NASLOV—ADDRESS: "Glasilo K. S. K. Jednote" 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Telephone: HEnderson 3912 • SE DVA ME8ECA trm je nate kampanj« Krajevna društva, podvizajte se, da dosežeta določeno kvoto! Entered m Second Claas Matter December ltth, 1K3 at the Poet Offlea at Cleveland. Okie. Date the Aet ef Avut Mth, 1911. Accepted for Maittag at Speelal Bate ef Peatece Provided far la Section 11«. Aet of trd. lStV. Aatfcorted on May Bad. 1911 NO. 40 — STEV. 46. Cleveland, O., 12. novembra (November), 1935 LETO (VOLUME) XXI. LJUBLJANSKI NADŠKOF DR. ROŽMAN NA ZAPADU ZGODOVINSKA KATEDRALA ZGORELA Butte, Mont. — Prvič v zgo- 68 milj od tukaj in je glavno dovini, odkar obstoji nase, p > mesto države Montana. Kakor širnem svetu znano mesto znano, je to mesto zadnje ted-Butte, je nas Slovence in H-va- ne potres jakj poškodoval. 2 te doletela sreča in izreJna njim vred se je odpeljal tudi čast, da smo imeli med nami naš g. župnik Rev. M. Pirnat, prevzvišenega gosta ljubljan- Rev. J. Oman iz Clevelanda, O., skega nadškofa dr. G. Rožma- in še nekaj drugih gospodov na. duhovnikov. Nadškof Rozman 2e meseca oktobra se je raz- si je hotel ogledati razvaline širila vesela vest, da bo pre- raznih poslopij tega mes.a, saj vzvišeni ljubljanski cerkv. via- izvedenci zatrjujejo, da znaša dika cbiskal tudi naš zapad. — skupna škoda nad tri milijone Dan njegovega prihoda je bi! dolarjev, katero je potres po-uradno naznanjen za 27. okto- vzročil. bra. Vsled tega je bil izbran y jztočnem delu omenjenega pcsebni pripravljalni odbor za mesta. v East Heleni je tudi častni sprejem milega nam go- slovenska naselbina, kjer so sta. Ravno ko je odbor imel zvecer slovenski možje in žene svoje zborovanje, smo d bili br- priredili pozdravni banket v po-zojavko, da nas nadškof ob- čast ljubljanskemu nadškofu, išče en teden poprej, torej 20. Res gre vsa čast vsem ženam oktobra; Jtorej je bilo treba ves jn sotrudnikom, ki so imeli že načrt naglo premeniti, ker smo itak mnogo dela in skrbi vsled imeli samo še en dan časa za potresa, pa so vseeno v tako predpriprave. Radi hitre izpre- kratkem času priredili banket rr.embe datuma se nismj mogli v popolne zadovoljnost vseh tako hitro urediti in izkazati navzočih. Po banketu so bili k čast prevzvišenemu gospodu, ki besedi pozvani različni govor-jo res zasluži. Tudi naš bivši Jednotin Nadškofov prihod je bil na- vodja Rev. Oman je omenil par znanjen dopoldne ob- 10. urt že humorističnih; nazadnje je pa dne 19. oktobra. Veliko številoirriel g var prevzvišeni nadškof, avtomobilov je ceiij*lie«aigM«Sr Primerjal je razmere med to pričakovalo na postaji. Ko je deželo in staro domovino ter o-nadškof v spremstvu Rev. Oma- po^rjal tu rojeno mladino slona stopil iz železniškega voza. venskih staršev, naj ne poza-ga je delegacija spoštljivo spre- a!j opusti milega materinega jela in odpeljala v farovž naše s'ovenskega jezika. Dajal je slovenske cerkve. Pred cerkvi- rnladini nasvet, da naj se po-jo in župniščem je nadškofa trudi jn prihrani za stroške, da pričakovala precejšnja mncžica cbiščejo rodno zemljo svojih rc* vernikov. Nadškof je zatem ob diteljev. Dalje je v živi sliki 11. uri daroval sv. mašo v nasi cpjSOval prizor evharističnega slovenski cerkvi sv. Odrešeni- kongresa v Ljubljani, katerega ka. Po kratkem oddihu smo ae je udeležilo okrog 100,000 nadškofa zopet vzeli na avto in si0venskih vernikov. Med vsega odpeljali na skupen obed. — mj priZOri je omenil, da je bil Med obedom so prišle v pogovor najbolj veličasten pren6s čudo-tudi zanimivosti našega mesta^ delne podobe Matere Božje z in okrožja. Z našo ponudbo in grezij, ki je bila postavljena za ra nadškofovo željo smo pre- £asa kongresa v stadijdnu v skrbeli dovoljenje od družbe A. Ljubljani. C. M. Co., da smo se smeli od- £e v poznih urah smo se razpeljati v rov, kjer se koplje ba- ^ vgak na sVOj dom s polnim kreno rudo. Ob 2:30 je bilo že vtisom in spominom v srcu o Marquette, Mich., 5. nov. — Izreden slučaj požara se je pri-pe.il včeraj, ko je tukajšnja škofijska katedrala sv. Petra do tal pogorela, kakoršna usoda jo zadela 2. oktobra leta 1879 tudi prvo katedralo, sedanjo je zgradil leta 1881 škof Iv. Ver-tin, naslednik pok. škofa Barage. Ogenj je uničil to krasno zgodovinsko eerkev