štev. 28.
V LJUBL3HNI, v sredo 28. julija 1915.
Leto II.
Iz bojev za Plave na Goriškem: V ozadju strelska črta naše vojske, spredaj bežeči in padajoči laški berzaljerji.
¦VV. G. Appleton: 27. nadaljevanje.
Žrtev zarote.
Roman.
Naslednjega dne sem torej sledil klicu svoje tete in sem šel k njej v Putney. Bil sem nekoliko iznenaden, ko sem zvedel pri vrtnih vratih od stroge kuharice, da je teta resno bolna in da naj grem v njeno spalnico. Vedenje kuharičino se mi je zdelo prav čudno. Njen nemirni in plahi pogled, kakor bi se bala prisluškovalcev in njeni zbegani odgovori so mi bili neprijetni; no, slutil nisem nič hudega.
Svojo teto sem našel v postelji. Pod glavo je imela več blazin, njen obraz je bil bled in upadel.  Zasmilila se mi je, in vsa jeza zaradi minolih sporov me je minila. Mislil sem le na vse nekdanje dobrote, ki jih je teta izkazala meni in Heleni, — nama sirotama brez staršev in imetka. Stopil sem k postelji in jo prijel za roko. Bila je hladna, in žila je bila slabotno. Vse njeno bitje se mi je videlo zelo izpremenjeno in mi ni bilo prav nič všeč. In kar naenkrat se mi je porodil sum: moji sovražniki so izbrali teto za svojo žrtev!  Od kod je vstal tak sum, še danes ne vem, toda v tistih dneh sem mislil pač največ na zarotnike.
»Zelo te obžalujem, da si bolna," sem ji dejal.
,0, nič posebnega;" je dejala; „to je le iz nevolje in jeze, ki mi tako škoduje. Naš razpor me globoko boli, Edvard, lahko verjameš- Preveč rada sem vaju imela: to je moja bolezen. Še enkrat hočem poskusiti, da te spravim na pravo pot. Zato sem te dala poklicati. Če bi ti bilo res kaj zame, bi ne ravnal tako z menoj."
„Gotovo mi je tvoje zdravje zelo na srcu, teta," sem odgovoril. „Moral bi biti strašno nehvaležen in brezsrčen človek, če bi te ne imel rad. Jaz ti nikakor nikdar nisem namenoma zbujal nevolje in jeze."
,Pa je vendarle tako," me je zavrnila. »Naravnost uprl si se mi! In kako trmasto in osorno! Sl'oro ne poznam te več. Pred štirinajstimi dnevi
si bil še čisto drug človek. Za moje želje se sedaj ne meniš, a tuja ženska, ki je stopila med naju, ti je danes vse. A bilo je le v tvojo najboljšo korist, ko sem te prosila, da jo pusti iti svojo pot. Tvoj ugled in tvoje družabno stališče ti je že zelo uničila, in če vstrajaš pri svoji trmi, propadeš popolnoma."
„Ne pričkajva se o tem več, draga teta; morem ti povedati samo to, da jo imam zelo, zelo rad."
„In poročiti se hočeš ž njo! Časopisi že poročajo o tem!"
„To pot časopisi niso lagali. Preskr-bel sem si že vse uradne listine ter se nameravam v kratkem ž njo poročiti."
„To hočeš torej res storiti vkljub vsem posledicam?"
„Da, vkljub vsem možnim posledicam, teta," je bil moj odgovor.
„S to poroko uničiš svojo zdravniško prakso, kolikor je že nisi. Lastnega imetka
pa nimaš."
„Ne morem pomagati. Moj poklic in moje znanje mi ostaneta vendarle, in svet je dovolj širok, da si poiščem nov, morda še lepši delokrog,"
„Morda misliš tudi na imetje te ženske." Zatisnila je oči, a izpod pol-odprtih vek me je opazovala ostro; dobro je bilo, da sem ujel njen pogled, ker sicer bi se ne bil mogel krotiti in postal bi bil zaradi te razžaljive opazke gotovo besen. Tako pa sem si dejal, da hoče le odkritosrčnost moje ljubezni preskušati, in odgovoril sem ji sicer odločno, toda ne osorno:
„To dekle ljubim le zaradi nje same. Na njen imetek^do zdajle resnično še nisem mislil. Če bi ne imela niti beliča, bi jo ljubil in bil srečen ž njo. Nič denarja nočem od nje, le njo — le n]o samo- Zaročena sva že, in v par dneh bova svoja — vsa svoja."
»Trmasta strast, — nič druzega!" je siknila, globoko vzdihnila in zamižala. —
Nekaj časa je bilo v sobi popolnoma tiho. Stemnilo se je zunaj in v sobi je postalo čisto tema. V kuhinji je bilo slišati lahne korake v mehkih copatah, nekje je škripalo neko okno in v peči je šumel ogenj.   Sedel sem v naslanjaču, molčal in čakal, kaj še pride"   Sklenil sem trdno, da se ne udam, da se ne raztogotim, nego da ostanem miren za vsako ceno.
