ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 1 170 OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 169–175 Vili Ravnjak (ur.): 100 LET SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU: DRAMA, OPERA, BALET. Maribor, Slovensko narodno gledališče, Umetniški kabinet Primož Premzl, 2019, 659 strani. Začetek obsežne ali kar monumentalne knjižne iz- daje in s katero se v tem trenutku ne more ponašati prav nobeno drugo ali podobno slovensko gledališče se glasi: Z vidika večnosti je naših 'sto let' samo bežen trenutek. Ob dejstvu, da je v SNG Maribor v stotih letih ustvarjalo preko 500 različnih gle- daliških umetnikov in približno toliko tehnič- nih in drugih sodelavcev, ki je skupaj ustvarilo 1649 premier s približno 22.000 predstavami, postanejo imena posameznih ustvarjalcev in dogodkov del velike 'anonimne množice'. Ne glede na to, kako je kdo pomemben oziroma umetniško ustvarjalen v svojem času, smo v re- snici vsi samo 'brezosebna manifestacija koz- mičnega principa Umetnosti na minljivem odru človeškega Sveta! 1 Iz franc. vaudeville, ki pomeni prvotno ljudsko pesem vesele, satirične vsebine. V (glasbenem) gledališču pa je to danes lahkotna vese- loigra, navadno enodejanka, s šaljivimi pevskimi vložki ali tudi gledališče, kjer take igre uprizarjajo. Tole je citat, s katerim je (urednik) Vili Ravnjak za- ključil monografijo 100 let Slovenskega narodnega gle- dališča Maribor ali kar vseh njenih treh izvajalskih an- samblov: drame, opere in baleta. Zato je bilo leto 2019 v Mariboru v znamenju 100.-obletnice Slovenskega narodnega gledališča ali kar vseh njenih treh izvajalskih ansamblov: Drame, Opere in Baleta. Saj tako bivša mala in stara dvorana kot sedaj že desetletja povsem na novo zgrajeni veliki avditorij, združujejo največjo in osrednjo slovensko kulturno inštitucijo. Pojavljale so se tako kot si sledi- jo v omenjeni obširni, obsežni, da ne zapišem volu- minozni knjižni monografiji urednika V. Ravnjaka. Ta na velikem, večjem od A-4 formata, knjižnem obsegu (skoraj 4,00 ali natančno 3,745 kg težki knjigi) prinaša v glavnem obširno in obsežno, bogato slikovno gra- divo; urejeno po kronologiji nastankov na vsega 659 (oštevilčenih) straneh. Besedila so prispevali še Saša Arsenovič, Blaž Brodnjak, Jerneja Ferlež, Primož Je- senko, Blaž Lukan, Tone Partljič, Zoran Poznič, Danilo Rošker, Manica Špendal, Benjamin Virc in Suzana Ži- lič Fišer. Slovensko narodno gledališče Maribor je lani (2019) praznovalo 100-letnico delovanja. Dne 27. septembra 1919 je na odru gledališča prvič zazvene- la slovenska beseda. To gledališče obstaja sicer že od leta 1852, vendar je bilo takrat še nemško. Danes je SNG največji javni kulturni zavod v državi in obenem edino gledališče v Sloveniji in med redkimi v Evro- pi, ki pod eno streho združuje dramo, opero in balet ter simfonični orkester idr. Poleg umetnikov in drugih neposrednih (po)ustvarjalcev repertoarja so tu še stro- kovne in tehnične službe in ostala logistika. V SNG Maribor je več kot 300 stalno in okrog 150 honorarno zaposlenih ljudi. Obenem pa se pod isto streho naha- ja še vsakoletni osrednji festival slovenskih dramskih gledališč Borštnikovo srečanje in tekmovanje mladih pevskih nadarjencev »Ondina Otta.