UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanski) ulica št. 8 ^tiskarna I. naitatr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. not oldne vsak dan ra/.en nedelj iu praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirano pisma te ne i	sprejemajo	:	: :
NAROČNINA: celoletna t>o požti ali s pošiljanjem na dom za Avstio-Ogreko in Rosno K 21‘60, polletna K lO^O, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26'40: za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—.
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 783.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov
•* •’ •’	ob	pol	11.	dopoldne,	\ \ .
UPRAVNI,STVO se nahaia v Selenburgovi ulici štev. 6, 11., in oraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna pelitvrsticu 30 viu., pogojen prostor, poslan8
:::	ir ltlJanc 40 vid. — Ir.fcialc sjrejcn.a upravništvo.
Nefrankirano ali premalo frnnkirnna pisma se ne sprejemajo “———	Reklamacije lisla so poštnine proste.	m—
V Ljubljani, v petek dne 16. januarja 1914
Leto IV.
Krščansko socialna demagogija.
Krščanskih socialcev se je polastila strupena jeza. Doslej poleg nemških nacionalcev najzvestejši oprode grofa Stiirgkha, so nenadoma začeli žugati z opozicijo, ne glede na to, da ne prizadenejo s svojo taktiko Stiirgkhu nobenih bolečin, temveč mu le olajšajo izpolnitev njegove najsrčnejše želje, porabe § 14.
Dunajski krščanski socialci so nenadoma nezadovoljni s sklepi skupne konference delegatov poslanske in gosposke zbornice. Nepričakovano se jim je zdramilo srce za davkoplačevalce. Spomnili so se, da so kristjani in da se imenujejo socialne, kar so praktično že davno pozabili. In iz krščanske ljubezni protestirajo proti zvišanju osebne dohodarine za davkoplačevalce, ki imajo od 1800 do 3600 kron dohodka.
Nekam pozno jim je prišla ta krščanska ljubezen do bližnjega v spomin. Vsako davčno /.višanje, ki ga je vlada zahtevala, je doslej dobilo njih brezpogojno odobrenje. Zvišal se je indirektni davek na žganje, ki najhuje zadene lajvečjc reveže in ugroža ljudsko zdravje; <tajti zvišanje davka povzroči neizogibno poslabšanje pijače — ne finih likerjev, ki jih pijo veleposestniki in miljonarji po lukuličnem obedu, ampak tistega jeruša, s katerim slepe reveži svoj želodec. Krščanski socialci niso ugovarjali, temveč so blatili socialne demokrate, ki so se bojevali proti temu zvišanju. Na račun siromakov so dovolili bogate premije plemenitim izdelovalcem žganja; predlog socialnih demokratov, da naj se porabi del dogodkov iz zvišanega davka na špirit vsaj za uspešen boj proti alkoholizmu, so ravnodušno »dklonili.
Ko je bil zakon o osebni dohodarini v državnem zboru na dnevnem redu. so podali so-
lilfrm! vffrati?,ce,° vrst0 zboljševalnih pred-.. euna jih je zaporedoma odklanjala: kakor ogromen avtomatičen gramofon je da-j.ila ta prelepa večina od sebe besedico »ne«, dokler so bili socialno demokratični predlogi na vrsti. In vsa ta zbirka socialistični! predlogov je šla vendar za tem, da se zmanjšajo bremena revežev in da sc primerno bolj obdačijo bogatini, Krščanski socialci so bili del te dresirane večine, in takrat ni bilo pri njih ne duha ne sluha o krščanski ljubezni do revnejših.
Med najvažnejšimi predlogi socialnih de-niokratov je bil pač ta, da se zviša eksistenčni minimum od 1200 na 1600 kron. Ta predlog je dobil pri prvem glasovanju en glas večine; toda krščanski socialci niso bili med onimi, ki so glasovali zanj. Ko je bil vrnjen iz gosposke zbornice, so ga z gorečnostjo pomagali odklonili. Pa vendar bi se ljubezen do ljudstva prav tukaj najbolje izkazala. Kajti med direktnimi davkoplačevalci so oni z dohodki po 1200 do 1600 kron gotovo potrebriejši od onih z dohodki po 3400 K.
Naposled se je sešla skupna konferenca in tam je bil sklenjen kompromis. Sprejet je bil soglasno; tudi krščanski socialci so glasovali zanj in ga celo hvalili. Edina koncesija, ki je f»la storjena gosposki zbornici, je bila ta, da se je TTsebni davek za dohodke od 1800 do 10.000 Kron uredil po njenem predlogu. Nasprotno pa so člani gosposke zbornice napravili delegatom Poslanske celo vrsto koncesij, in sicer veliko večjih, veliko pomembnejših od one, ki so jo sami dosegli. Pri vsakem kompromisu je tako, da se na vsaki strani nekaj koncedira; če s? vpošteva, da je bil eksistenčni minimum zvišan od 1200 na 1600 kron, s čimer je pol miljona dosedanjih davkoplačevalcev oproščenih osebnega davka in da so veliki dohodki nad 10.000 kron znatno bolj obremenjeni, nego je začetkoma nameravala gosposka zbornica in vlada, se mora priznati, da je bi! ta kompromis velikanski uspeh za poslansko zbornico.
Dogovor je bil storjen soglasno. Četudi ima Poslanska in gosposka zbornica še formalno sklepati o njem, sta vendar obe moralno vezani na besedo; zakaj na konferenci so bile zastopane vse stranke, delegati so govorili in sklepali v imenu svojih strank, pa so morali vedeti, Kaj morejo in smelo zagovarjati kot zastopniki svojih sknpin. Kakšen namen pa naj imajo take delegacije, če potem stranke preklicujejo. kar so sklepale po svojih zastopnikih?
Krščanski socialci hočejo torej snesti svolo besedo. Razbiti hočejo spravo, ki je bila dosežena z velikim trudom, in treba ie vendar vprašati, zakaj vse to. Gospodje pravijo, da morajo varovati interese srednjega stanu, ki je — po njihovih kričavih trditvah — ugrožen s sklenjenim kompromisom. Določbe o osebnem davku *a dohodke od 1800 do 10.000 kron »uničujejo«
srednji stan — pravijo gospodje Weisskirclmer in tovariši.
Bolje od praznih besed pojasnjujejo to reč številke.
Do 1600 kron je davek odpravljen, kadar postane sklenjeni dogovor zakon. Kdor ima od 1600 do 1700 krOn dohodka, plačuje sedaj 13 K 60 vin. osebnega davka, do 1800 kron pa 15 K 20 vin. To ostane neizpremenjeno. Do 1900 K znaša davek sedaj 16 K 80 vin.; poslej bo znašal 17 K; do 1900 K se plačuje sedaj 18 K 40 vin., poslej pa 18 K 70 vin. Z dohodki 2200 K je sedanji davek 20 kron, novi pa 20 K 40 vin. In to se stopnjuje tako, da znaša pri 3600 K dohodka sedanji davek 48 K novi pa 49 K, pri dohodkih od 9200 do 10.000 K pa sedanji davek 228 K in novi 234 K.
Zvišanje znaša torej pri dohodkih čez 1800 kron celih dvajset vinarjev, čez 2000 K štirideset vinarjev, pri 3600 K eno krono, pri 10.000 kron dohodka šest kron na leto. Krščanski socialci imenujejo to »uničenje srednjih stanov«!
Ootovo se nihče ne navdušuje za tiste davke, ki jih mora sam plačevati. Ali prav tako gotovo je, da sedanja država ne more izhajati brez davkov in da je dohodninski davek pač pravičnejši od konsumnih davkov. Če bi bilo mogoče premagati odpor kapitalističnih in agrarnih nasprotnikov ter njihovih vlad pa odpraviti indirektne davke, bi se smela dohoda-rina še znatno zvišati, pa bi bili gospodarsko slabejši davkoplačevalci vendar veliko na boljšem nego sedaj. Ampak o boju proti indirektnim davkom, ki podražujejo ljudstvu vsak grižljaj hrane, vsak požirek kakšne pijače, stanova -nja, obleko, sploh vse življenskc potrebščine, pa ne dajo davkoplačevalcem niti jasnost o tem. koliko da plačujejo, nočejo krščanski socialci niti slišati.
Njih nenadni upor proti dvajsetim vinarjem do ene krone pri dohodkih od 1800 db 3600 K je torej nad vse sumljiv. Kdor zna razlikovati vinar od krone, razume, da je bosa trditev, da bo 20 vinarjev do ene krone na leto uničilo srednje stanove. Vzrok krščansko socialne jeze mora torej biti drugod. No, najti ga ni težko.