»Edvard," je začela po dolgem pre-molku; ,,sam moraš videti, da sem bolna in potrta, ker sem zelo nesrečna. Poslušaj nasvet stare žene, ki te od srca ljubi! Poslušaj zadnji nasvet svoje tete, ki je od tvoje mladosti skrbela zate, — ki je bila ponosna in srečna, da te je vzgojila v moža, ki je bil v vsakem oziru vri in sposoben, ki je imel krasen poklic in najlepšo bodočnost. Ves svet ti je stal odprt. Dobro veš, da ti je moje imetje vedno na razpolago in da ti ga nekdaj ostavim vsega. Le zato me je še veselilo živeti, da vidim tebe srečnega in uglednega. In ne tajim, da sem si domišlje-vala, da me tudi ti vsaj nekoliko ljubiš!"
„Nikdar se nisi motila, teta!" sem vzkliknil.
»Ne, ni resnica ~- prav ljuto sem se zmotila!" je vzkipela. »Ne govori zdaj! Vse
Pogled na zdraviliško mesto Veliki Lošinj na otoku Lošinj, kjer se je potopil laški
zrakoplov .Mesto FerraraV
Pogled z morja na dalmatinsko mesto in luko Šebenik s starim gradom.
stran 2.
TEDENSKE SLIKE.
28. štev.
vem. Druga ženska — tujka — se je vrinila med naju. Postala sem besna od ljubosumnosti — da, vem, smešno je to zame starko — toda jaz sem te ljubila nesebično
— kakor tvoja druga mati. Spozabila sem se in sem v najinem sporu izustila besede, ki mi jih je danes žal. To se ne zgodi več
— sram me je danes, kako sem bila osor-na s teboj. Oprosti mi! Toda zdaj te prosim, lepo prosim, zadnjič: Edvard, pusti to žensko in resi se pogina, h kateremu hitiš sam brez pameti in razsodka! Ubogaj me in nikoli ti ne bo žal!"
Bil sem silno ginjen. Šele v tem tre-notku sem se zavedel globoke ljubezni tega čudnega bitja. Zato mi je bila sedaj kakor nekako razodetje. Sedaj bi dal ves svet za tolažilno besedico, ki je pa nisem mogel najti. Kajti moja velika, vse prevladajoča ljubezen do Marcele je bila nepremagljiva in je triumfirala. Kar je teta zahtevala, tega jej nisem mogel obljubiti. Povedal sem jej to kolikor možno lepo ter sem jo držal pri tem ves čas za roko.
Zopet je bolestno zavzdihnila, česar ne pozabim vse svoje življenje.
»Ali je to tvoja zadnja beseda?" je vprašala čez nekaj časa.
»Ljuba teta," sem odgovoril, „saj mi je nepopisno žal, da moram žaliti tvoje srce, toda ne morem drugače-To je moja zadnja beseda."
„Potem ti bog pomagaj," je mrmrala, „Posledice pač poznaš."
„Da, saj si mi povedala."
„In vkljub temu ostaneš pri tem?"
„Da, ostanem pri tem."
»Neumneži" In žalostno je zmajala z glavo. »Moja lastna, neukrotljiva kri se pretaka v tvojih žilah. Svojo trmoglavost spoznavam v tebi. Za tre-notek bi me bil skoraj premagal, ampak ne, ne udam se! Ne, ne! Pokoril se boš za svojo trmo. Ne morem, nočem biti nedosledna. Prenarediti hočem svojo oporoko, Edvard. Helene ne pozabim. Ona ima vsaj respekt pred menoj. Nikoli se ne bi omožila brez moje vednosti in brez mojega, dovoljenja."
(Dalje prihodnjič.)
Soča in Posočje.
Soča je bila pred pol leta širokemu svetu skoro neznana; danes govori, piše in čita o nji ves svet. Z njo vred pa se omenja vedno iznova vrl narod, ki živi pozabljen že stoletja ob nji, narod slovenski. Skoro komično je, kako se naglasa sedaj, da je Soča slovenska reka in da je ljudstvo na obeh njenih bregovih s'ovensko; svetovni listi objavljajo zemljevidne risbe, na katerih je skoro prav vsa Goriška in skoro vsa Primorska — celo s Trstom vred — označena kot slovenska dežela, do katere nimajo torej Lahi z nobenega stališča nobene pravice. »Sila kola lomi," a vojna lomi stoletno laž, da je Primorska, Goriška in Gradiščanska po večini svojega prebivalstva italijansko ozemlje. Pozno je zmagala resnica, a končno je zmagala popolnoma. Tiste članke in zemljevidne risbe pa
naj si Primorci in Goričani dobro spravijo, ker »čez sedem let vsaka reč prav pride".
Soča je danes nekaka meja, do katere je pustila naša hrabra armada priti laškim polkom; obrežje Soče je od severa do juga hrupno bojišče in slovenska zemlja se napaja s krvjo besnega sovražnika in nepremagljivih bo-rilcev avstro-ogrske, z večno slavo ovenčane naše armade.
