ UIl na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše ^^ Jos. Kasimir bicikelni Novi modeli 1909. Cena za gotov denar: „Styria" - bicikelni K 140 K 160 (fino cestno kolo). K 180-200 (najfinejša cestna kolesa. K 240 (isto). (Halbrennmaschinen) s patent Styria-GlockenIager. Že rabljene, toda Še prav dobre b i c i k c 1 n e po 80, 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava na obroke samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesečnemu plačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati, in največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tndi vse posamezne dele bici-kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luft-schlauche und Laufmantel). Brata Slawitsch, generalna zastopnika za okraje 225 = Ptuj, Ormuž, Rogatec in Središče. ===== Naročila naj se pošljejo na naš naslov, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in ne proda privatnim osebam. Birmska darila! Prave srebrne - remontoar ure z srebrno verižico in priveskom, c. kr. puncirane z usnjenim futera-lom. Vse skupaj kron 10'— 3 letna pismena garancija, pošilja se po povzetju. Prva in največja zaloga ur Maks Bobnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27. „Roskopf" ura iz nikelna K 3-—. Srebrna K 7—. „Ornega" K 18 —. Zlate ure K 18 —. Zlate vcrižice K 20 —. Zlati prstani K 5—. Ura na nihalo K 7—. Budilnica K 2—. Zahtevajte moj veliki cenik z nad 6000 podobami, ki se vsakemu na zahtevanje vpošlje zastonj in franko. 271 Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, 071 vinom in žganjem v Poličanih priporoča p. t. občinstva svojo bogato zalogo kbornega špecerijskega blaga, kakor fine parne «oko, vinberle, cibebe, kave, masti, jodilno olje, pttrokj itd. kakor tudi zalogo manofaktarnega blaga, štofi, druki, platno itd. Nakupuje ** žitjo, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup ju prodaja pristna natnrna vina en gres in dobre pravo žganj« en greš in en detail. 80 200 hektolitrov pristnega vina imam za prodati po nizkih cenah od 28 kron pri 100 litrih naprej; največ bela vina, črna. rudeča in druga, na železnico postavljeno na postajo Ajdovščina ali pa Postojna. Tudi kupim vinske sode od 100 litrov napref iz hrastovega lesa, najsibode stare ali nove, samo da so v dobrem stanu. Se priporočam ¿17 JOSIP COTIČ, trtničar in vinogradnik, Vrhpolje, p. Vipava, Kranjsko. fitev 704 Flobert Teschin „Warnand", *aiiber 6 ali 9 mm s krepkim robatim laufom, dolgost 1 m, za streljanje s firotom in krogljo, teža l»/4 kile, za K 14—. Se pošlje edino po povzetju. — II. cenik orožja zastonj in franko. Franc DUŠEK, tovamapušk Opočno štev. 78 a. d. Staatsbahn Češko. 336 trgovina s špecerijo, barvami in z mešanim blagom nasproti W.Sirk's Nfl. in filijalka nasproti minoritske cerkve Rumburško platno za srajce B.....a K —-46 po metru resti za obrisalnike, (hantle), čisto platno in polovično platno . ä K 3"— po 10 kom. žepni robci beli . . . ä K 2*50 po 10 kom. žepni robci barvani . . k K 1'50 po 10 kom. beli resti damast-gradl za postelje (Bettüberzüge) prima kakovost 120 cm široko......ä K—-65 in 80 po metru beli resti damast-gradl za postelje prima kakovost 85 cm široko . k K—-46 in 65 po metru pošlje po povzetju tkalnica platnenega blaga~3^1 HEINRICH PICK Trautenau na Češkem. 389 Kar ne dopade, se radovoljno nazaj vzame in denar nazaj pošlje. Varvtveaa marka „Ankeru Liniment Caspici comp. nadomestilo za B g«®- anker-pain-egpeltor -Sfca je znano kot edptrijajeóe, lívretno In bolečine odstranjajoče f j™tvo pri prehlalenja itd. Dobi se ▼ vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva aej se pasi na originalne steklenice V äkatljah z nafio varstveno znamko „Aoker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-Jm apoteka „zlati leí" v Pragi, Elisabetstr. ät. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 690 | i Fabrika kmetskik in vinogri maáin Jos. DangTs nasled. t IS (Štajersko) PTUJU = priporoča svojo bogato zalogo najfinejše surove in žgane kave, ruski čaj, kognak, rum, slivovka, najfinejše kandite, župne kocke, mineralne vode, najfinejše namizno olje, bučno olje, jesihova esenca in za izdelovanje žganja itd. Semena za vrt, polje In travnik, stelja iz šote, najboljša stelja, klajno apno, Lukulus, najboljša svinjska krma. 35 Velike množine restov. m priporoča ^ najnovejše vittle mlatil ne stroje, 0, rezanje krme, šrot-raiine, za rezanje repe. W*r za koruzo, sesalnice za gnojnico, tr »troj« aca mak, grablje za mrvo, ročne g (Haadschlepp- und Pferdcheurechen) za mrvo obl •tr«j za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisc S&du« mline v kamenitih valčkih zacinane, hidrai grese, preše za sadje in vino. (Orig. Obeu Ditfercnzial Hcbelpresswerke) patent „Dučhscher", i tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške i« rezervne dele, prodaja mašin ntiul garancijo. — Cenik zastonj in iranko PozorI Pasi Čitaj! Slavonska biljevlna ' »r vrstno in z , Šim uspehom LvSCi. rablja proti zai lemu kašlju -v prsih, — j jenju v grlu, vosti, težkem nju, astmi — nem kataru, kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Oh; franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetja 6e se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steid« se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, lekarnarja v Pakr&cu it. 200 Lancaster od K 26—, flobert-puške od K 8! pištole od K 2, samokresi od 5'—. Popmlji po ceni. Cenik s slikami franko. F. Dušek, Opočno št. 104 a. d. Staatsbahn, Böhmen. ¿hranilnica (Sparkassa) Vstanovljena leta Čekovnemu računu it. 808051 pri c. kr. poŠ-tno-kraaiteičnem uradu. vlad, dršaonegatnesh M fife B Uradne ure za poslovanje s itrankami ob delavnikih od 8-12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogerok. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno • "'i* 1 vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Obíewje i ml ogrnk« talko. Ravnateljstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiskal: W. Blanke t Ptuju.