Predvsem se krščanski gospodje jeze, da so dosegli socialni demokratje uspeli v vprašanju eksistenčnega minima. Da ima- ta rezultat za široke ljudske sloje neprimerno večji pomen kakor dvajset in štirideset vinarjev zvišanja pri davku, ki znaša 16 K 80 vin., oziroma 20 K, je jasno kakor beli dan. Dvajset kron ali pa dvajset kron in štirideset vinarjev na leto res ni taka razlika, da bi se smelo govoriti o gospodarskem uničenju.
Ampak krščanski socialci imajo še drug vzrok, da besne. In ta vzrok je specifično dunajski. Tam ima namreč občinsko volilno pravico v tretjem razredu, kdor plačuje čez 20 K osebnega davka. Doslej je bila prva stopnja čez 20 K odmerjena s 24 kronami. Torej je mogel voliti v tretjem razredu le tisti, kdor je plačeval najmanje 24 kron osebnega davka. Če pa obvelja sklenjeni kompromis, pridejo v tretji razred vsi tisti, ki plačujejo sedaj po dvajset kron, pa nimajo doslej in v tretjem razredu volilne pravice. Kajti po novi določbi bodo plačevali dvajset kron štirideset vinarjev, torej »več kakor dvajset kron«, in dunajski krščansko socialni magistrat jih bo moral vpisati v volilni imenik tretjega razreda.
Odtod prihajajo krščansko socialne solze! Med oninll, ki plačujejo zdaj po dvajset kron davka, je mnogo socialnih demokratov. Tem hočejo princ Liechtenstein, dr. Weisskirclmer in družba prihraniti 40 vinarjev na leto gotovo ne zato, ker se jim smilijo, ampak ker utegnejo krščanski socialci izgubiti par mandatov !
Zaradi tega spravljajo svoje lastne zastopnike s konference v blamažo. Zaradi tega se igrajo opozicijo. Zaradi tega podpihujejo obstrukcijo čeških radikalcev in agrarcev. Zaradi tega dajejo grofu Stiirgkhu pretvezo, da ne pride z državnim zborom naprej in da se mora poslužiti § 14.
Ves parlamentarizem, vsa ustavnost, vse velike naloge državnega zbora ne veljajo krščanskim socialcem nič, kadar jim gre za par mandatov. In pri tem igrajo igro, katere konec ne more biti nič drugega kakor fiasko. Zakaj če preprečijo sprejem kompromisa v državnem zboru, ne more Stiirgkh s § 14. vpeljati drugačne dohodarine, kakor tisto, ki je bila na skupni konferenci sprejeta. Gospodje torej uganjajo demagogijo, pa še tako, ki je škodljiva in neumna obenem.
§ 14. zopet na obzorju.
n(.fm^0rai!.l,nski odsek državnega zbora je v in v obstrukciji Oziroma — je bil. FriDiizno dva dni in dve noči je trajala seja. t -S<\ *° gospodje obstrukcionisti raz-Jako je tam, kjer delajo politiko otroci. KajttjS-eška radikalno agrarna obstrukcija le otročarija prvega reda. |e da postane ta otročarija lahko nevarna pralmentarizmu, tako
le absolutizmu. Od Badenijevih časov smo imeli v Avstriji brez števila takih eksperimentov. Ali še nobena agresivna obstrukcija ni dosegla uspeha, kar bi ravno češki radikalci lahko vedeli, ker so sami že dostikrat brezuspešno ob-struirali. Če bi le nekoliko premislili stvar, bi tudi razumeli, da ne more biti drugače. Kajti obstrukcija je sredstvo, s katerim se včasi lahko kaj prepreči, ne pa orožje, s katerim bi bilo mogoče kaj izsiliti.
Češki matadorji pravijo, da obstruirajo zato, ker je v Pragi še vedno upravna komisija in ker še niso razpisane volitve za češki de-! želni zbor. Zares — na Češkem je odpravljena ustavnost. Avtonomija je zamenjana z biro-1 kratično komisijo. To so absolutistične razmere. Ali kako naj to izpremeni obstrukcija?
I Mogoče, da bi se dalo kaj napraviti z nasprotno taktiko. Če ne bi bili Češki radikalci in agrarci ves čas dajali potuhe rusinski obstrukciji, bi bil že davno rešen proračunski načrt. Ze.davno bi bil moral priti proračun na vrsto
—	iu sicer redni proračun, ne pa le provizorij. Potem bi bil državni zbor dobil časa za svoja dela. Čc je sploh mogoče dobiti v tem parlamentu večino, ki bi energično nastopila zoper češki deželni komisariat, bi bilo to le mogoče, ako bi imel parlament dovolj časa in čc bi sploh delal. Če pa večina mirno prenaša deželni absolutizem, ga gotovo tudi manjšina ne more odpraviti, ampak more le dognati odgovornost večine in pokazati ljudstvu, kdo je kriv.
Vsekakor bi bilo že to več vredno obstrukcije. Zakaj gospodje Choc, Stanek, Prošek, lahko govoričijo in muzicirajo v parlamentu, kolikor hočejo, pa vendar ne morejo s tem prisiliti Stiirgkha, da bi razpisal volitve. Pač pa-brez vsakega dvoma dosežejo te, da se ne pokaže, kdo je odgovoren za razmere.
Če sc objektivno presoja položaj v parlamentu. je gotovo, da ima vlada v svoji večini zaščito. Grofa Stiirgkha ne podpirajo le Nemci; j udi Poljaki so v njegovi armadi. Kar pa se tiče čeških razmer, je še večje važnosti to, da se opira mož tudi na mladočelie, ki trpe komisariat tako, kakor ga trpe češki Nemci, ki so tudi teoretično protestirali, praktično pa drže jezik za zobmi. Na ta način nima parlamentarna akcija za ta hip nobenega upanja na odpravo deželnega absolutizma. ' Se manj pa ga ima obstrukcija.
kakor otroci, kadar se igrajo z ognjem, lahko zažgo kozolce in hišo.
Pred novim letom so Rusini prenehali 8 svojo obstrukcijo. Izjavili so, da hočejo s tem odvrtnitt nevarnost, ki grozi parlamentarizmu. Tudi češki radikalci so slišali to besedo. Pa tudi brez nje bi bili lahko razumeli, da so take obstrukcije neziniselne in da morejo koristiti
Toda kar je danes, še jutri ali pojutrišnjem lahko izpremeni. Stiirgkhova večina je tako nezanesljiva, da jo vsak trenotek lahko izgubi. Ze so bili nekolikokrat storjeni sklepi proti vladi. Pravzaprav se drži Stiirgkh le zato, ker jc parlament brez moči, tak pa je zato, ker ne pride do dela. Čim pa bi sc začel baviti z velikimi nalogami, ki so doslej zanemarjene, bi prišel položaj grofa Stiirgkha kmalu lahko v nevarnost. In kadar je njegova pozicija omajana, se tudi za boj proti komisariatu lahko dobi večina, katere danes ni, ali pa se povzroči demisija kabineta.
Obstrukcija, ki so jo pričeli češki agrarci in radikalci, pa je le voda na Stiirgkhov mlin, kakor da je bila nalašč naročena. Seveda se dela gospod grof na zunaj, kakor da bi bil ves nesrečen, da je parlament zopet v zagati. V resnici pa ga ne bi mogla nobena reč bolj veseliti. Ze pred novim letom je imel § 14. v roki. Takrat so preprečili njegovo porabo Rusini, ker so odnehali s svojo obstrukcijo. Konflikt med gosposko in poslansko zbornico mu je zopet vrnil upanje, da pošlje poslance kmalu lahko domov. Ali konflikt se jc rešil s kompromisom in grof Stiirgkh je zopet izgubil pretvezo.
O § 14. pa sanja noč in dan. Zakaj prvič ne želi, da bi dobil parlament časa za razna gospodarska, socialna in ustavna dela, in drugič ga ne mikajo razprave, ki se razvijejo, kadar bo vlada zahtevala zvišanje rekrutnega kontingenta in denar za militaristične zahteve, ki so bile sklenjene v delegacijah. § 14. ga uboga tako, kakor hoče gospod grof sam; o parlamentu to ni tako gotovo.
Sporazum med poslansko in gosposko zbornico je vzel grofu Stiirgkhu izgovor za Š M Krščansko socialna intriga in češka obstrukcija mu ga zopet vrača. V parlamentarnih krogib se že razširjajo vsakovrstne govorice — o odgoditvi parlamenta, celo o razpustu. Grofi? Stiirgkhu bi bilo to pač zelo podobno, če se iznebi parlamenta, tedaj bo prav izdatno rabil S 14. In češki radikalci, ki pravijo, da sc bojujejo zoper absolutizem v deželi, bodo imeli zaslugo, da so pomagali razširiti absolutizem pc državi.