Soča je edina alpska reka Avstrije, ki izvira na avstrijskih tleh in se izliva v avstrijsko morje. Njen tok je razmeroma kratek. Od svojega izvira izpod Šnite, velikanske, skoro navpične pok-line v vznožju Travnika, samo poldrugo uro od Savinega izvira, do svojega ustja blizu Tržiča (Monfalcone) preteče Soča daljino okoli 143 km. In vendar je njeno pobrežje zelo raznovrstno in slikovito izpremenljivo. Pokneže-na grofija Goriška in Gradiščanska, najmanjša kronovina monarhije, spaja v sebi planinsko naravo hladnih in visokih Alp s plodnim bogastvom vroče laške ravnine. Turist, ki potuje s strmih obronkov gozdnatega gorovja pri Trnovem, more občudovati ljubko Vipavsko dolino in krasno Soško dolino, se radovati razkošju vinogradov, smokev in najlepšega južnega sadja, a počivati tudi sredi kraških goličav pod hrastiči in grmičji brinja, kjer ni ure daleč nobenega vodnjaka. Soča, sestra Save in Drave, zbira vse vode iz več kakor dveh tretjin vse dežele in veže tudi mnogo sveta na Kranjskem in Beneškem z Goriško in Gradiščansko. Le jugozahodni in jugovzhodni kos dežele namakajo druge rečice, ki pa se tudi blizu Soče izlivajo v Jadransko morje. Soča pada že blizu svojega izvira bobneče v globočino ter tvori mičen slapič in pozneje dela še več slapov. Po ozki strugi pada neprenehoma v širšo Trentarsko grapo, hiti dalje proti jugu do Loga in dela zopet lepe slapove. Izpod Triglava dobi prvi večji dotok, mirno Zadnjico in teče od Loga do Žage proti jugozahodu po 8—12 m široko. Soška dolina je od začetka stisnjena, ter hiti Soča
Naši vojaki si gase žejo v goriški vasici. Prijazni prebivalci jih obdarjajo celo z vinom.
Soča med Gorico in Tržičem.
štev. 28.
TEDENSKE SLIKE
Stran 3.
pO globokem, v  skalo izjedenem koritu, sredi katerega leže debele skale.  Ob te se jezno upira deroča reka, včasih pa jih tudi podkoplje in šviga pod njimi, kakor pod mostovi dalje. Skozi Bovško kotlino teče že mirneje, ker v več vsporednih koritih.  Pri Žagi se zavije Soča proti jugovzhodu in teče do Kobarida zopet prav hitro, od Kobarida po ozki strugi pa zopet počasneje. Tako se njen tok in njen značaj vedno izpreminja. Od Sv. Lucije do Podsel si je izdolbla zelo ozko in globoko korito, po katerem hrumi in buči jezno in veličastno.  Pri Sv. Luciji so Sočini bregovi 32 m visoki, pod Kos-merico že 90 m in pod Selami celo 110 m. V Kanalu drži čez Sočo 42 m dolg in 16 m visok most; največji lok je 24 m širok. Pri Plavih se obrne Soča proti jugovzhodu in stopi v furlansko nižino. Nadalje se okrene proti jugozahodu, pod Štmavrom pa bolj proti jugu. Pri gorenjem mostu blizu Gorice, ki je 64'5 m dolg, je Soča navadno le 4 m globoka, pri velikanskem železniškem mostu pa znaša Soška širina že 115 m. Pri Gradišču je Soča 80 m široka in 3 — 4 m globoka, a kmalu se ji struga razširi na 300—350 m ter doseže pri Pierisu svojo največjo širino, okoli 950 m. Originalno je, da se Soča v svojem spodnjem toku imenuje Zdoba in da se po viharnem bučanju končno prav leno vali v morje. Tu je pač res že na laških tleh in zaliv se zove Panzano, rtič Soškega izliva pa Punta di Sdobba. Beseda Zdoba prihaja gotovo iz zdolbsti in čeprav so slovenski Soči vzdeli  spačeno  ime Sdobba, je celo to ime vendarle slovensko.  Največji levi dotoki Soči so reki Idrijca in Vipava ter potok Avš-ček, desni dotoki pa beneški Ter Pev-nica, Lepenek, Idrija pod Kobaridom, Rezijanska Bela in Koritnica.  Soča nikdar ne zamrzne, a povzroča dolgotrajne povodnji.
V Posočju prebiva okoli 220.000 ljudi; med temi je okoli 145.000 Slovencev, 73.000 Lahov in 2000 Nemcev. Mejo med Slovenci in Lahi dela večinoma železnica iz Nabrežine v Kormin; jugozahodno te črte so Lahi, severovzhodno in proti jugu pa Slovenci. V odstotkih izraženo je na Goriškem 69
odst. Slovencev, 30 odst. Lahov in 1 odst. Nemcev, a doslej so imeli vso politično moč vendar Lahi na kvar Slovencev. Vbo-doče, upajmo, bo drugače, in Slovenci pridejo zopet do svojih narodnih in političnih pravic, ki so si jih krvavo prislužili.
Goriška je plodovita poljedelska dežela z lepimi gozdovi, vinogradi, vrtovi za sočivje in sadje, oljčnimi gaji, jezeri in ribniki. Največ se pridela koruze in pšenice pa ajde, ječmena in rži. Tudi riž prideluje Goriška. Poleg žita dajo prebivalstvu največ živeža sočivje, krompir, zelje, repa in korenje. Razne salate, šparglje, grah in krompir izvaža Goriška že v zgodnji spomladi. Sladka rebulja, kisli cividin in furlanska črnina (refošk) ter vipavec, kraški teran in prosekar so izborna vina. Češnje, češplje, slive, smokve, breskve, marelice in kostanj (maroni) donašajo deželi lepe dobičke. Železne rude, baker, svinec, živo srebro, rjavi
premog, mramor in kreda množe blagostanje ter dajejo dela mnogim sta-novnikom. Tudi živinoreja se razcvita, sirarstvo in mlekarstvo se dviga bolj in bolj. Tudi sviloreja se je začela razvijati in čebeloreja napreduje. Domača perutnina daje okolici Gorice in druzih mest precej dobička in tudi ri-barstvo je že precejšnje važnosti za deželo (sardele, sardine, jegulje, lubne, plošče in celo postrvi). Obrt in trgovina stojita že danes dokaj visoko, a se z novimi cestami in železnicami dvigneta še dokaj višje po vojni.