vsled tega, ker *o se vnela drva in premog v pritličju cerkve menda vsed slabe napeljave elektrike. Tekom najhujšega ognja je kaplan Rev. Francis Scheringer (amer. Slovenec) planil v sanktuarij in §e pravočasno rešil sv. hostijo: reši'o se je tudi nekaj mašne obleke, toda kelih in patene so uničene, tako tudi razne dragocene oljnate slike in druge stvari v notranjščini kate Irale, k =ie je porušila; skupna škodi znaša okrog pol milijona dolarjev. Ker je navedena škofija vsled ;mrti bivšega šl^ofa Most Rev. Paul Nussbauma, ki je umrl letos meseca junija, brez škofa •ja začasno nadomešča Rt. Rev Msgr. H. A. Buchholtz. Msgr Buchholtz jej o tej katastrofi obvestil tajnika Baragove zveze 7 epombo, da naj se nameravano romanje v Marquette na grob škofa Barage letos na Zahvalni dan ustavi, ker ni mogoče zdaj službe božje opravljati v tej cerkvi; zaeno se poročilu glasi, da so ostanki treh ameriških slovenskih šk fov v krip-ti poleg velikega oltarja nepoškodovani. Nameravano romanje na Baragov grob torej odpade na Zahvalni dan. Prevzvišeni ljubljanski nadškof dr. Gregorij Rožman bo šel isti dan privatne pogledat pogorišče in se poklonit ostankom Baragovim; program za obisk v Eagle Harbor PROGRAM SLAVN0ST1 DRUŠTVA MARIJE ČISTEGA SPOČETJA, ST. 85, povodom tridesetletnice. Na obratni ali drugi strani tega lista je priobčen daljši spis o 30 letnici prvega najstarejšega ženskega društva K. S. K. Jednote v državi Ohio, o društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, Ohio, ki praznuje VESTI K CLEVELANDA SMRTNA KOSA PET JUGOSLOVANOV V CLEVELANDSKI MESTNI ZBORNICI Cleveland. O. — Pri zadnjih županskih volitvah v našem mestu dne 5. novembra je bil — Dne 7. novembra ob 4.15 popoldne je zopet preminul e-den utrujenih domačih pionirjev: Frank Drobnič, doma iz ** župana izvoljen neodvisni re-Panove vasi, fara Grosuplje. Po Publikanec Harold H. Burton; domače se je reklo pri hiši prijdobil Je 154,575 glasov, njegov Mejascu. Ranjki je bil star 59 demokratski protikandidat Millet. Štiri mesece je boleha!iler P« 115'351 »lasov- srčno hibo. V Ameriko je Med 33 councilman! je bilo J spominski jubilej prihod-, J 22 starih ponovno izvoljenih, 11 njo nedeljo, dne 17. novembra f"8®1 .Z®1®, ,ln Re % ip Da novincev 7 na i več ihr «\ipHp*,-™ nrmrramom Leadville, Colo., kjer ima mno- je Pa novincev. največjim s sledečim programom. |g(> zmmceVf ke; je biva, 16 let j veseljem beležimo vest. da je Ob osmi uri zjutraj bo darovana peta sv. maša v slovenski cerkvi sv. Cfy-ila in Metoda in sicer za vse Sve in pokojne Člane društva. Zvečer. Ob C:30 se prične slavnostni banket v Slovenskem Nar. Domu. a) Molitev, Rev. M. J. Slaje. b) Pozdravni nagovor, Miss Miry Polutnik, predsednica društva. ?) Gostom v pozdrav, deklama cija. Miss Alice Debevec. .J) I)uet, petje^ lirs. F. Tomsk in Mrs. M. Ceine. .») Ustanovnicam jv pozdrav, — deklamaeija, Jennie Sok lich. D Govor. Mrs. Frances Jevec. tajnica društvav T) Sclospev, Mrs. F. T msic, spremlja na klavirju Miss Mamie Perušek. *-) Govor ustanovnic Mrs. A. Perušek, Mrs. A. Pogorele 1" Mrs. A. Kure in Mrs. J. Sve te, zastopnica (hči) pokojne Gertrude Virant: i) Govor urednika Glasila brata Ivana Zupana, j) Trio. Mamie Perušek, Paul tam. Družina Drobnič se je na-jbil° Pn teh volitvah izvoljenih selila v Clevelandu pred 16. le- četvero Slovencev in en Hrvat; ti in osem let je stanovala iJloreJ bcmo ilfe,i za Prihodnji 6512 Bonna Ave. Ranjki za- dve leti v mestni zbornici 5 Ju-pušča edinega brata v Chishol-;Slovanov in sicer so t. slede-mu, Minn. V Clevelandu pa za-, Geor*e Travnikar, Edward pušča soprogo Frances, rojeno Pucel. John Novak' Ant(m Ve-Zalar, doma iz Jurjeve vasi, ta-|hovec in Emil Crown upoštevamo dej-j I nove. Franka. Tonija in Edwar- 8lvo- da šteJe mesto Cleveland da in hčer Josie. Pokojni je j er. milijon prebivalcev in da nas bil član društva sv. Vida št. 25|iivi tukaj okro* 40'000 Ju*H KSKJ in društva Lunder - A- Ivanov, moramo biti v resnici ilamič št 20 SSPZ. Naj v mi- P°nos,li "a izredno ve'iko šte-, ru počivata! Iskreno s:>žaije vilo naših councilmanov, ki tvv- preostalim. I rij'° skoro eno sedmin° »zmed j ,, ' A , _ .. icelokupnega števila. Važno je' — \ soboto ob 2. popoldne,.. _ rdah. hardt). k) Razni govorniki. 