Tako se dela politika v Avstriji, in zato ni čudno, da tičimo neprenehoma v močvirju. Bolje pa ne more biti. dokler se ne zavedo volilci in ne obračunajo s strankami, ki žive ob praznem šarlatanstvu.
Dnevne beležke.
— Eksistenčni minimum in naši klerikalci.
Vsakdo se še spominja, kako je pisal »Slovenec« takrat, ko je bil v poslanski zbornici sprejet z enim glasom večine socialno demokratični predlog, da se zviša eksistenčni minimum od 1200 K na 1600 K. Takrat je nazival »Slovenec« ta predlog »socialno demokratična demagogija«, socialni demokratje so v precepu, ker je bil sprejet ta predlog. In poleg tega je rahlo opominjal klerikalne poslance, da niso storili prav, ker so bili nekateri odsotni od one seje. Vsi slov. kler. poslanci so glasovali proti zvišanju eksistenčnega inininia. »Slovenec« od srede pa ima poročilo z Dunaja, ki ga je prav gotovo napisal dr. Krek in to poročilo je tako nesramno in lažnivo, da se človeku kar krči pest nad to frivolno demagogijo, ki jo uganja ta najbolj katoliški list na svetu. »Slovenec« piše dobesedno: »Kako pa jc prišlo do tega? Znano jc, da je državna zbornica 7. enim glasom večine sprejela slovenskega poslanca Roškarja predlog, naj se davek plačuje še-le od 1600 K dalje. Ni ga bilo poslanca, ki bi ne bil za to, toda vlada je izjavljala, da tega na noben način ne sprejme, in da pade finančni načrt, če se sprejme imenovani predlog.« Torej slovenski klerikalni poslanec Roškar je predlagal zvišanje eksistenčnega minima! In zato so vsi slovenski klerikalni poslanci glasovali proti predlogu svojega tovariša!! »Slovenec« laže tako, da se kar kadi. Predlog jc bil sprejet z enim glasom večine in »Slovenec« piše; »Ni ga bilo poslanca, ki bi ne bil za to« (za povišanje eksistenčnega minima). Ker je pa vlada dejala, da na noben način ne sprejme tega predloga, zato so slovenski klerikalni poslanci, kot pravi ljudski zastopniki, kot možje s trdim hrbtiščem, zlezli pod klop in se udinjali vladi. In ker niso bili vsi navzoči, da bi pomagali vladi, jih je pokaral »Slovenec«, češ. sedaj vidite, kako potrebno je, da so vedno vsi poslanci navzoči. Take lumparije si ni še izlepa kdo dovolil, kakor »Slovenec« s svojim pisarjenjem o eksistenčnem mmimu. Fej, lažnivec!
— Ni zasluga socialnih demokratov, da se je zvišal eksistenčni minimum, ampak Roškar-jeva zasluga je in zasluga gosposkih zborničar-Jev. »Slovencu« je silno hudo, da niso socialni demokratje v skupni komisiji glasovali piroti: povišanju eksistenčnega minima. Piše namreč: »Poslanci vseh strank so se dogovorili, da ostanejo pri sklepih poslanske zbornice; vsi, tudi socialni demokratje so imeli trden sklep, da ne puste nobene lzpremembe in so torej šli h komisiji s prepričanjem, da ostane 1200 K najnižja davčna stopnja. To Je treba podčrtati, ker zdaj trobijo socialni demokratje. da so oni to dosegli. Ta trditev Je gola demagogična laž. Noben socialni demokrat ni niti v sanlah mislil da bo komisija prišla na 1600 K.« Ootovo so šli socialno demokratični poslanci s trdnim name-
nom h skupni konferenci, da ne puste kratiti pravic ljudske zbornice od gosposkih zborni-čarjev in da ne .puste, da bi ti še poslabšal' davčni zakon. Čim pa so spoznali, da predlagajo gosposki zborničarji izboljšanje, ki pride v prid delavstvu, so bili kot pravi ljudski zastopniki takoj pripravljeni, da z vsemi močmi sodelujejo pri tem izboljšanju. »Noben socialni demokrat ni niti v sanjah mislil, da bo komisija prišla na 1600 K.« Gotovo ne, ker poznalo socialni demokratje predobro ljubezen gosposkih zborničarjev do ljudstva. Da so gosposki zborničarji prišli s tem predlogom le z namenom, da izrazijo svoje nasprotovanje ministrskemu predsedniku, to so spoznali socialni demokratje lakoj. Iz kakšnega namena so gosposki zborničarji prišli do svojega sklepa, to je bila socialnim demokratom pač postranska zadevaj glavno je pač bilo, da napravijo nekaj, kar je v olajšavo najširšim ljudskim slojem. Ako pa ne bi bili socialni demokratje nikdar predlagali povišanja eksistenčnega minima. ne bi bilo prišlo do te komisije in gosposki zborničarji ne bi imeli prilike predlagati povišanja, ker so vendar odklonili oni sklep poslanske zbornice, ki je bil sprejet z enim glasom večine. Med tem časom se je pa poostrilo razmerje med gosposko zbornico in ministrskim predsednikom in gosposki zborničarji so pač gledali, kako bi Stiirgkha najhuje zadeli. »Slovenec« prihaja v taka nasprotstva, da je joj. Enkrat Je povišani eksistenčni minimum Roškarjeva zasluga, drugič zasluga gosposke zbornice In Se* teden drri si bo izmislil novo laž. ker to le pa? njegovo najpoglavitnejše delo, da slepari javnost.
— Bolgarske strokovne organizacije po vojni. Dolgotrajna vojna je močno omajala bolgarske strokovne organizacije. Sodrugi so sedal čvrsto na delu. da v vseh krajih ožive svoie bojne organizacije. V 17 večjih krajih delujejo strokovne organizacije zopet tako, kakor pred izbruhom vojne. V teh 17 krajih Je doslej organiziranih 4391 delavcev in delavk. Iz 26 krajev še ni natančnih podatkov. Pred vojno je bilo v strokovnih organizacijah 8502 članov; v vojni je padlo 500 članov organizacij. Bolgarski sodrugi upajo, da dosežejo v najkrajšem času prejšnje število članov v organizacijah.
— Javen, shod prirede v Ljubljani izprti tiskarji prihodnji teden, da poročajo na njem o mezdnem gibanju svojem. Se poročamo.
— Značilen sklep tiskarnarjev, ki ga doslej še nismo objavili, dasi nam je bil znan od vsega početka, je tudi ta, da noben tiskarnar ne sme sprejeti izprtih pomočnikov v službo toliko časa, dokler traja izpor. Kaj, ali tii to duhovita karikatura, ki so jo gospodje tiskarnarji prezentirali tiskarskemu delavstvu!
— Posvečuj praznik. Tako zapoveduje cerkvena zapoved, ki je najsvetejša postava za zemeljske prebivalce, ki jih imenujemo v^rne ljudi in pobožne kristjane. Poročali smo že
zadnjič, da se v Katoliški tiskalni v Ljubljani ne ravnajo po tej zapovedi. Toda ne samo v Ljubljani, marveč tudi v Kranju, kjer se tiska »Gorenjec«, in je tiskarni na čelu kranjski dekan gospod Koblar, delajo ob nedeljah. Ali ni ironija, če ti ljudje rote siromake, da ob nedeljah ne smejo delati, sami pa delajo kakor za stavo. Tudi državni zakoni prepovedujejo nedeljsko delo. O, to so lepi državljani, ki ne ubogaj« ne državnih in ne cerkvenih postav!
— Tobačno tovarno v Ljubljani si je prošli teden ogledalo nad 60 izprtih tiskarjev. Urad-ništvo je jako vljudno razkazalo vse obratovanje v tovarni.
»Krščansko socialni delavski list« »Naša Moč« v Ljubljani piše med drugim: »Veseli nas, da je splošno vsa javnost na strani tiskarn.« To jc precej značilna izjava, ki pove naravnost, da koprni »Naša Moč« po porazu tiskarskega delavstva, pomočnikov in pomožnega delavstva. Poraz pomočnikov bi jo veselil, ker so si s svojo organizacijo priborili nekoliko boljše delovne razmere, poraz pomožnega delavstva, ki so mu plače po5, 6, 7, 8,
9, 10, 11, 12, 13 in največ 14 K na teden (ženske) in od 12—18 K (moški). Delavci in delavke, ali ste že kdaj čitali ali slišali večjo nesramnost od strani, ki pravi, da je krščanska, da je delavska? »Delavski« list se postavlja na pro-tidclavsko stališče! To je infamija! Pardon, zakaj bi sc zgražali: »Naša Moč« je last podjetnika in je torej povsem naravno, da mora zagovarjali podjetnika, če ne mara poginiti.