« V Mariboru segajo prve (dramske) predstave še predno se je za njihovo 100-letnico delovanja (1919 ustanovitev Dramatičnega društva Maribor z začet- kom stalnega polpoklicnega slovenskega gledališča v mariborskem Narodnem domu, 1909–1914) dvignila zavesa prvega slovenskega poklicnega gledališča v Mariboru za dramsko predstavo, gledališko igro, tra- gedijo Jurčič-Levstikovega Tugomerja, 27. septembra 1919. Še v isti, torej v prvi sezoni (1919/20) je bila 1. maja 1920 na sporedu tudi prva operetna predstava vodvil1 Mam 'zelle Nitouche Louisa Augusta Florimon- da Rougerja, francoskega skladatelja, prva opera pa »šele« v naslednji sezoni (1920/21, 5. januarja 1921, enodejanka Čeha Vilema Bloudeka, V vodnjaku). Kaj- ti redno predvojno delovanje mariborske Opere sega »šele« v sezono 1922/23 pa do 1928. Kot prva baletna predstava je v Mariboru zabeležena Ipavčeva panto- ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 1 171 OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 169–175 mima2 Možiček (27. april 1926). In tako je teklo vse do lani oz. do dandanes, razen s prekinitvijo v letih (2. svetovne) vojne (1941–1945). V tistem času so bile seveda v skladu z aktualno okupacijo v istih prosto- rih izključno nemške predstave, nemško gledališče. Prelomnice, ki se v omenjeni monografiji kažejo kot najbolj pomembne, so zagotovo: ponovno, povojno in neprekinjeno delovanje (1945–), začetek delovanja Mariborske filharmonije (1950–1965), začetek festiva- la Teden slovenskih gledališč (1966–1970; Borštniko- vo srečanje, 1971–), začetek delovanja Simfoničnega orkestra SNG (1993–), otvoritev novozgrajene Velike dvorane (1994 z uprizoritvijo Verdijeve opere Travia- ta, 13. oktobra 1994), začetek Mednarodnega tekmo- vanja mladih pevcev »Ondina Otta« (1999–), začetek obnove Stare dvorane (prva premiera na obnovljenem odru Linhartova komedija Matiček se ženi, 15. oktobra 2003), leta 2003 pa si je SNG Maribor pridobilo naci- onalni, vsedržavni položaj. Tale kronika ali kar kronologija prinaša od uvo- dnikov do konca naslednja poglavja knjige: Sobiva- nje različnosti (V. Ravnjak; str. 14–21), Gledališče v Mariboru pred letom 1919 (J. Ferlež; 22–51), Maribor in gledališče (T. Partljič; 52–69), Ključni dogodki (P. Jesenko; 70–173), Stalnost v spreminjanju: Iskanje po- dob in vlog mariborske Drame v drugi polovici stole- tja (1967–2019; B. Lukan; 174–295), Igralski ansam- bel (1919–2019; 226–300), Dobitniki Borštnikovega prstana (člani in članice mariborskega SNG; 1970–; 301), Zgodovina mariborske Opere od začetkov do danes (M. Špendal; 302–333), Med velikani maribor- skega opernega Parnasa (B. Virc; 334–423), Zgodovi- na mariborskega baleta (B. Virc; 424–517), Zgodovina gradenj in obnavljanj stavbnega sklopa SNG Maribor (1848–2003; V. Ravnjak; 518–569), SNG Maribor v jubilejni sezoni 2019/2020 (570–587), Repertoar Dra- me, Opere in Baleta (1919–2019) s 1028 premierami v Drami, 502 v Operi, 119 baletnih, ali skupaj torej 1649 premierami v vseh treh umetniških enotah s pri- bližno 22.000 predstavami (v celoti; 588–591); gre še za spiske (vseh) upravnikov (593) in umetniških vo- dij oz. ravnateljev (594–596), popis (vseh) uprizoritev (597–636), statistiko del, ki so bila v SNG Maribor uprizorjena največkrat (637; med njimi najdemo naj- večkrat