To krasno, plodno, vsestransko zanimivo deželo nam hočejo ugrabiti Lahi. Slovenci živimo v njej že stoletja ter imamo v njej zelo razvito svoje časopisje, vzorno živahoo društveno življenje, slovenske tiskarne in založništva, slovenske denarne zavode, velika slovenska obrtna in trgovska podjetja ter tudi lepo literaturo. Goriška nam je rodila »goriškega slavca" Simona Gregorčiča z Vršnega, pisatelja geografa profesorja Simona Rutarja izpod Krna, pesnika Josipa Pagliaruzzija - Krilana iz Kobarida, pesnika dr. Alojzija Grad-nika z Brd, pisatelja novelista dr. Iv. Šorlija iz Tolmina, časnikarja in pi-satelja Andreja Gabrščka, skladatelja Avg. Le bana iz Kanala in And. Volariča iz Kobarida ter končno četico najmlajših slovenskih pesnikov in pisateljev.
Goriška in Gradiščanska sta danes torišče krvavih bojev za čast Avstro-Ogrske. Hrabra naša vojska ohrani to krasno deželo državi in Slovencem.
Vojna z Italijo.
Bitka pri Gorici.
Italijani so svojo artiljerijo koni;entri-rali v šest skupin, od katerih sta obe severni operirali proti Krnu in Plavem, srednji pri Št. Florijanu in Moši proti Podgori in Gorici, južni pri Versi in ob dolenji Soči proti doberdobski planoti.
Glavni sunek je nameril sovražnik proti goriški mostni utrdbi in proti doberdobski
Avtentična slika z laškega bojišča: Naši vojaki v strelskem jarku med bojem z Italijani. Za njimi ranjenci, ki jih obvezuje sanitetni vojak.
Naša težka topniška baterija na Goriškem, skrita za vaškimi hišami.
stran 4.
TEDENSKE SLIKE.
28 štev.
planoti. Njegova težka artiijerija, ki razpolaga s kalibrom 28 cm, pri tem rapidno in dolgotrajno obstreljuje gotove višine, ki zapirajo poti, da omajejo naše pozicije. Obstreljevanje je dopoldne najhujše, opoldne umolkne in se proti večeru zopet prične, ker sije potem solnce našim četam v obraz ter jih s tem ovira. Ravnotako obsiplje njegova artiijerija ponoči naše pozicije s šrap-neli, da ovira vsako reparaturo kritij.
Boji za Gorico.
Posrečilo se jim je vdreti pač mimogrede točkah, namreč pri
ni se pa posrečil poznejši odločilni sunek, ker so mogli Dalmatinci Lahe zopet pravočasno pregnati. Še vedno je mesto Gorica v naših rokah, in še vedno je vojaško in meščansko življenje tam normalno. Zelo poškodovane so seveda cerkev in hiše v predmestju. Važna je le mestna utrdba in višina Podgora, ki obvladuje utrdbo. Obe sta od prvega dne vojne ¦cilj italijanskih želj.
S slemena Korade pri Šent Fer-janu in s San Lorenzo di Mossa, ob železniški progi proti Korminu, je sovražna artiijerija metala bombo za bombo, lomila drevje v gozdu, drobila kritja in takorekoč stlakovala ves hrib z granatami. Dalmatinci so prenesli bombardiranje tako mirno, kakor naliv. Jsti dan je prišla italijanska infanterija pri Grojini na naše žične ovire. Prijeti in držani od lokave žice, so viseli ljudje v trnjasti žici, in njihovo bolestno icričanje je prevpilo tuljenje topov. S težkimi izgubami so se ostali umaknili, zasledovani od ognja naših čet.
Ob štirih zjutraj naslednjega dne se je zopet pričelo bombardiranje proti Podgori in vrhu Sabotin in je trajalo do dveh popoldne. Najtežje granate so zadale hribu šest tisoč ran. Med sedmo in osmo uro je artiijerija tudi obstreljevala naše pozicije med obronkom hriba in mostno utrdbo. Sto strelov je bilo namenjenih v kritje ene stot-nije. Šestnajst od teh je zadelo. Ena sanitetna patrulja je bila zakopana, vendar so jo še živo izkopali. Ko so Italijani pet minut pred dvem ustavili
bombardiranje, so mislili, da so uničili bra-I nitelje višine do zadnjega moža.
Zvečer so pričeli naskakovati Podgoro. Obenem je napadlo več bataljonov goriško mostno utrdbo. Dalmatinci so slišali, kako so italijanski častniki vzpodbujevali svoje ljudi. Dalmatinci jih niso hoteli predčasno spraviti iz zmote, prežali so ter bili popolnoma tihi. Italijani so zlezli izza svojih zakopov in vreč s peskom in so rojili proti rebru hriba navzgor. Vdrli so skozi raztrgane žice v zasuta kiitja. V tem hipu so zasvetili reflektorji, pričele drdrati strojne puške in puške ter eksplodirati ročne granate.