—	Tako delajo povsod ti krščansko-sacialni gospodje.
— Odbor podružnice ljubljanskih kovinarjev ima nocoj ob 8. sejo v društvenih prostorih. 'Seja je zelo važna. Zato naj nihče ne izostane.
— Ustanovitelji »Splošnega hranilnega in posojilnega društva v Ljubljani« vabijo s tem vse člane (ki so že doslej podpisali pristopne izjave) in pa vse one, ki se zanimajo za to ustanovitev, da pridejo na konferenco, ki bo v nedeljo 18. januarja ob 10. dopoldne v hotelu »Ilirija«, soba levo. Kdor nima vabila, sc mora ta dati zglasiti pri enem sklicateljev, da dobi vabilf).
— Razširitev cestne električne železnice v Ljubljani. »Splošna avstrijska družba malih železnic«;, ki je lastnica cestne železnice v Ljubljani, jc sklenila, da izdatno razširi progo cestne železnice ljubljanske. Zgradila bo novo progo v Šiško in na Vič. Družba je že prosila za pred-koncesijo za zgradbo teh dveh prog.
— Valčkov večer priredi »Ljubljanski društveni orkester« v soboto 17. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma. Kdor želi slišati najnovejše iti najmodernejše valčke in se po njih melodijah naplesati naj se udeleži valčkovega večera. Sicer je valčkov večer že itak dobro znana in priljubljena prireditev, zato ne bomo vnaprej trobili s povzavnimi, ampak še le na omenjenem večeru. Za dobro kapljico in jestvine bo skrbel g. Stepic.
— Slepar s knjižico poštne hranilnice. Včeraj dopoldne je prišel v poštni urad na ljubljanskem južnem kolodvoru čedno oblečen fant. Imel je knjižico poštno hranilnega urada, na katero je bilo naloženih 90 K. Predvčerajšnjem je dvignil od te svote 40 K, včeraj je hotel zopet dvigniti 40 K. Uradnikom se je zdela stvar sumljiva, ker je bilo vloženih 90 K šele pred tremi dnevi na ljubljanski glavni pošti. Telefonirali so na glavni urad in izvedeli, da so bile na to knjižico vložene le 3 K. Poštni oficial Čuš je bil pa že prej opazil, da je pri številki nekaj radiranega. Fanta so takoj aretirali. Predvčerajšnjim je dvignil s to knjižico pri nekem poštnem uradu v Ljubljani tudi 40 K. Enkrat se mu je posrečilo, drugič ne.
— Železničarski shod, ki je bil v torek zvečer v gostilni »Anžok« v Spodnji Šiški je bil zelo dobro obiskan. Za predsednika shoda je bil izvoljen sodrug Ožgan, za zapisnikarja pa sodrug Tuma. O dnevnem redu: Kakšne konsekvence naj bi izvajali železničarji z ozirom na vedno poslabšanje njihovih ekonomičnih razmer, Je poročal sodrug Kopač iz Trsta. Govornik je živo naslikal, kako železniška uprava sistematično deluje na to, da poslabša položaj železničarjev. Vse slovesne obljube železniške uprave so besede, govorjene v veter. Razpihajo se. ne ostane pa nič. V prvi vrsti je omenjal govornik normiranje mest, ki se ni izboljšalo, temveč poslabšalo. Avtomatično napredovanje po delavnicah se je razširilo od 2 na 5 let. Ljubljana se v tem oziru posebno odlikuje, kjer je
ITijOTTiTTimTniiMlfcffMn jilTigiiCTjri;
28 provizoričnih rokodelcev, pa imajo za te 27 različnih avtomatik. Turnusi so se razširili. Komisija, ki vandra po železnici in se imenuje »Ersparugskommission«, odstavlja po postajah delavce, dočim imajo pri ravnateljstvu še vedno vpokojene c. kr. svetnike kot pomožne moči in jim plačujejo po 7 K na dan!!! Ta komisija je tudi spoznala, da premikači v Ljubljani premalo delajo in da se jim za to lehko zviša delovni čas od 12 na 18 ur na dan. Seveda je vprašanje, če bodo premikaič temu »izboljšanju« ponižno prikimali. Personalna komisija se trudi zaman in ne opravi pri ravnateljstvu ničesar, ker ima ravnateljstvo svoj sistem: Kar je konkretnih zadev, o tem noče obravnavati, kar je pa nekon-kretnega, o tem pa itak ni moč razpravljati in tako so vsi predlogi pljuska v vodo. Ravnateljstvo je pa ix) drugi strani zopet tako ozkosrčno in birokratično, da pošilja predloge, ki bi jih samo lehko rešilo ugodno, centralnemu ravnateljstvu na Dunaj, kjer se potem čudijo takemu ravnanju. Sodrug Kopač je žel za svoja izvajanja burno odobravanje. Oglasilo se je še več govornikov, ki so vsi ostro kritizirali razmere na ljubljanski železnici. Končno je sklenil shod, da se izpopolni za upniški sistem, potom katerega se razširi organizacija. Shod je zaključil sodrug Ožgan ob 11. ponoči.
— V prid šolskim otrokom v Sp. Šiški bo 17. t. m. v gostilni pri »Aužoku« velika plesna veselica, na katero so vsi prijatelji mladine najuljudneje vabljeni. Vstopnina 20 vin. Začetek ob 9. zvečer.
— V Šiški na shodu železničarjev pri An-žoku je nabrala sodružica Zemljičeva za tiskovni sklad »Zarje« 3 K 40 v. Živela nabiralka in darovalci.
— »Rdeča noč« na Jesenicah-Savi. Savski sodrugi prirede svojo — splošno prilubljeno — predpustno veselico pod imenom »Rdeča noč« dne 18. januarja zvečer pri Jelenu na Savi. Bo obilo zabave. Kogar to veseli, naj pride. Zal mu ne bo.	|
— Mlada tatica. V sredo je v neki trafiki na Glincah pozabila kmečka ženska na mizi denarnico s 6 kronami. Navzoča 121etna Frančiška Cajhnova je pa vzela denarnico. Ker je ! zelo zapravljala ta denar, so jej prišli na sled.
— »Bela dama«, Nordisk veseloigra v 3. delih, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal« je ena najkrasnejših slik te tovarne in bo dosegla gotovo občno priznanje. Polna razposajenega in zdravega humorja bo vsakogar razveselila. Jutri senzacionalna kriminalna drama v treh dejanjih »Orožnik Moebius« po ena-koimenskem romanu pl. Bliithgena. Razen tega še krasna veseloigra v dveh dejanjih »Ljubim-sko gnezdo«, v glavnih vlogah Gigetta in Rodolfi.
Umetnost in književnost.
— Slovensko gledališče. Schnitzlerjeva drama »Ljubimkanje« spada med one, ki jih čas ne more izlahka oglodati. Predmet in avtorjeva tehnika ji zagotavljata trajno mesto na repertoarju resnih gledališč. Nikakor torej ni ugovarjati, da se je tudi pri nas izkopala iz arhivske pozabljenosti. Uprizoritev je bila cel-koma srednje dobra. Kot debutantka se je pokazala gdč. Ruža Božinska v vlogi Kristine. Po enkratnem nastopu bi bila vsaka sklepčna sodba prenagljena. Imela pa je vsekakor toliko uspeha, da bi jo radi videli še v kakšni drugi vlogi. Iznenadila nas je njena za prvi nastop res dobra izgovorjava slovenščine. Izraz vdane ljubezeni in resnega pojmovanja razmerja, ki ga smatra prijateljica Mici kakor tisoč drugih za prijetno, a malopoinembno epizodo, se ji je posrečil; sentimentalni momenti so se ji podajali; v zadnjem dejanju ji je pač nedostajalo tragične sile. Prav lepo, diskretno je igral g. Borštnik starega modrega goslača V/eiringa in je znal v finalu napraviti efekt. G. Skrbinšek Je bil kot Fric splošno na mestu. V Teodorju je bilo premalo rezervnega lajtnanta in preveč Šesta. Ga. Juvanova je storila iz Schlagerjeve Mici, kolikor je mogla. Dobra Binderjeva je bila ga. Juvanova in dober užaljeni soprog g. Danilo. — Potem so igrali Ckinnerjevo »Maks satana«, o kateri smo že pri premieri pred začetkom sezone poročali. Izpremenilo se ni od tedaj v stvari nič.