1) Deklamaeija v spomin umrlim članicam, Miss Bernardine Urbas. m) Kronanje kraljice društva jn v Calumet, Mich., ostane kot vse pripravljeno za ogled rova. Ygeh nadškofovih naukih in,Je bil° določeno. Nadškof je bil preoblečen v u- goVorih,katere bomo ohranili d J ~ niformo ali obleko navadnega smrti Le žalf da prevzvišeni g. Popravek rudarja; stopil je na vspenja- nadškof ni mogel še nekaj časa čo, ki ga je dovedla 2200 čev-|0?tatj med nami; že v pondo-liev globoko pod površino. zjijek, 21. oktobra je odpotoval \elikim občudovanjem je opa-|dajjg protj zapadu v Portland, zoval predore in stroje, ki sejore., v spremstvu svojega c-vporabljajo v bakrenem rudni- j febnega spremljevalca in kaži-ku. Na vprašanje, kakšen vtis ^^ Rev Omana. Osebno ste se poslovili od nas, prevzvišeni g. nadškof, toda v duhu Vas bomo imeli med mu je napravil ta obisk tako globoko pod zemljo, je nadškof odgovoril: "Zares čudovito in vse moderno; samo žal, da ne sftbo do konca življenja; pusti-vidim, kje rudar v polni akciji ^ ate nam neizbrisne spomine koplje rudo." (Opomba: Obiskovalcem v rudniku kažejo samo eno mesto, ki je zato nalašč V zadnji izdaji Glasila priob-čenem oglasu The North Shore Building & Loan Association v North Chicagu, 111., se nam je urini'a neljuba tiskovna pomota, ko se čita v drugem odstavku, da navedeni denarni zavod posojuje denar članom po 5' obresti. Pravilno bi se moraio glasiti po 6'i (šest odstotkov). -o- Odlikovani shebovganski Slovenec R. Casey Gregorich, sin Mr. in Mrs. Anton Gregorich, ki se v naših srcih. Prisrčno se Vam zahvaljuje- ________________ _ mo za Vaše nauke in Vaš ob- pripravljeno in oskrbljeno z jsk, ker ste se potrudili, da smo rudniškimi stroji). 'tudi mi imeli srečo Vas poslu- nahaja sedaj v Miami, Fla., kot Po ogledu rudnika smo se šati in osebno videti. Upamo, I Plavalni inštruktor, je bil prea zopet podali v župnišče h g. da nam oprostite pomanjklj i- kratkim odlikovan z zlato kolaj-župniku Rev. M Pimatu. jv09ti, ki so se nehote urinile!"o za svoje zas.uge pri reseval-V nedeljo 20. oktobra kmalu med časom vašega obiska. n,h deilh- ko * «ondsko obal po 10. uri se je začela zbirati j ^age iskrene molitve hvalež- zadel hud hurikan, v katerem PO IV. UIl BC JC --------I v-..^. --------- ------- . ,. ,, . množica okrog cerkve, kjer je ROsti Vas bodo, prevzvišni, ved- mnogo ljudi našlo smrt. - — — _ . - \1 lnrln«Mii alAITAnol/Amu mn . „ . , , , 11 udi dejstvo, da so bili izvzem- kc je se precej toplo solnce ob- ,f . ... • . . si Mr. vehovca vsi osta'i rojeni m: v a (V prijazni dom m vrt na- . , . . . , . ; * . . . Uikaj v Clevelandu in.da so vsi iega pionirja, je po tezk, bo-,^^^ ginov. biv-jh sti,nil lezni umrl blagi mož Fran^^ . slike naših councilma. vošmerl, daleč na kol. poznani pri|ia^mo tukaj razvršče. pionir, ki je nad 42 let trdo de- n( j)f) i - -'al z rokami. Bil je izučen mi- f /ar. Z njim je preminul mož. vedno blag, miren, prijazen z vsakomur, v veselje in kratek •as vsem v njegovi družini. Pokojni je bil rojen v vasi Hrib, fara Loški potok. Pri hisi so rekli pri Tišlerjevih. 2e njegov <če je bil mizarski mojster. Pokojni je bil rojen 19. marca. ,1870. Star je bil torej 65 let. ine Strong, Josephine Eisen-jBn mQČne Jwstave in krepakl ;in je Zgledal mlajši kot je bil^ Neizmerno je ljubil staro domovino. Ob vsaki priliki obrnil pogovor na njo. GEORGE Tli A VSI KAR councilman J. varde dobil J,.-4?$ glasov Da ne pozabi srečnega kraja n) Deklamaeija kraljici: Stan- farne cerkve, kjer je preživeli ley Lovrencic in Arlene Mra- detinska leta, si je na pravi mor. umeten način narisal hrib in, o) Govor gl. tajnika K. S. K. cerkev vrh hriba, da je lahko| Jednote, brata Jos. Zalarja. Po dovršenem programu sledi prosta zabava in ples. o- pogledal sleherni dan, ko je k mizi sedel. Pokojni je dospel; v Ameriko leta 1893, ob času največje krize. Par let je moral tudi on postopati in stradati z drugimi. Leta 1898 se Darovi za Baragovo semenišče v Ljubljani Scbrat Matija Pogorele, se-!je poročil z Johano, rojeno Gla-daj se nahajajoč v Minnesoti, | vič, doma iz Kočevja. Pokojni nam je zopet doposlal $3.50 za je bil vnet delavec na društve-novo Baragovo semenišče v nem polju. Bil je po 15 let taj-Ljubljani, in sicer je v ta na- nik pri dveh samostojnih dru-men