izvedena dela: Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Linhartov Ta veseli dan ali Matiček se ženi in Shakespearjev Sen kresne noči, med operami so to Verdijeva Traviata, Puccinijeva La Bohème, Sme- tanova Prodana nevesta in Foersterjev Gorenjski slav- ček, med operetami pa še Kálmánova Grofica Marica in Straussov Netopir; med baleti pa P. I. Čajkovskega Hrestač, Hristićeva Ohridska legenda in Delibeso- va Coppélia, repertoarno kazalo (638–642) in kazalo osebnih imen (643–651), avtorji in lastniki fotografij 2 Gledališka igra z gibi in mimiko brez besed. oz. slikovnega gradiva (652–653) in Summary (povze- tek monografije v angl. jeziku; B. Virc; 654–659). Na koncu so še logosi nekaterih najodmevnejših mecenov izdaje (4 nepaginirane strani). Ti dajo vedeti, kdo to so. Celotna knjiga zlasti pa še oblikovanje slikovnega gradiva (na stotine objavljenih tovrstnih dokumentov v različnih oblikah in vsebinah) pa so bili lahko ob- javljeni po dosežkih urednika slikovnega gradiva (in njegovega opisa/komentarjev P. Premzl; razen v be- sedilu J. Ferlež) in grafičnem oblikovanju ter prelomu (M. Wenzel). Med slikami (fotografije, gledališki listi, letaki, plakati, …) sem jih mdr. naštel čez 700 (723), ali po W. Shakespearu (Prosperov monolog iz Vihar- ja): »Iz takšne smo snovi kot sanje, in življenje naše majhno obdaja spanje.« Med njimi najdemo 2-stran- ske in celostranske, črno bele in barvne slike pa vse do miniaturk (portreti nekaterih) akterjev SNG Maribor v omenjenem, več kot sto let trajajočem zgodovinskem razvoju mariborskih ansamblov: Drame, Opere in Ba- leta SNG Maribor. Med večjimi ali kar najbolj izpostavljenimi imeni, ki so vseh teh sto letih vodili SNG Maribor so: Hinko Nučič, Juro Kislinger, Stane Jurgec in zadnji aktual- ni Danilo Rošker (2001–). Med umetniškimi vodji ali kar ravnatelji Drame spet: H. Nučič, Milan in Vladi- mir Skrbinšek, Miran Hercog, Ferdo Delak, Fran Ži- žek, Branko Gombač, Bojan Štih, V. Ravnjak, Tomaž Pandur, nazadnje pa še Aleksandar Popovski (2018–); umetniški vodje oz. ravnatelji Opere Anton Neffat, Demetrij Žebre, Ciril Cvetko, Jakov Cipci, Vladimir Kobler, Boris Švara, Henrik Neubauer, Stane Jurgec in nazadnje Simon Krečič (2013–). Med vodji Baleta pa so popisani še Marta Remškar, Peter Golovin, Maks in Irena Kirbos, Iko Otrin, Edi Dežman, Ljiljana Keča Rošker in sedanji aktualni vodja Edward Klug (2003–). Za marsikaterega od njih bi lahko zapisali, da so igrali v SNG Maribor po večkrat kar več vlog, za mnogimi med njimi pa je ostal trajen ali kar neizbrisen pečat vodenja ali celo epohe določene enote tega največje- ga in vsedržavnega kulturnega hrama v Mariboru. Kolofon te knjige oz. monografije nam razbere še lektorico (Mojca Marič), korektorico (Snežana Štabi), avtorje kazal (S. Štabi, P. Premzl in Katarina Kraševac), med lastniki slikovnega gradiva so to SNG Maribor, / druge/ javne institucije in (navedeni) zasebniki, gra- fično oblikovanje in prelom (M. Wenzel in Milimeter Studio), reprografija (Atelje za črko in sliko/Murska So- bota), tisk in vezava (Florjančič tisk/Maribor). Delo je izšlo v nakladi 1.500 izvodov (v prvi izdaji), izdajatelj in založnik SNG Maribor (zanj direktor D. Rošker) in sozaložnik Umetniški kabinet Primož Premzl. Franc Križnar