—	Iz pisarne slovenskega gledališča. V
nedeljo popoldne ob 3. se uprizori drugič v tej sezoni burka v treh dejanjih »Oj ti tast«! (Gospod senator«), ki je izzvala pri občinstvu pri prvi predstavi mnogo smeha. Zvečer pa se igra, prvič v tej sezoni velezabavna veselo-
igra v treh dejanjih »Na letovišču«. Spisal dr. Josip Štolba. Iz repertoara »Kralj. zern. kaza-lišta« v Zagrebu- prevajajo burko »Veliki komet« in drame »Tuji pogled«, »Stari paviljon« in »Aleluja«.
Idrija.
— V našem mestu se je sankanje po vseh strmih cestah in potih tako oživelo, da je moralo županstvo iz javnih varnostnih ozirov sankanje po vseh potih v mestu prepovedati. Opozarjamo torej vse, da opuste sankanje v mestu, kajti drugače jih zadene kazen. Tudi šolski mladini naj bi starši kolikor je le mogoče branili gladiti ceste in pota, ker je to zelo nevarno, posebno za one, ki morajo ponoči v službo ali z dela.
— Idrija ima za leto 1914 tri porotnike. Izžrebani so gg. Dragotin Lapajne. Valentin Lapajne in Andrej Lipušček. Poleg teh pa sta še gg. Štefan Lapajne iz Sp. Idrije in pl. Kajetan Premerstein iz Jeličnega vrha. Značilno je pri izžrebanju porotnikov pač to, da noben delavec ne pride med porotnike, dasi sedanje županstvo vsakokrat nekatere predlaga. Po našem mnenju bi prav nič ne škodovalo, če bi tudi kak delavec dobil vpogled v porotniške posle. Zlasti, ker imamo v Idriji med delavstvom ljudi, ki so toliko inteligentni, da bi znali opraviti to, kar znajo drugi, prav tako dobro.
— Klerikalci delajo tudi za volitve v rudarsko zadrugo zgago med delavstvom. Izdali so letak, tia katerem priporočajo kandidate raznih strank, ker sami nimajo dovolj delavcev v svoji stranki. Svetujemo poštenim in zavednim rudarjem, da pokažejo tem kapitalističnim podrepnikom vrata, če pridejo v hišo delat nadlego s kandidati, ki so odpadniki že vseh strank.
Štajersko.
— Davkoplačevalci občine trboveljske, pozor! Volitve za občinski odbor občine trboveljske bodo v najkrajšem času. Vsak, ki plača osebno dohodarino (davek od zaslužka), hišni, zemljiški ali obrtni davek v občini in je avstrijski državljan, ima volilno pravico. Županstvo je predložilo volilni imenik in reklamacijska doba traja le štirinajst dni, to je od 12. do 25. ja-nurja 1914. Kdor je plačal za leto 1913, davek in v volilnemu imeniku ni vpisan ter se sedaj ne briga, izgubi volilno pravico. Volilni imenik se nahaja v Trbovljah v društveni pisarni Občnega kosumnega društva in v Hrastniku v konsumnem društvu rudarjev. Sodrug Sitter v Trbovljah in sodr. Malovrh v Hrastniku dajeta radevolje pojasnila v vseh zadevali in poskrbita, da se vsakega, ki je plačal davek, vpiše v volilni imenik. Davkoplačevalci in volHci, brigajte se sedaj in prepričajte se osebno, če ste v volilnem imeniku vpisani. — Delavski volilni odbor.
— Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo dne 25. prosinca 1914 ob pol 8. zvečer se uprizori narodna igra »Legionarji«. Ta igra se je pred leti že igrala na našem odru m celo ponavljala ter je bila gledališka dvorana vsikdar nabito polna. Ker je mnogo pevskih točk pri tej igri, se morajo pevci in pevke že sedaj vaditi, da bodo izvrstno izvršili svojo nalogo. Petje bo spremljal orkester glasbenega društva. Slovenci iz Maribora in okolice, ki vedno zahtevate narodne igre, pridite v polnem številu k tej predstavi, ki bo Vam nudila dovolj zabave. Po predstavi bo ples v veliki dvorani. — Odbor.
— Nezgoda na železnici. Iz Grobelna poročajo: V torek je na tukajšnji postaji padel pri iz-kladanju sprevodniku Martinu Fabianu 300 kg težak sod na desno nogo. Fabian je prav težko poškodovan. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
— Zaradi nesrečne ljubezni. Iz Celja poročajo: V torek se je ustrelil v mestnem parku lSIetni dijak Leuscliner, sin zdravnika iz Brežic. Bil je takoj mrtev. Vzrok — nesrečna ljubezen. Leuschner je bil učenec 7. gimnazijskega razreda
— Detomorilka, 211etna Magdalena Drobe-ževa, rojena v Lemovicah pri Vranskem na Štajerskem, stanujoča pa zadnji čas v Jelineku, občina Trojana, okraj Kamnik, je porodila kot lčletno dekle otroka, ki je pa nekaj dni po rojstvu umrl. Ljudje so govorili, da je pozneje po; rodila še dva nezakonska otroka, ki jih je pa najbrže umorila. Pred kratkim se je skregala Drobeževa z 181etno Ivano Izlakarjevo. Izla-
karjeva se je vsled tega maščevala nad Drobe-ževo. 5. januarja ponoči je šla s svetilko v klet hiše, kjer stanuje Drobeževa. V kleti je kopala in je izkopala v cunje zavito otroško truplo, katero je nesla orožnikom na Trojani. Pri hišni preiskavi so izkopali v drugi kleti tudi nekaj dobro ohranjenih otroških kosti. Drobeževa jc takoj priznala, da je porodila dvakrat in sicer v maju 1911 in v oktobru 1913. Pravi pa, da sta bila oba otroka mrtvorojena. Zdravniki pa so dognali, da sta bila otroka zdrava in sposobna za življenje. Nato so aretirali Drobeževo in jo oddali okrajnemu sodišču na Brdu. Baje je pomagala Drobeževi lastna mati, da je spravila otroke proč.
Koroško.
— Pomanjkanje vode v Celovcu. V Celovcu je začelo primanjkovati vode. Pipe v zgornjih nadstropjih so že skoro povsod odpovedale. Na seji občinskega sveta je povedal župan, da sta oba reservarja že skoro popolnoma prazna in da je dal prebivalstvu oklic, v katerem se ljudi opozarja, da naj kolikor mogoče štedijo z vodo.
— Žrtev inraza. Pri Mariji na Zilji so našli na potu 451etnega delavca Matija Pikla. Zmrznil je na potu domu. Temperatura znaša tam 18 stopinj Celzija pod ničlo.
— Požar. V okolici Trebno je pogorelo veliko gospodarsko poslopje posestnika Holterja, Hišo so z veliko težavo rešili, ker je silno manjkalo vode. Ogenj je bii podtaknjen, kajti malo pred izbruhom ognja so videli bežati iz vasi dva neznana sumljiva človeka.
Žepni koledar
za delavcem prometne uslužbence Pf je izšel.
Goriško.
— Poneverjenje na nabrežinski pošti št. 2.
Na pošti št. 2 v Nabrežini je te dni poštni komisar dr. Vagaja iz Trsta dognal denarni primanjkljaj 6800 K. Prizadet je poštni načelnik tega urada Leopold Kampjut, ki je denar porabil za svoje družinske potrebe, kakor pravi v svojo opravičbo. Prepeljali so ga v komenske, sodne zapore.
Trst.
— Kaj pravijo drugi? Vemo sicer, da postaja vedno manjše število tistih slovenskih narodnjakov, ki simpatizirajo z »gotovimi krogi« okolo »Edinosti«, vendar pa moramo z obžalovanjem konstatirati, da je še dosti takih, ki z neko postransko ironijo gledajo gibanje tiskarskega delavstva in zagovarjajo gospodarske izkoriščevalce, češ ti le imajo prav. Taka neopravičena sodba se večinoma pri inteligentnih Slovencih lahko opaža. In zakaj ravno pri teli?! Odgovor je popolnoma enostaven. Ti ljudje či-tajo navadno le »Edinost«. Da bi vzeli drug časopis v roke, to si štejejo v narodni greh. Koliko uradnikov in tudi učiteljev je, ki ne čitajo nič druzega kakor »Edinost«. Na njo so naročeni, ali pa jo kupujejo — in ona jim je vsa duševna hrana. Majhna izjema je pri tistih, ki zahajajo v kavarne. Ti pa tudi čitajo navadno le »narodne« liste. Toda kdor hoče kritizirati delavske organizacije in njih gibanje, mora biti o njih dobro podučen. Zato bi bilo potrebno, da gospodje pridno čitajo tudi delavsko časopisje, ki prinaša vedno razna poročila o delavskih organizacijah in ki ima celo dolžnost, da na splošno poroča o vsakdanjih svetovnih delavskih gibanjih. Dokler pa bodo čitali samo tisto časopisje, ki pod raznimi pretvezami zastopa njih politične nazore, nimajo pravice kritizirati in se vmešavati v tiste reči, o katerih razumejo toliko kolikor zajec na boben. Zato bedo vedno bolje storili, če sploh opuste vsako kritiko, ki ni primeren predmet za pogovore, v katerih se hoče pokazati »visoko« izobraženost in inteligentnost, kajti s tako kritiko se morejo le osmešiti in blamirati. Med takimi gospodi je dosti tudi tistih, ki nikakor ne morejo razumeti, da bi tiskarski delavec imel enako plačo s kakšnim uradnikom. Ce bi hoteli v tem orlm natanko
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalfe.)