darovala Mrs. Kristina Ko- štvih sv. Vida in sv. Jožefa, žal, lar, Gilbert, Minn., $2.00, Mrs. da danes nobeno teh društev ne L. Zabukcvec, Duluth. Minn., obstoji več. pa $1.50. Hvala! daroval prevzvišeni slovesno sv.; no spremljale na vseh Vaših po-mašo ob 10:30. Imel je krasen tjh da yas Bog zopet pripelje govor, v katerem je vernike o- do določenega cilja, življai in spodbujal v sv. katoliški veri in o milostih, katerih je vsak deležen, ki živi v pra- vem duhu in po naukih Kristusov ih. Po obedu se je pa nadškof dr. Rožman odpeljal z avtom v mesto Helena, ki je oddaljeno J. D. NAPSKOF R02MAN V DEN VER, COLO. Denver. Colo. — Brali smo v raznih slovenskih listih, kako Mlademu slovenskemu junaku tudi naše čestitke! Rekord železnic Dočim je bilo lani ubitih v avtnih nezgodah v tej deželi 35,769 ljudi in povprečno še več vsak mesec v tem letu, ni bil na ameriških železnicah v prvi veselo poročajo rojaki iz' našel- P°l°vici 1935 ubit en pot-(Dalje na 3. strani) Inik. Ranjki je bil značajen katoliški mož. Večkrat je po hišah kolektal za faro. Bil je član društva Najsv. Imena in član društva Presv. Srca Jezusovega. Poleg soproge zapušča tudi tri sinove: Frank, Joseph, in Louis. Umrli so pa v družini najstarejši sin in tri hčere. Pogreb ranjkega se vrši v sredo iz hiše žalosti na 455 E. 152nd St., kjer družina stanuje nad 25 let, v Marijino cerkev na Holmes Ave.. EDWARD PVCEL councilman 10. varde dobil 2.6.)1 glasov * Z znanega Eiffelovega stolpa v Parizu (984 čevljev visok) bodo v kratkem pričeli oddajati po radio televizijske slike. EMIL CROWS councilman 31. varde dobil 1,682 glasov ASTON VEHOVEC councilman 32. varde dobil 6,3i3 glasov Posnemanja vredno! Do 30. septembra so v sedanji naši kampanji že dosegla svojo kvoto sledeča društva : I. okrožje Društvo Matere Božje Snjske št. 235, Portland. Ore. Diuštvo sv. Roka št. 113. Denver. Colo. II. Okrožje Društvo sv. Jeionima št. 153, Canonsburg. Pa. Društvo sv. Antona Pado-vanskega št. 185, Burgetts-tovvn, Pa. • Društvo sv. Štefana št. 187, Johnstown, Pa. Društvo Marije Pomagaj št. 188, Homer City. Pa. Društvo Matere Božje Lur-ške št. 246, Etna. Pa. III. okrožje Društvo sv. Jožefa št. 169, Cleveland. O. Društvo sv. Jožefa št. 249. Detroit, Mich. IV. okrožie Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4. Soudan. Minn. Društvo sv. Mihaela št. 152, South Chicago, 111. Društvo sv. Alojzija št. 161. Gilbert. Minn. Društvo Marije Pomagaj št. 174, Willard, Wis. Društvo sv. Neže št. 206, South Chicago, 111. * Po 1 član manjka še sledečim društvom za dosego kvote: št. 94, 166, 190, 214, 225 in 242. Katera društva bomo prihodnji mesec v tej rubriki dostavili? JOHS M. SOV A K councilman 23. varde dobil 4,279 glasov | * Na otoku Java se rabi osu-šene dele kakao sada namesto J gotovega denarja. ME DRUŠTVO HARUE ČISTEGA SPOČETJA ST. 85 LORAIN, OHIO, OB SVOJI HHDESETLETNKI > <-' y' • ( • feytfSjt "J^-t.' " -I" r , 9 ^^jt. aHiiWO 'žtiH ' * t ad* ifc ^ » j«? z,-«JSs ««* *** ft-"*«**- JU jtufc ♦ 's*v " * ' rruxjif'"W'twin.*i*""*" - flgr Mr* * IMHt -sir poročevalec tako ustrašil, ko je prišel Cene na zadnjo sejo? Menda se ja ne boji teh malih fantov? ♦ Kako dq je naš blagajnik i-mel toliko drobiža na sadnji seji? Ali bi rad videl, da bi si morali člani šivati tepe drugi dan po seji? Naš prejšnji podpredsednik se pa res lahko veseli, ker lahke pozno pride na sejo. Drugo leto bcš drugačen fant ,ker boš sedel za mizo med sejo. Zato se veseli, dokler se da. * Kam se je pa našemu penzi-jonistu, Joe Kobetu tako mudilo na zadnji seji? Ali je šel morda kam na vinsko trgatev« da bi ga zaprli v špehkamro? • Težko je bilo res marsikomu sobratu, ko je bil začasno zaprt v oni ječi med vinsko trgatvijo. Če bi bila še njegova žena tam, pa bi ga gotovo iz zazidja rešila; zato je umestno, da človek ne hodi sam na take prireditve. Skrit opazovalec. Prva vrsta od leve na desno (sedeče): Frances Logar, Margaret Zaletel, Mary Plečnik Anna Urbas. Mary Tomšič, nadzornica; Mamie Perušek, predsednica nadzor, odbora; Agnes Mejak, podpredsednica društva; Mary Polutnik, predsednica; Frances Jevec, tajnica; Anna Bruce, blagajničarka; Agnes Pogorele, ustanovnica društva; Anna Kure, ustanovnica društva; Antonija Perušek, ustanovnica društva; Agnes