Potem je divjal odločilni boj. Brani-telji so zmagali na višini kakor tudi v dolini, kjer se je napad ponesrečil že pred našimi ovirami. Vzhajajoče solnce je obsevalo tisočkratno smrt in tisočkratni jad.
Naslednje dopoldne je prepodila naša
poljska artiijerija dve italijanski stot-niji, ki sta se ustalili na ločniškem pokopališču, z vrsto dobro namerjenih šrapnelov.
Za doberdobsko planoto.
Še resnejši in dolgotrajnejši so bili zopetni poskusi prodreti proti južnemu krilu naše soške fronte. To južno krilo tvori doberdobska planota ali Komen. Njegov zahodni rob je v širini petnajststo metrov na obeh straneh v vednem ognju. Navzlic temu držimo pozicije. Nasprotno so Italijani pri Za-graju vdrli v omenjeni pas obstreljevanja, ne da bi se mogli s tem okoristiti. Tu pri Zagraju se obrne Soča od roba planote proti mostu, ki je zdaj porušen. Prvi sovražnikovi poskusi, priti čez reko, so se ponesrečili na otoku mrtvih. Ko pa se je poplavljeno ozemlje med Sočo in planoto osušilo, so prišli Italijani južno od Zagraja pri Foljanu čez reko in so postavili v on-dotnem gozdu gorski top, ki ga je med tem C in kr. artiijerija s prvim strelom razbila. Ravnotako sta izginila dva na-daljna topa pred ognjem naše artilje-rije. Sovražna infanterija pa je šla ob železniškem nasipu in skozi gozd proti Zagraju, tu pa je najprvo ostala brez zveze z večino na desnem bregu reke.
Dne 22. junija je dobil neki italijanski stotnik, ki je taboril za železniškim nasipom, povelje, naj začne takoj prodirati proti robu planote. Kakor hitro se je pokazal, je prišel v naš brzostreini ogenj, ki je decimiral njegovo moštvo. Ostali so ušli. —
Dne 23. junija je nasprotnik nadaljeval poskuse, priti z večjimi oddelki na levi breg Soče, in se je pomikal posamično in v gručah od Foljana, obenem pa s pontoni pripravljal zgradbo mostu. Naša artiijerija ga je odbila. Naslednji dan je prišlo sporočilo: „Po cesti proti Gradišču korakajo močne kolone." Vendar pa ni prišlo do napada, pač pa se je pričelo ljuto bombardiranje. Južno od Zagraja je rojil sovražen bataljon čez soški kanal in železniški nasip proti Redipugliji. Pri tem je zašel v ogenj lastne artiljerije, moral se je umakniti in ga je tedaj zasačila naša artiijerija. Iz smeri od Bornjana zahodno od Goiice so sporočili, da korakajo trije do štirje polki, ravnotako
Neptunov vodnjak v Tridentu na južnem Tirolskem; v ozadju zanimive stare hiše. To mesto bi Lahi radi „osvobodili", a se mu ne morejo niti približati.
Municija (ogromne krogle) naših motornih baterij na goriškem bojišču.
28. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran. 5
močne čete so korakale proti Selcam. Do napada pa še ni prišlo, marveč je naslednjega dne vladal popolen mir. To pa je bil mir pred viharjem. Kajti od 27. do 30. junija je trajalo silno bombardiranje, ki je pripravljalo generalni naskok tudi na ta južni odsek.
Generalni naskok.
V noči na 30. junij se je pričel generalni naskok na doberdobsko planoto. Kralj in Salandra sta prišla na fronto. Ob enajstih ponoči sta korakala dva bataljona iz Selc proti La Rocci. Naši so jih sprejeli z ročnimi granatami. Italijani so se hitro u-maknili. Ponoči ob dveh so vpostavili eno nasprotno divizijo; v boj je prišlo le par bataljonov. Pustili so jih do žičnih ovir ter jih tam postreljali.
Zjutraj ob pol osmih so napadli dva do trije bataljoni hrib Kozič in so bili odbiti. Popoldne je pričelo več divizij na različnih točkah obenem napadati planoto, ki je bila zavita v sivo deževno soparo. Pri Zagraju so prišle nasprotnikove čete čez reko in so obenem prodirale od Foljana. Pri Redipugliji je imel nek drug oddelek to smolo, da ga je postrelila lastna artiijerija. Neki italijanski major je prodiral z dvema stotnijama proti Debelemu vrhu, dočim sta drugi dve stotniji ostali v rezervi. Zašel je v uničujoči brzostreini ogenj naših strelcev. Njegove rezerve so ga pustile na cedilu. To pa še ni bilo zadosti. Lastna artiijerija je streljala v umikajočo se četo. Na to je bil vjet, ž njim en stotnik, pet poročnikov in 131 mož. Pri tej priliki je bila vplenjena tudi zastava četrte stotnije 2. grenadirskega polka.
Zadnji brezuspešni naskoki.