XXII.
Na to pismo dolgo ni dobil odgovora. V tem seije pa še pred Božičem, preden je dovršil članek, vršil shod napredne stranke, na katerega se.Jeipripravljal. Bil Je sklican začetkom grudna v pivarno »Pri belem labodu« na Poriči. Na shodu se je zlasti imelo razpravljati o razmerju napredne stranke proti mladočeški, in o organizaciji stranke v tem zmislu, kakor je Mikyška Ivanu poročal precej po njegovem povratu iz Rokytke. Tudi nekaj drugih stvari naj bi se prerešetalo.
Ivan Je šel na shod v vzvišenih, slavnostnih m; lih, sluteč, da je napočil eden najodločilnejših dni njegovega življenja.
Ko je vstonil. je bilo v vrtnem salonu zbranih več nego petdeset ljudi. Tudi z dežele je prišlo dokaj udeležencev, med njimi nekaj kmetov in delavcev. Ivan je precej zapazil advokata Mrazka. V zapetem žaketu je stal blizu vhoda med dvema mladima možema, katerih eden Je bil tisti amnestiranec, ki so ga pri vrnitvi Iz Borov dijaki odnesli na ramah s postale.
.sr mec Je pokimal Ivam in vzkliknil:
»Kako se vam godi z Reformo, Hruby?«
Ivan je obstal. »Ali jo čitate?« je vprašal prijazno. »Ali vam je všeč?«
»Všeč. Kačerovsky jo dobro urejuje.«
»Mikyška « je segel v besedo Ivan.
»No, Mikyška-------------«	je	dejal	amnesti-
ranec smehljaje in zaničljivo zamahnil.
Tovariš je pokazal proti oknu, kjer je stala skupina, iz katere se je čul Mikyškin glas: »Tam-le sta si bržkone baš v laseh s Kačerov-skym.«
Vsi so se obrnili in Ivan je odšel k skrfpini. Mikyška je v istem hipu postavil pivo na bližnjo mizo srdito rohneč v Kačerovskega:
»To je infamija! Čujte, ali je to tisti individualizem, ki se poudarja v manifestu, ali se tako cenijo celotni dovršeni posamezniki na-pram abstraktni množici?«
Kačerovsky je odgovoril:
»Da, nekateri ljudje obsojajo samo iz ošabnosti. Jaz manifesta tudi ne odobravam v vseh točkah in bi takoj ugovarjal, ko bi se hotelo z njim združevati ljudi različnega prepričanja kakor nekateri pravijo. S takim skupnim plaščem se ne dajo zagrinjati nedostatki soglasnega prepričanja. Toda kar se tiče meritorne strani, nahajam tu odločno dobre stvari, zlasti poglavje o narodnosti in socialnem vprašanju ije gotovo pravilno in pomenljivo.«
Mikjška se je škodoželjno zasmejal. »Vam
— vam, Kačerovsky; pa drugim ljudem —?«
»Kaj pa se je tu pravzaprav reklo tako v nebo vpijočega?« se je branil Kačerovsky. »Ako se hoče kdo sporazumeti z nemškimi krajani: Ne za zelenimi mizamii, ne z diploma tič-nim združevanjem v parlamentu — ampak na polju humanitete in želodca, je to popolnoma prav. Če pa kdo v socialnem vprašanju najprej poudarja človečnost in proglaša, da smatra delavce i tedaj za narodne, če so internacionalni, je tudi to prav. Narodnost v resnici ni patent niti mladočehov niti staročehov. in lahko bi še pristavil, da ni patent niti tu nas vseh.«
»Kačerovsky, vaš patent že davno ni več,« je jezno vzkliknil Mikyška, »to bi bili Še pristavili. Da vam pa povem svoje, vam rečem, da se mi ne bomo pogajali niti za zelenimi mizami ali v parlamentu in diplomaciji niti na polju humanitete in želodca. Bomo že vedeli, kako se bomo zavrtili s svojimi nemškimi podeželani. In ali to ni vnebovpijoče, da nam vi hočete v žile vlivati tako limonado, da bi nas Nemci tem ložje mogli zadaviti? S tako limonado naj si priborimo državno pravo? To Je naravnost izdajstvo, Kačerovsky. Ce je vam vse eno, ako so delavci internacionalni, mi take ljudi skratka —-
— saj veste, kako Je Krist govoril o garjevih ovcah . . .«
Mikyškov izraz Je ublažil urednik Radikal-
nih listov, ki je stal tudi v krogu. Nevoljno je rekel, da se ne sme zaganjati v take skrajnosti. »Bili bi pristaši čisto vsakdanjega ra likalizma. A važno je to, kako se internacionalIzem pojmuje. Nam so nekdaj tudi očitali internacionali-zem in vendar ne more biti o našem narodnem čuvstvu dvoma.«
Nekdo je sedaj pozval Kačerovskega. naj natančneje pojasni pojem iniernacionalizma.
XXIII.
Ivan se ni vmešal v razgovor; stopil je k Soumarju, ki je sam sede! v kotu. Jedva pa se mu je približal, je že prišel i Ondr&ček kazoč ironsko na Mikyško in Kačerovskega: »Blagor ubogim v duhu-----------------prepirata	se	za	ve-
terne mline!«
A dasi je govoril o vetermh mlinih, je vendar precej sam začel obsojati manifest. Ivan ga ni poslušal. Bil je zatopljen v svoje misli m se
Za neko mizo sredi salona ie videl Jenšov-skega sedeti In piti z rejenim gospodom, h kateremu je baš pristopil doktor Mrazek. Ivan je poznal gospoda; bil Je to šef Mikyškin, bogati advokat Kavka, ki Je bil tu glavna oseba največ zavoljo tega. ker je bil večkratni akcionar v društvu, omogočujočem izdavanje Radikalnih listov.
(Dalje.)
pojasnjevati, bi gotovo vsa »Zarja« ne zadostovala. Svetovali bi pa tistim gospodom, da se najprej dobro informirajo o tiskarski stroki in nje organizaciji, potem bodo gotovo prišli do prepričanja, da potrebujejo tudi tiskarji še pie-cej študij, celo še več. kakor marsikateri uradnik. Zato ne bodite, gospodje uradniki in drugi užaljeni, če si bo tiskarski delavec mogel privoščiti tisti košček kruha, ki mu kot človeku pripada, katerega pa mu gospodarji in vi odrekate.	, . ....
— Sneg. Tržaško mesto je te dni obiskal nenavaden gost — sneg. ki je za 1 ržačane prava senzacija. Kajti zelo redko se dogaja, da bi v Trstu zapadel sneg in še v toliki množini kakor sedaj. To je bilo za tržaško mladino veliko veselje. V nobeni ulici namreč ni bil clovcK varen bombardiranja s snegom. Celo stražniki se niso mogli izogniti tej »nevarnosti«. Mekemu stražniku v ulici Accjuedotto se pa to početje »mularije« ni dopadlo in je nekega Ktntiča celo aretiral, ker je bil najbolj priden v bombardiranju stražnikov. Toda ko je omenjeni stražnik aretiral fantiča, je bil naenkrat kar ves bel od snega, tako da je bil prisiljen zopet izpustiti svoj i4ov«.
Državni zbor.
Dunaj, 15. januarja.