Ambrozič, članica. Druga vrsta od leve na desno: Mary Nemanich, Agnes Kompare, Frances Baraga, Ka-, Amelia Mramor, Mary Pavlov- rolina Pogorele, Agnes Celik, Barbara Jakopin, Anna Zgonc, Mary Pogačnik, Mary Pogačar, Josephine Pogačnik, Jcana Ma-chutas, Anna Zalar in Mary Horvat. Tretja vrsta od leve na desno: Johana Krek, Rose Uencko, Leona Varhola, Paulina Vidrick, čič, Mary Ciula, Mary Baho-rich, Mary Evanish, Mary Ru-tar, Justina Paul, Frances To-mazin in Frances Novak. Gornja vrsta od leve na desno: Regina Markoč, banderono-silka; Matilda Mejak, Theresa Perušek, Frances Tomažič in Helen Urbas. K 30-letnici društva Marije|nice: Ana Vrbanek, Jera Petrič, Čistega Spočetja, Št. 85, Mary Medol, Antonija Svet, Ag Lorain, Ohio Večkrat čitam v Glasilu o raznih obletnicah naših Jedno-tinih društev, kjer so priobčene nes Pogorele, Helena Sile, Anna Justin, Anna Kosten, Uršula Dormiš, Milica Viglovič in Terezija Rahotina. Antonija tudi slike, kar je posnemanja Perušek in Ana Kure sta men-vredno in tudi zanimivo. Tudi!da pristopili kmalu po ustano-naše društvo Marije Čistega vitvi društva, ker njunih imen Spočetja št. 85 ima čast prina-;ni označenih v Jednotini spo-šati svojo sliko v slovenskem minski knjigi delu današnjega Glasila, ker se pripravlja na proslavo 301etnice Težko je meni pisati kaj bojj obširnega o zgodovini tega dru- obstanka društva, vršeče se 17. štva, ker še nisem stara nase-tega'meseca. Žal, da ni na sli- ljenka v Lorainu; tako tudi ni nikjer kaj bolj starih zapiskov ali arhivov na razpolago. Vseeno pa lahko trdim iz knjig, da je to društvo prvo v Lorai- ki vseh članic navzočih. Kakor so povsod težkoče pri ustanovitvi kakega društva, tako je bilo tudi tukaj. Seveda, pred leti nazaj ni bilo lahko do- nu, ki je pomagalo tudi mno- biti človeka v društvo; prvič, !gim siromakom in prispevalo v ker niso še imeli zaupanja in'razne dobrodelne svrhe z de-vere v društvo ali kako Jedno- narjem; društvo se je vedno to, drugič pa zato, ker so se ljudje vedno bolj preseljevali iz kraja v kraj; pri tem pa so še jubileja. Bog vas živi! ' .delo za prihodnjo veselico, ali Ob 301etnici društva se moramo tudi spominjati vseh na- čih pokojnih sester, ustanov-nic in drugih. Naj počivajo v miru božjem! Frances Jevec, tajnica. DRUŠTVENA" NAZNANILA so bili morda prestrašeni vsled malih potresnih sunkov tudi v naši državi? Res je, kakor je j je mesec november določen po omenil naš predsednik, da je 11 v katoliški Cerkvi in posvečen Društvo Presv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo. Cenjeno mi članstvo: — Po dolgem molku se zopet oglašam s tem dopisom; to pot na odredbo zadnje društvene seje, in sicer je bilo določeno, naj se potom Glasila obvesti celokupno članstvo, da se za gotovo u-deleži prihodnje seje dne 19. novembra. Na dnevnem redu bo zelo važna prememba društvenega poslovanja: . Nadalje vam naznanjam, ker bim, da pridete na prihodnjo sejo v velikem številu in da se tudi udeležite sv. maše za našimi umrlimi člani (cami). Tako tudi ne pozabite sedanje naše kampanje, ki se bliža že h koncu. Z bratskim pozdravom, vdani vam Anton J. Skoff, tajnik. Društvo Marije Pomagaj, št. 78 Chicago, III. Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo popoldne točno ob pol drugi u-ri, dne 17. novembra. Vabljene ste vse, da se gotovo iste udeležite. Konec leta prihaja; prosim vse tiste, ki dolgujete, da skušate poravnati svoj dolg. Za mesec november je zopet razpisan poseben asesment 25c od Jednote za operacijski sklad. Brale ste lahko o tem že v Glasilu, torej prosim, nikar se ne jezite pri meni, kajti jaz moram tudi plačati kakor vsaka druga. Naša zadnja veselica je po-voljno uspela. Veliko boljše bi lahko bilo, ako bi se članice nekoliko bolj zanimale za naše društvo. I^epa hvala Družbi sv. Mohorja in društvu sv. Jurija, Katoliških Borštnarjev, ki so se korporativno udeležili naše zabave, in tako nam pripomogli do uspeha. Dobitke so dobile: Mrs. Mary Blay, Mrs. Mary Zokal (22nd PI.) in J. Marinchek. K sklepu vam kličem: udeležite se prihodnje seje! * S sestrski mpozdravom, P. Kobal, tajnica. težko voditi sejo ob tako pičli udeležbi članstva, posebno pa še sedaj, ko najbolj potrebujemo pomoč od strani članov. Na zadnji seji je sobrat Vin- f.pominu naših dragih umrlih, se