Planota se na tem mestu znižuje v majhnih peščenih gričih proti soški dolini, ki se ravno in močvirnato razširja med Gradiščem in Tržičem. Italijani so ležali za nasipi riževih nasadov, ki so bili namenoma pod vodo, ker je bila odprta zatvornica. Zdaj pa, ko se je ravnina zopet nekoliko posušila, so prebredli do ceste, drveli čez cestno zatvornico in kamenita, z deskami pokrita kritja poljskih straž ob cestnem robu ter vdrli do kritij do grušča. Toda pri vrhu Koziču se je pričela sovražna rojna črta pred našo glavno pozicijo majati in je bila uničena s kartečami, tako da se je ves hrib
pokril z mrtveci, in je pri umikanju potegnila s seboj tudi zadnje čete. Naše čete so sovražniku sledile za petami in niso prej mirovale, dokler ni bil zopet onstran močvirja. —
Zvečer so povzeli Italijani še večkrat slabše napade na višine vzhodno od Tržiča. Vso noč do dneva so grmeli težki italijanski topovi proti robu višine, toda naskok n-T to vroče zaželjeno višino se je zopet ponesrečil. 400 mrtvih Italijanov je obležalo na mestu, med temi mnogo ranjencev, ki jih vsled ognja sovražnika ni bilo možno spraviti na varno. Tudi napadi, ki so bili popoldne in zvečer namerjeni proti Zdrav-ščini-Vermegliano, so se končali s težkimi izgubami za Italijane. Pri Redipugliji je prodrla neka italijanska divizija do naših pozicij, kjer pa je bila odvrnjena z izgubo več kakor 1000 mrtvih. Ta 1. julij je bil hud, a zmagoslaven za našo armado. Največ je najbrže pretrpel neki bataljon iz Brna. Ko smo našteli v pol ure kakih 400 granat, ki so padale v njihove pozicije, so izjavili hrabri Brnci hladnokrvno, da to še nič ni, da so vzdržali že hujše. Odlikoval se je tudi neki črnovojniški bataljon, ki je pustil priti v bližino pet italijanskih bataljonov, ki jih je nato na 400 korakov pričel obstreljevati ter jih je toliko časa zadrževal, da je padla srečna odločitev.
Dne 2. julija je bil ponoči in dopoldne močan bombardement. 3. julija je ponovil sovražnik z močnimi četami napad na plateau Doberdob ter prekoračil pri Redipugliji Sočo in železniško progo. Za naše pozicije se je pričelo obupno borjenje, ki je nehalo šele ob 10. zvečer s tem, da se e numerično nadmočni sovražnik umaknil. *Ja kamenitih rebrih te višine je obležalo na stotine mrtvih Italijanov.
Zjutraj dne 4. julija je pričel sovražnik ob 4. obsipati naše pozicije s pravo točo granat ter nato poskusil z napadi in-fanterije. Tudi pri goriškem mostiču se je pričel dne 3. julija močan bombardement. V odseku pri Tolminu je poskusila cela vrsta italijanskih bataljonov zavzeti v na skoku zahodne višine ob bregu in celo na višinah Krna so po artiljerijskih predpripravah pričeli napadati alpini, ki so bili po divjem bajonetnem boju in bližinskem boju odbiti.
Minoli teden..
Na Goriškem se ljuti bojj ob skoraj celem teku Soče skoraj neprenehoma nadaljujejo. Ob robu Doberdobske planote in pri Gorici je 20. t. m. divjala besna bitka ves dan; zvečer so Lahi zavzeli goro Sv. Mihaela vzhodno Zdravščine, a že 21. t. m. vjutraj je generalni 5 major Boog osvojil ta hrib iznova in sicer z Bosanci, Hrvati, Dalmatinci in Slovenci. Tako so jugoslovanski polki rešili že zopet našo čast z novo sijajno zmago. Lahi so bežali in imeli velike izgube ob Doberdobu in pri Gorici. Že nekaj tednov obstreljujejo Predel in Pontebo. Vzhodno Schluderbacha so Lahi naskočili Monte Piano, a so bili odbiti ter so izgubili poldrugi bataljon. Laško brodovje je obstreljevalo te dni Gruž in Cav-tat v južni Dalmaciji in poškodovali nekaj hiš. Toda naš podmorski čoln je potopil laško kri-žarko ,Giuseppe Garibaldi', nakar je laško ladjevje pobegnilo. Za križarko .Amalfi" so zdaj Lahi izgubili že drugo veliko oklopnico. Tako se praznuje 49. obletnica naše zmage pri Visu z nova zmago blizu Dubrovnika; Tegethoffovi časi se vračajo. Lahi po vseh bojiščih tratijo municijo, a večjega uspeha ne morejo doseči prav nikjer. Zdaj jim pridejo baje pomagat francoski polki in francoska letala. Lahi pa pošljejo pomoč proti Dardanelam. Če se to zgodi, napove Turčija Italiji vojno, in Lahom pojde še slabše. — Naša letala so metala bombe na Bari. — Črnogorci so imeli boj z našimi četami pri Grahovem. — Francoska letala so se pojavila nad Novim Sadom, naš letalec pa je metal bombe na tabor blizu Belgrada. — Rusi se vedno dalje umikajo. Na skrajnem severu prodirajo nemške čete uspešno na črti Riga-Kovno. Ob Na-revu Nemci prodirajo naprej. Pred Varšavo so se Rusi umaknili iz utrjene črte Blonje-Grojec v trd-njavski pas Varšave, ki jo bodo Nemci že vkrat-kem začeli oblegati. Tudi Ivangorodu se bližajo nemški topovi. Med Vislo in Bugom se Rusi trdovratno upirajo. Med Bistrico in Vislo je zadela armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda na velike ruske čete; v vzhodni Galiciji so se uneli pri Sokalu zopet ljuti boji. — V Argonih in Vogezih se vrše med Francozi in Angleži na eni ter Nemci na drugi strani novi boji. Francozi so bili večkrat vrženi nazaj. Okoli Soucheza se vrši že več tednov bitka. Francozi kličejo svojo vojsko iz Maroka na pomoč. — V Dardanelah se boji nadaljujejo, a zavezniki ne morejo dalje. Angleži so izgubili pri Dardanelah že 42.434 mož, torej več kot v vsej vojni z Buri, ki jih je veljala 38.156 mož. — Na Kavkazu se je začela velika turška ofenziva. Turki napadajo na vseh točkah. — Četvorni sporazum se trudi, da bi ustanovil novo balkansko zvezo ter sprijaznil Bolgare, Srbe, Grke in Rumune. Bolgarska zahteva, da se bukareški mir razveljavi ter povrnejo Bolgarski neki kraji, ki so jih dobili Rumuni in Srbi. Rumuni bi bili baje pripravljeni ugoditi Bolgarom, toda Srbi nočejo o tem niti slišati ter odklanjajo z Bolgari vsakršen sporazum. Tudi Grki so proti Bolgarom. Zdaj je pa Anglija blokirala bolgarsko luko Dede-agač in jo zaprla za bolgarski promet. Zato se baje Bolgarija pogaja s Turčijo proti Srbiji in Rusiji. — Med Riisijo in Japonsko se snuje zveza, ki bi izključila dosedanji veliki vpliv Anglije v Aziji. Japonci bi po tej zvezi morda pomagali pri Dardanelah proti Turčiji.