Krščanski socialci so z nemško nacionalno pomočjo preprečili rešitev finančnega načrta. Zbornica bi bila morala razpravljati o sklepih skupne konference. Ktščanski socialci so ugovarjali in predsednik Sylvester je takoj po ©tvoritvi zaključil sejo ter sklical konferenco klubskih načelnikov. Ta naj bi prišla do kakšnega sklepa zaradi formalnega obravnavanja kompromisa. Stanek je v imenu čeških agrar-cev izjavil, da se ne čutijo več vezane, ker so krščanski socialci zatajili svojo obveznost. Krščanski socialec Fink meni, da s© h konferenčnemu poročilu dopustni izpreminjevalni predlogi. Temu nazoru sta ugovarjala poslanca Stransky in Rosner. Neki posredovalni predlog dr. U r b a n a je bil odklonjen. Nemški nacionalci in Poljaki so priporočali, naj se dovoli krščanskim socialcem do jutri rok, da pridejo do kakšnega sklepa. Nato je zahteval Stanek, naj v tem slučaju tudi proračunski odsek prekine svoje seje. O tem se ni dosegel noben sporazum. Zato je bilo sklenjeno, da se plenarna seja zopet otvori in takoj zakijnči.
S tem sta minili dve uri.
Poslanci so šli v dvorano. Predsednik P	1	e	r	ie	Pohitel	na svoj prostor in iz-
brtanfl besede: Otvarjam sejo in to zaključujem.
Ta grobi način je na vseh straneh presenetil.
Stanek zahteva besedo.
Predsednik : Seja je zaključena.
Sta nek: To je infatnija. Gospod predsednik, vi ste krivi, da je finančni načrt razbit!
Konec »seje« ob tri Četrt 2. popoldne.
Prihodnja seja bo v soboto ob 11. dopoldne. Dnevni red: Poročilo o skupni konferenci; poročilo imunitetnega odseka; poročilo legitimacijskega odseka.
Zadnfe vesti.
PRORAČUNSKI ODSEK.
Razbita seja.
Dunaj, 16. Proračunski odsek je prekinil Svojo 50urno sejo ob 11. dopoldne zaradi zbornične seje. Potem naj bi jo bil nadaljeval. Ko pa So člani odseka prišli v dvorano, so našli svoje sedeže že zasedene od čeških radikalcev, agrarcev in neodvisnih, ki so se zbrali ne glede na <0, če so člani odseka ali ne. Člani so se postavil zanje in kmalu je prišlo do ostrih prepirov. Ko je hotel predsednik otvoriti sejo, so radikalci napravili hrup in vpraševali, če je Seja sklepčna. Predsednik Oerman pravi, da te konstatacije ni treba, ker se seja le nadaljuje. Dal je besedo P r o š e k u, ki je dopoldne prekinil svoj govor. Obstrukcionisti so uprizorili nepopisen kraval. Nekaj časa je bilo videti, kakor da mora priti do pretepa. Naposled je predsednik izjavil: Ker ni mogoča seja, jo za-kl)a£u]em. Prihodnjo sejo skličem pismeno.
DAVČNI ODSEK.
Dunaj, 16. Včerajšnja seja davčnega odseka je bila nesklepčna.
SE ENA SKUPNA KONFERENCA.
Dunaj, 16. Stranke večine so se obrnile do gosposke zbornice, da bi se sklica'a še ena Skupna konferenca. Snoči je prišel odgovor od gosposke zbornice, da to ne gre; skupna konferenca je dovršila svoje delo in napravila poročilo, torej je potekel njen mandat.
GALISKA VOLILNA RLFORMA.
Dunaj, 16. V poučenih parlamentarnih krogih zatrjujejo, da bodo pogajanja zaradi gali-ške volilne reforme med Poljaki in Rusini kmalu uspešno zaključena.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 16. Včerajšnja seja se je pričela s tem, da sta bila poslanca Eituer in Szluha izključena vsak za petnajst sej. Eitner se iii sam odstranil. Nato je predsednik poklical parlamentarno stražo, ki ga je odpeljala. Pozneje so ga na predlog imunitetnega odseka izključili še za trideset sej. Sploh je bilo na seji veliko kravala.
IZMA.IIL KFMAL JE ODSTOPIL.
Dunaj, 16. Načelnik provizorične vlade v Albaniji. Izmnjil Ketnal, je odstopil, ker je dognala preiskava, da je bil Kemal močno udeležen pri zadnjem nenadnem vpadu Turkov v Albanijo. Mednarodna kontrolna komisija je začasno prevzela vlado in bo najbrže imenovala holandskega polkovnika de VVeela, ki reorganizira albansko orožništvo, za guvernerja, dokler ne pride princ Wied v Albanijo.
ESAD PAŠA ZMAGUJE.
Pariz, 16. »Temps« poroča iz Valone; Ksa-dove čete se bojujejo prav uspešno. Elbasan bo zavzet v najkrajšem času. V Valoni menijo, da ima Esad zaščito pri nekaterih velesilah, drugače bi ne nastopal tako.
ITALIJANSKA EKSPEDICIJA ZA ALBANIJO.
Berlin. 16. »Berliner Tageblatt« poroča iz Rima. da je italijansko vojno ministrstvo že vse pripravilo, da odpošlje ekspedicijski zbor v Albanijo.
PRED NOVIMI VOLITVAMI NA BOLGARSKEM.
Sofija, 16. Socialni demokratje so razvili že najživahneišo agitacijo proti vladi. Izdali bodo oklic na ljudstvo, v katerem bodo protestirali proti razpustu sobranja.
Sofija, 16. Socialno demokratična stranka je sklicala protestni shod proti razpustu sobranja. Shoda se ie udeležilo 10.000 oseb. Geslo socialnih demokratov za nove volitve je: Odprava dinastije in ustanovitev republike.
SRBSKA KRIZA.
Belgrad, 15. Z ozirom na to, da se vojaški krogi trdovratno upirajo vsakega zvišanja vojnega proračuna, misli vlada na to. da priporoči kralju kakšno civilno osebo za vojnega ministra. (Na to bi se bil Pašič že davno lahko spomnil!)
GENERAL LIMANN.
Carigrad, 16. Nemški general Limanri je imenovan za turškega maršala in bo imenovan za generalnega inšpektorja turške armade.
VULKANSKA KATASTROFA.
Povest očividca.
Tokio, 15. Begunec s Kogošime poroča: Podzemeljsko grmenje se je pričelo 10. januarja Izbruhi so mu takoj sledili. Ponoči ni nihče spal. Vse se je pripravljalo, da zbeži zjutraj. Dne 12. januarja je začel bruhati Sakurasima. Vse je hitelo k morju in iskalo čolne. Iz treh razpok na hribu je švigal plamen do 1000 metrov visoko. Obenem se je zakadilo iz hriba in začelo je deževati razbeljeno kamenje. Grmenie je bilo silnejše kakor bombardiranje Port Arturja. Prebivalci s kopnega so poslali vse čolne na pomoč, toda bilo jih je vse premalo. Mnogo beguncev je hotelo preplavati na kopno, večinoma so utonili. Število mrličev se ne more dognati.
13.000 hiš razdejanih. 70.000 ljudi pogrešajo.
Tokio, 15. Po neki depeši, s Kumameta je potres razdejal mnogo kilometrov železnice.
13.000 hiš je razdejanih in 70.000 ljudi pogrešajo.
15 čevljev pepela.
London, 15. Iz Nagazakija javljajo: Brezžični brzojav neke bojne ladje poroča, da leži na Kogošimi pepel 15 čevljev visoko. Šeststo hiš je porušenih. Otok Sakura Šimahi je posvečen pogubi in zavit v oblake dima.
REŠENI POTNIKI PONESREČENEGA PARNIKA.
St. John, 15. Vsi potniki ponesrečenega parnika »Cobequith« so rešeni. Prepeljali so jih Yarmouth.
ZIMA V AMERIKI.
Novi Jork. 15. V zadnjih 24 urah je v Novem Jorku dvanajst oseb zmrznilo. Mraza je
^0 stopinj Cels. pod ničlo. Vsi azili so prenapolnjeni. Mesto je moralo najeti največjo dvorano v Novem Jorku za ljudi, ki nimajo podstrešja.
ZABERNSKA AFERA.
Deželni zbor.
Strassburg, 16. V deželnem zboru je poslanec P e i r o t e s (socialni demokrat) z ozirom na proces proti zabernskim oficirjem na-glašal-, da se mora z vso odločnostjo zahtevati odprava vojnih sodišč in poveljevalna pravica cesarjeva se mora omejiti. Zabern je Dreyfus-sova afera Nemčije. Resolucija zaradi zabern-ske afere je bila nato soglasno sprejeta.
Detnlslja namestnika.
Berlin, 16. Če se uresničijo govorice o dc-misiji namestnika za Alzacijo in Loreno grofa W e d e 1 a, je pričakovati, da odstopi vsa alza-ško-lorenska vlada. Iz Strassburga poročajo, da hočejo vsi državni podtajniki z državnim tajnikom zahtevati upokojitev, če odstopi namestnik.	________________________
Raznoterosti.