bomo temu spominu tudi mi pridružili. Dne 30. novembra ob osmi uri bo namreč darovana sv. maša padušnica za vse Društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111. . Članom in članicam društva sv. Štefana želim naznaniti, da rem dobil iz glavnega urada naznanilo razpisa posebnega ase-jmenta za mesec november v vsoti 25c za vsakega člana in članico. Izredni asesment je razpisan, ker je nastal primanjkljaj v poškednin. skladu; torej je vsak član dolžan omenjeni asesment poravnati še ta mesec. Izrednega ases-menta so prosti novo pristopi- ko Stempel predlagal novega naše pokojne člane in članice, i člana Avgust Kavčiča, ki je bil,kj so že vso prerano v večnost iz veseljem sprejet v našo vrsto cdromali. Pričakuje se polno-bratov in sester. Kakor sem številne udeležbe pri tej sv. ma-čul, bomo imeli tudi na prihodnji seji enega novega kandidata za naše društvo. Torej dragi mi sobrat je, potrudite se še malo, da dosežemo do konca decembra predpisano kvoto. cdzvalo vsaki prošnji. Pri tem si mislim, kje vse so toliko de- narja dobile? Seveda so bile , . . . . j • i i- • i • . i • It elani m clanice meseca novem-vedno mislili vrniti se v staro vedno zelo marljive pn drust- x___ ,,__. _ ______ domovino. (To sem posnela iz|venih prireditvah, ki so bile tu- pogovorov s sestro Perušek).jdi dobro obiskane kakor so tu- Povsod se naleti na neprilike di še sedaj. in osebe, ki se ne strinjajo skupaj. Torej pri nabiranju članic za naše društvo je prišlo že na prvi seji do nesporazuma, ko je nastalo vprašanje, h kateri Tudi v članstvu so napredovale in članice so rade delovale v korist društva. Veliko članic, katere se je pridobilo za naše žensko društvo, je sčaso- Jednoti naj se priklopi? Tedaj j ma pristopilo k moškemu dru- je bilo na seji tudi lepo število naših rodnih sester Hrvatic. Seveda. Slovenke so zahtevale i štvu sv. Cirila in Metoda št. 101; morda se ni moglo pri nas vsem ustreči? No, saj še sam in želele, da pristopijo v sloven-(Bog ne more vsem ljudem u-sko Jednoto, Hrvatice so bile.streči. pa vnete za Hrvatsko Zajednico. Prva predsednica društva je Nekaj izmed slednjih se je vse- j bila pokojna sestra Jera ali eno k nam priklopilo, druge pa . Gertrude Virant; ta je imela še k Hrvatski Zajednici. Izmed slednjih jih imamo še vedno nekaj med nami, ki so dobre in posebne zasluge pri ustanovitvi našega društva, ki je itelo tedaj 17 članic; danes jih ima- vrle članice; ostale članice se mo pa 72 in 43 otrok. Ne smem pa odglasovale, da društvo pristopi h K. S. K. Jednoti, nakar je društvo dobilo št. 85. Ustanovna seja se je vršila dne 18. januarja leta 1905. Naše društvo je vseeno ponosno, da je izmed številnih Jednotinih krajevnih društev v državi Ohio prvo žensko društvo, pri Jednoti je pa četrto po redu, kar se tiče ženskih društev; pred nami so: št. 78, 80 in 81. Iz Jednotine Spominske knjige, izdane leta 1930, posnemam, da je naše društvo štelo ob u-stanovitvi 17 članic in sicer so pa pozabiti, da naše društvo tudi v sedanji podpredsedniški kampanji ne spi; o tem moram za danes še molčati; uspeh se bo videl ob zaključku kampanje. Slavnost 301etnice našega društva se vrši v nedeljo, dne 17. novembra. Tedaj bomo i-mele čast imeti med nami tudi glavnega tajnika brata Josipa Zalarja, kar nam bo v velik ponos; tako pričakujemo tudi vse naše glavne Jednotine uradnike (co) iz držav« Ohio, katere smo povabile. Naj ob tej priliki iskreno če- bile sledeče prve uradnice in stitam vsem še livečim usta-članice: Jera Virant, predsed- ncvnicam društva, ker §o mar-nica; Terezija Svet, podpred- ljivo orale ledino društva in že sednica; Amalia Bombač, tajni- delujejo za isto polnih 80 let. ca; Antonija Cerar, podtajnica, Beg naj jim povrne to delo in Neža Lenček, blagajničarka in poplača! Vsem želim, da bi do- Marija Lenček, zastopnica; čla-,čakale še »latega društvenega bra, člani nahajajoči se v umobolnicah, člani vojaki, in člani nahajajoči se v stari domovini; vsi drugi morajo ta izredni a-fesment plačati, torej tudi tisti, kateri so na rezervi. Članstvu našega društva želim sporočiti, da je bilo sklenjeno na mesečni seji dne 2. novembra, da se postopa po pravilih s tistimi, kateri dolgujejo po več mesecev. Torej prosim tiste člane, katerih se to tiče, da poravnajo kar