Zastonj in poštnine prosto dobite velik, bogato ilustriran cenik ur, verižic, prstanov itd. od tvrdke H. Suttner v Ljubljani 5. Pišite dopisnico in dobite ga takoj.
Kolodvor v Lvovu, ki so ga Rusi pri svojem odhodu razrušili in zažgali.
Stran 6.
TEDENSKE SLIKE
?tev. 28.
štev 28.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 7.
Kje je sedaj Katarina Durjava, ki je bila prej v Gorici, Corso F. g. št. 26? Poročila prosi njena sestra Pepina Komar iz Bovca, sedaj na Rečici št. 63 pri Bledu.
Za vsakega zanimivi sporedi v ,KINO CENTRAL' v deželnem gledališču: V torek 27. do četrtka 29. julija: „Črna mačka", senza-cijonelna drama v 3 dejanjih. — V petek 30. julija: „Slepa ljubezen", drama z Maks Makom v glavni vlogi. — V soboto 31. julija do pondeljka 2. avg.: „DežeIna cesta". Od torka 3. do četrtka 5 avg.: „Zelena svetilka". — „Kino Central" v deželnem gledališču je najboljše, najcenejše in najudob-nejše ljubljansko zabavišče.
Inserirajte v „Tedenskih Slikah"!
List „Tedenske Slike" je najbolj zanimiv slovenski ilusirovani tednik. Razširjajte ga in pridobivajte mu novih naročnikov!
I
Priporočamo sledeče knjige:
I    Dr. Velimir Deželic: „V službi kalifa",
zgodovinski roman.  Prevel Starogorski. Broširan izvod 250 K, vezan 320 K.
Rado Murnik: „Lovske bajke in povesti". Vezano 250 K.
Milan Pugelj: „Mimo ciljev".  Vezano 2-50 K.
Cvetko Golar: „Kmečke povesti". Vezano 2-50 K.
453
PRIPOROČA SE ¦DMETNA KNJIGOVEZNICA IVAN JAKOPIČ,
LJUBLJANA.
1 Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir
rapravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorslti ul. 200 ali pa v trafilti pri cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepši lasje. Stekl. po
2 in 3 K. Pošilja se tadi po pošti. Izbomo sredstvo za rast las.
Za gotovost se iatnči.
Zailostuje steJtlenica.
Spričevala na razpolago.
»SLAVIJA
VZnjEMNO Zlf\VftROV. BHNKn V PRHGI.
461      REZERVNI FONDI K 65,000.000--.
Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965.304-25. .»ividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, , kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje.
ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: „GQneralni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije v Ljubljani".
Najbolje darilo trpečemu vojaku je
Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in vsakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in vsaki' kožni bolezni. — Naroča se:
M. Skrinjar, Trst
Via Castaldi 4. I.       483
Liter 4 K.   '/2 1 2 K.    'A 1 1 K. olajšamo odpošiljatev in troške,
Cena: Da
pošljem naravnost na dotični stan vojaka. Pošlje naj se denar in natančen
naslov dotičnega. Morana je popolnoma prosta vsake razjedajoče kisline, torej neškodljivo človeškemu zdravju, tkanini i. t. d.
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Naivejja slovei%ska hranilnica!
Denarnega prometa koncem leta 1913   .   K 700,000.000-—
Vlog.............   „  43,500.000- -
Rezervnega zaklada ........   „    1,330.000-—
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
4
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod
kontrolo c. kr. deželne vlade.        453
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
feANATORIUM • EMONA
Si ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGlCNE -BOLEZNJ. ^ •PORODhDSMCA.
fj LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4
«/i^i_JUir!i_.urYi'sLrv-ivui^iMi3i\t,UA-ULiL.AH
/ SEF-ZDRWJK:PRimRijDf^FR.DERGANC \ j
Obiskujte ,Kino Central' v deželnem gledališču!