— Trma — vzrok samomora. V Krakovu sta bila na neki plesni zabavi zakonska Paw-lik in v teku noči sta se skregala. Pawlika je to tako zjezilo, da je zapustil dvorano in zagrozil ženi, da izvrši takol samomor, šel je v sosedno sobo in se je res obesil. Zena ga je šla čez nekaj časa iskat, pa je bil že mrtev.
— Velikansko tehnično delo. Iz Novega Jorka poročajo: V ponedeljek so dogotovili velikansko tehnično delo, pri katerem je bilo zaposlenih skozi sedem let 25.000 delavcev. V ponedeljek so razstrelili zadnjo velikansko skalo, za kar so porabili 100 funtov dinamita. V gorovju Catskill so namreč dodelali predor, ki Je bil potreben, da bo vbodoče dobival Novi Jork iz tega gorovja velikanske množine vode. Predor je 150 kilometrov dolg in je najdaljši predor na svetu. Ko bo ves vodovod dovršen, bo veljal 200 mlljonov dolarjev. Da so zgradili ta vodovod, je bilo treba podreti sedem vasi in nakupiti 3000 posestev.
Krumirski agent z revolverjem. Tiskarski podjetniki v Inomostu so pooblastili znanega agenta stavkokazov Kocha v Berlinu, da jim pripelje krutnirje. Koch je prišel ponoči z neznatno četo stavkokazov v Inomost in srečal na Maksimiljanov! cesti inomoške organizirane tiskarske pomočnike, ki so se vračali z izleta. Pričel jih je psovati in posledica tega je bil neznaten pretep. Koch je pa to priliko porabil, da je potegnil revolver in pričel streljati na pomočnike. Ker tiskarski pomočniki niso hoteli omadeževati svojega boja s pretepom in prelivanjem krvi so odšli. Koch pa je tekel v hotel in pripeljal s seboj še dva sebi podobna subjekta, ki tudi kupčujeta s človešk. mesom. Pred neko kavarno je videl večjo gručo ljudi in pričel streljati nanje brez vsakega povoda. Oddal je tri ali štiri ostre strele. K sreči ni nikogar zadel. Med tem je prišel mimo nek ti-skarniški pomočnik in tega je Koch tako udaril s palico po glavi, da se je zgrudil. Pomočnik je prijel sedaj tudi svojo palico, da bi se branil, Koch pa je zakričal nanj: »Izpustite, drugače ustrelim.« V tem trenotku je pa Kochov tovariš ustrelil od druge strani na tiskarskega pomočnika, a ga ni zadel. Ko je junak iz Berlina izstrelil vse krogle, je pa letel na policijo in se pritožil nad nezadostnim varstvom.
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaja in zalaga založba »Zaiie«.
Tiska. Učiteljska tiskarna« v Ljubliani.
Pošljite naročnino, če ie še niste!
f
, SANATORIUM • EMONA |
I ZA NOTRANJE-IN-KIRURGICNE BOLEZNI
•PORODNIŠNICA.
/ LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA-4 1 sefzdravnk:pf?imarij-D^ FR. DERGANC
DDaaaoanoaaDDaaaaDDaDaaaaanaanaaDaDa □	a
I Kmečko delavska gospodarska g
g zadlUgav Dobravljah na Goriškem "
r. z. z o. z.
o Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno- g g žino dobrega in naravnega vina svojih za-g družnikov. Za pristnost od zadruge prodanega g	vina	se	jamči.
g Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov g naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od □ nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec.
□□DaaannnDaaDanaDDaDaanaaaaaaDaBaDOi
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Biljardi, sesa
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Konsumno društvo rudarjev
■i.-------- v	Hrastniku	T
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svojo bogato zalogo zimskega 'blaga' vseh vrst špecerijskega blaga, otroških oblek, nogavic, čevljev, srajc itd. po najnižji ceni. Toči se tudi v svoji lastni gostilni pristna bizeljska, dalmatinska in istrska vina. Pristni re-fosco in „ Adria Perle".
Vabi se toraj cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svo,em lastnem podjetju. Član lahko postane vsak. Delež znaša 20 kron.
W .	Načelstvo.
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
■ živstlanili. strojev	--
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
"Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
MQ7HOriil/\	Podpisani sem prevzel dobavo kruha (komisa) za domobransko vojaštvo v Ljub-
Wan* *er naznanjam slavnemu občinstvu, da se ta tečni, na francoski način na kvas izdelani kruh razprodaja tudi na drobno v mojih prodajalnah. Opozarjam obenem slavno občinstvo, zlasti pa gg. gostilničarje in kavarnarje, da je pri meni dobiti vsak dan izvzemši nedelje in praznike ob 6. uri zvečer zadnje sveže pecivo.	jcJM	Sclircy
Otvoril sem lastno prodajalno
LJUBLJANA
Peter Kozina & Ko.
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
(najmodernejše podjetje monarhije)
a
na drobno
Breg 20
na debelo
Vai*tvtAA tuarniu
v Cojzovi hiši.
•«ru	|)	Ker so vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke ze
POZOr I P°^ie Pr'P01'°ča se v marljivo odjemanje vžigalice „Arbeiterwille“.
Naroča se jih pri upravi „ZARJEW v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
•	•	Vf#
po najmzji ceni.
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoie potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-:::	kih	do	40	kron.	'	:::
Načelstvo.
I
Žepni koledar
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-:::	ložbi »ZARJE*. :::
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :::	vsako leto K 1*—.	:::
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
i
□
J’*!*-J*. -
□
■■I
m. st
a
konsumno društvo y Idriji
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Tri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufak-tumega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev.
Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge ------— ter jih obrestuje po ------
5
0
0
■
n
o
NASIZAPI
Socialistična revija.
Izide na leto dvanajst številk.
'*	•	’■	'	V ' ' ' '	•	*	«'	••	.	f	l
Gena:
Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za | ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov44 v Gorici.
□
■
■
■
■
■
BS
■
□
■
H
■
B
■
■
■
■
■
□
■
■
■
■
I
n
■^3
1
r
M
ZENSKI LIST
glasilo socialističnega ženstva
Urednica: Alojzija Stebi v Ljubljani.
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin.
Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani.
<9^6
m
©a-
Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi
založba „Zarje“ v Ljubljani.
■	-	r	\	T	'	'	'■' N ' , , '	*' ■
Pripovedni spisi:
E t b i n Kristan: Francka in drugi. Cena 50 vin.	,	.	,
S. Mach ar: Magdalena. Preložil dr. Anton Dermota, Cena 2 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. 1. del. Cena 2 60 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K.
P. Mihalek: Iz t ižin življenja. Cena 1 K, M. Gorki j: Mati. Cena 4 K-E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan.
Znanstveni spisi:
Dr. Drag. Lončar: Politično življenje Slovencev.
D r. D r a g. Lončar: Dr. Janez Bleivveis in njegova doba. Cena 1 K.
D r. I v a n Prijatelj: Prešernov spomenik.
Cena 80 vin.
Dr. IvanPrijatelj: Drama Prešernovega življenja. Cena 40 vin.
Abditus: Občinski socializem.
Agitacijska izdajanja:
—Vojna in socialna demokiacija. Cena 30 vin.
— •— Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin.
—•— Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin.
Liberatus: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. —•— Razprava Vil rednega zbora jugoslovanske scc. dem. stranke. Cena 60 vin. Oto Bauer: Narodni ali razredni boj.
Cena 6 vin.
—•— Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin.
Knjižica časopisa „Naprej“.
Ant. Kristan: Socializem. 1.zvezek. Druga izdaja. Cena 20 vin.
Ant. Kristan: Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin.
Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena 14 vin.
K. Marx in Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin.
L. Wahrmund: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin.
Karl Kautsky: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin.
Karl Kautsky: Kapitalistični razred. Cena 30 vin.
Karl Kautsky: Proletarijat. Cena 30 v. Karl Kautsky: Razredni boj. Cena 40 v. Kari Kautsky: Država bodočnosti. Cena 50 vin.
EtbinKristan: Nevarni socializem. Cena 30 vin.	„	.
Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. Anton Kristan: O konsumnih društvih.
Cena 20 vin.
E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin.
Koledarji:
Zepnl koledar za leto 1913. Cena 1 K Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 >in.
V zalogi so tudi še letniki 1912, 1911. 1910 in starejši.
Naši Zapiski.
Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912.
„Zarja“:
letniki za leto 1911/12, 1914/19* vezana po 14 kron.
Založbo }Zarje‘ v Ljubljani.