najprej morejo, drugače jih bom moral suspendirati. Na seji je tudi bilo sklenjeno, da se korporativno udeležimo veselice društva sv. Jurija, C. O. F. v sredo zvečer 27. novembra, v šolski dvorani sv. Štefana. Zbiramo se pri sobratu John Terselichu na 1847 W. Cermak Rd., med osmo in pol deveto uro, na kar gremo skupno v dvorano. Ako se nas bo več zbralo, mislim, da nam bo vstop dovoljen brezplačno. Torej prosim, da se nas zbere kolikor največ mogoče. Ker bo prihodnji dan Zahvalni dan, mislim, da se bo precej naših članov odzvalo temu vabilu. K sklepu kličem: na svidenje na veselici društva sv. Jurija! Bratski pozdrav, John Prah, tajnik. Društvo sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y. Ne vem, kaj je bilo vzrok, da je bilo tako malo članov navzočih na naši zadnji seji? Ali so se bali, da bodo dobili kako Si. Z zanimanjem čitam Glasilo teden za tednom, kjer so dopisi iz raznih amer. slovenskih naselbin. Tako je bilo nedavno na ; široko poročano o odkritju spo- V predzadnjem Glasilu ste go- menika največjemu Slovencu v tovo čitali uradno naznanilo o nažj zgodovini, pok. škofu Ba-zopetnem razpisu izrednega a- iagj; daije 0 Gbisku Ijubljan- sesmenta za mesec november, in sicer za poškodninski in o-ueracijski sklad, ker je v istem nastal zopetni deficit. Pri tem je naš sobrat predsednik omenil, da se vsled tega ne huduje r.a glavni cdbor, saj lansko leto fmo volili zato, da bi se znižalo operacijske podpore, pa smo bili vsi proti temu. Menda je bolj praktično, če plačamo malo doklado, pa dobimo celo podporo, ko smo iste najbolj potrebni; nesreča se pa lahko vsakemu in vsak čas pripeti. Torej ste prošeni vsi isti, ki še ni-r>te plačali te izredne naklade, da to storite. Na bolnški listi imamo sedaj so dva naša sobrata: John Cvit-kovicha in Jos. Baroniza. Obema želimo, da bi kmalu okrevala. Sobrat V. Kos, ki je bil več časa bolan, se je naznanil zdravega. S sobratskim pozdravom, Joseph J. KJun, društveni poročevalec. PABERKI iz zborovalne dvorane društva .. sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn. .. N. Y. Naš večletni društveni predsednik brat Tassotti je zadnjič na seji omenil, da je dosti 'fest' ali finih fantov pri društvu za predsednika. Toda mi hočemo najbolj "fest" moža pri društvu in to je naš sedanji predsednik Tassotti. * Kako, da je naš tajnik toliko pomet naredil na zadnji seji? Ali bi se morda rad članom zameril, da ne bo še v bodoče izvoljen ? * Kaj se je pa naš društveni čšte ovoj asesment. Storite torej svojo dolžnost in mi boste veliko dela olajšale. Pozdrav, . . Mary Hochevar, tajnica. Društvo Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn. S tem naznanjam vsem članicam našega društva, da je za meste november od Jednote razpisan posebni asesment 25c za poškodninski in operacijski sklad. To svoto mora vsaka članica plačati, če je zavarovana za bolniško podporo ali ne. To vam tukaj omenjam, da me ne boste vpraševale, čemu je zopet ta izredna naklada; saj je bilo na prvi strani Glasila št. 44 dovolj jasno razloženo o tem. Tcrej vas prosim, da plačate to naklado, da mi ne bo treba še vsake posebej opominjati. Za mesec september je bilo po 10c naklade za sklad onemoglih, o-ziroma za skled izrednih podpor. Nekatere članice so mi te-aaj oporekale, čemu nisem o tej nakladi nič v Glasilu poročala; saj je bilo vendar na uradni strani glasila št. 36 poročano. Ko prejmete Glasilo, prečitajte vsega, ne pa samo, če je v istem kako naznanilo društva objavljeno! Naznanjam vam, da smo najele mestni avditorij za našo veselico, ki se vrši na Zahvalni dan dne 28. novembra zvečer v korist društvene blagajne; ta prireditev bo namesto nameravane prireditve dne 26. oktobra, ker smo dvorano drugim prepustile. Torej prav prijazno vabim vse, stare in mlade, da pridete na našo veselico; saj upam, da ne bo nikomur žal in da se boste vsi dobro zabavali. Tako vas tudi lepo prosim, da pridete vse na prihodnjo sejo, .da se še malo pogovorimo glede veselice, kako bi imele večji uspeh. Zdaj opozarjam se vse one, ki tako hitro pozabite plačati khko naklado (nekaj članic dolguje isto še od decembra 1934), da stvar uredite, kajti zavlačevanje plačila takih asesmentov mi povzroča dosti dela. Upam, da boste vpoetevale to mojo prošnjo. S pozdravom, Gabriela