Po vsaki fotografiji
napravimo
umetniško dovršene
POVEČANE SLIKE
v vsaki velikosti.
Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 16 K.
Naročila sprejema upravništvo TEDENSKIH SLIK v Ljubljani.
DRRQOTIh HRIBRR
g   TISKRRMR in Kn]l<30VEZniCB
L]UBgRMR, DUIiR]SKR C 9.
Izvršuje vsakoršna v njeno stroko spadajoča naročila ukusno in po najzmernejših cenah; nadalje priporoča svojo zalogo vseh s 1. avgustom 1914 pri sodiščih vpeljanih obrazcev za civilno-pravno postopanje v slov. in nemškem jezikU; kakor tudi vse obrazce za obč. urade, cestne odbore, gg. odvetnike, c. kr. notarje itd.
stran 8.
TEDENSKE SLIKE.
27. štev.
^ Obnovite naročnino takoj! ^
^^-V.*—-V/v.v-'Vvr-V         ^U-.^-^-.^      ^¦^^""^^ ^''^^
Odlikovan na razstav! v Radovljici leta 1914 s častno diplomo in svetinjo I. vrste.
BRINJEVEC
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost jamčim.
CORČEVA
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
fl.QOREC
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA ŠT.H NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJAZAH-TEVAJTEPRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
IKO n.Sutfnar
Lepa
darila
so traje spomin na darovalca, toda le takrat, če izberete reči, ki so trajno uporabne in obdrže vedno svojo lepoto. Bogato ilustrovani cenik svetovne tvrdke H- Suttner, v Ljubljani, št. 5 vsebuje več tisoč lepih vedno uporabljivih daril, katerih navajamo tukaj le nekoliko:
Št. št. št. št.
Za birmo:
410 Nikelnasta Roskopf ura   ... K
Nikelnasta verižica..... K
719 Srebrna rem. ura...... K
Srebrna verižica....... K
523 Srebrna   Roskopf   ura,   dvojni
pokrov........... K 12-80
865 Srebrna oklopna verižica 30 gramov težka......... K  4-40
4-10 1-— 7-80 2-20
Za poroko:
št. 2509 12 kom. srebrnega dessert orodja
v etuiju..........K 19-—
Št.  478 Namizni nastavek, 47 cm visok  K 33-50
Št. 1315 Salonska ura, zelo lepa, udarja
pol in eno uro.......K 1250
Št. 2296 Servis za liker, srebrn zelo lep,
25 cm visok........K 37-—
Za krst:
št. 12021/2 trideln. orodje v etuiju ... K 970
St. 1202 Pravo srebrno orodje v etuiju K 15-—
Št.    49 Srebrno pozlačeni obesek za krst K 5-60
Št.  563 Srebrna zavratna ve-liica ... K 2-—
14 karat, zlata....... K 1680
Za god:
št. 2294 Pravi srebrni servijetni obroček
masiven.......... K  6'75
Št.   189 14 karat, zlat prstan z lepim
kamnom.......... K  7-80
Št.   189 Novo  zlato,  prstan  z lepim
kamnom.......... K  380
Št.  470 Double zlati obesek, srček . . K   1-20
St. Št.
Št. Št.
Za gospode:
788 Srebrna tula ura, dvojni pokrov K 19-80 859 14 karat,  zlata verižica, zelo
fino izdelana........ K 32'—
793 14 karat, zlata ura, fino kolesje K 44-—
795 14 karat, zlata ura, dvojni pokrov K 65'—
Št.
Za dame:
st.
562 Zavratna verižica, srebrna   . . K   180
14 kar. zlato K 1350 886 150 cm dolga 14 karat, zlata
damska verižica....... K 58-—
Št. 804 Srebrna damen ura, 6 kamnov K 9-50 Št. 1548 Srebrna tula raztezna zapestnica
z uro........... K 25-—
Velika izbira raznovrstnih daril v bogato ilustrovanem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in
poštnine prosto.
Razpošilja se po povzetju ah pa če se denar v naprej pošlje. — Neugajajoče stvari zamenjam ali pa pošljem denar nazaj. — Bogato ilustrovani cenik zahtevajte zastonj od svetovne razpošiljalnice
Lastna tovarna
ur v Švici.
H. Suttner r Ljubljani št. 5.
Tvrdka nima nobene podružnice. Največja špecljalna trgovina za dobre ur«.
Lastna znamka »IKO« svetovno-znana.
J. KETTE
specijalna priporoča:
LJUBLJANA
Franca Jožefa cesta štev. 3. modna  in  športna   trgovina  za gospode in dečke
klobuke
slamnike
čepicj
kravate
žepne robce
nogavice
srajce
spodnje hlače naramnice palice dežnike i. t. d.
Za vojake:
nepremočljive dežne plašče, spalne vreče, nahrbtnike in vso drugo opremo.
Naročnina za list »Tedenske Slike« ; za flvstto-Ogrsko: V* leta K 2-50, V2 leta K 5--  celo leto K 10-- ; za Nemčijo: V« leta K 3-50, '/2 leta K r--celo leto K U'-; za ostalo inozemstvo, celo leto fr. 16-80. Za Ameriko letno 3*25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celoletno 8 kron.
Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica št. 10, I. nadstropje.
Posamezne štev. 20 vin.
Izdajatelj in odgovorni urednik Oragotin Mohir.
Tiskal Dragodn Hribar v LjubljanL