Masel, tajnica. Društvo Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111. Tem potom uljudno naznanjam članstvu našega društva, da se vrši naša prihodnja seja v soboto, dne 16. novembra ob polosmih zvečer. V nedeljo, 17. t. m. bomo namreč imeli v svoji sredi prevzvišenega ljubljanskega nadškofa dr. Rožmana. Zato se nam je zdelo primerno, da sejo preložimo, ker bi v nedeljo ne bilo dosti članov navzočih; torej pridite na sejo prihodnjo soboto zvečer! Kakor ste čitali v Glasilu, je za mesec november razpisan posebni asesment za operacijski sklad in sicer 25c. Vem, da bo zopet godrnjanje, toda se ne Društvo Marija Pomoč Kristja-da pomagati; če v tem skladu nov, št. 165, West Allis, Wis. ni denarja, se tudi operacijskih podpor ne more plačevati. Torej ne pozabite! S pozdravom, skega nadškofa dr. Rožmana; dalje o mnogih društvenih obletnicah in proslavah širom A-merike. Čitali smo tudi oklice naših Jednotinih podpredsednikov v prilog sedanje kampanje itd. Kaj pa z nami, Sloven-ci tukaj v St. Louisu? Ali ni j Društvo sv. Marije Magdalene, *eg?nu' nL. 86 s Um leP° za" med nami res nič novic? Ali, št. 162, Cleveland. O. hvaljujemo za tako dobro pose ne moremo, ali se nočemo _ . . , 14 , 17 stref,0' ^tero st* nam nudili Prihodnjo nedeljo, dne 17. m dali, posebna hvala pa še novembra se bo kot običajno Mrs. Jerina in Mrs. Terček za Zahvala in naznanilo Članice našega društva, katere smo se udeležile dne 27. \g. Grom, tajnik. slavnesti 35 let nice _ 'društva sv. Jožefa št. 53 v Wau- meriti z ostalimi naselbinami? Pri tem mislim sedanjo našo podpredsednško kampanjo. Ali naj pustimo našega poveljnika Lekšana na cedilu? Ali bo ostala naša četa v njegovi armadi v ozadju v posmeh drugim? Da smo vajeni dela in boja za dobro stvar, nam pričajo pi-jonirji našega društva, ki so že pred 32 leti vsadili malo drevesce fraternalizma, ki se je v teh letih vkljub vsem viharjem vkoreninilo, da je sedaj orjak med Jugoslovani tukaj v St. Louisu. Seveda brez truda in beja ni šlo. Čas je torej, da zopet naznanimo našim sobratom širom naselbine, da smo še na delu za boljšo bodočnost. Najprimernejši dokaz pa bomo izvršili sedaj s tem, da priskočimo na pomoč našim društvenim kampanjskim voditeljem. Za dosego naše kvote je še čas. Ne samo to, kvoto se lahko podvojimo ! Omenil sem že na društveni seji, da pri meni lahko naročite in si nabavite lično vezan zvezek pesmi "Iz življenja za življenje," izpod peresa našega neutrudnega urednika Glasila brata Iv. Zupana. Nabavite si to knjigo, ki je res nekaj iz-vanrednega! K sklepu vas še enkrat va- pobiral asesment med 10. in 12. uro dopoldne v dvorani stare izboren zajtrk; vse je bilo dobro; kuharice imate pa v resni- šole sv. Vida. Prosim članstvo, ci fine. Torej ponovna zahvala da je bolj točno v plačevanju svojega asesmenta. Potem bom pobirala asesment še 25. novembra med 6. in 8. uro zvečer na ravno istem prostoru. Zalagati z asesmentom se NE more za NOBENO več; torej ka- vsem in za vse skupaj! Zdaj pa naj še omenim, da smo se po dovršitvi naše zadnje seje zopet prav dobro imele. Na isti seji je bilo tudi sklenjeno, da se korporativno udeležimo 25 letnice pevskega tera ne bo imela plačano, mi ni kluba Naprej in sicer dne 17. drugače storiti, kakor isto sus-1 nevembra. Zbiramo se pri S. pendirati, ker na glavni urad S. Turn Hall ob 1:45 popoldne, se mora VSAK mesec poslati Tcrej pridite, da nas bo res ve-asesment. Zato pa, drage mi Jiko število članic tega društva sosestre, glejte vsak mesec, da Tako 8e bomo udeležile tudi poravnate svoje prispevke in|veseUc€ društva ,obišČ2 kakor pepo'dne. Na kolodvoru smo tere Ložje z Brezij je nekaj ve- hitro m0gcče. ga pričakovali v obilnem števi- liča: tnega in veličasten je bil ev haristični kongres v Ljubljani. Ko gledam te slike, se počutim, kakor da sem tam doma med vami. Vem, Triglav je ponosno gledal svojo belo Ljubljano, ki je bila ta dan tako pomenljiva, da kmalu ne bo zopet dneva, temu enakega. šli smo malo tudi v Lašče in v Žužemberk kjer smo se ftrav Prevzvišeni nadpastir naše le- lu in ga spremili v našo naselbi-pe Slovenije se res žrtvuje in kjer se je visokemu gostu trudi, da bi vsem ustregel in da v počast vršil pred cerkvijo in b: videl slovenske rojake po Ze- farovžem prav prisrčen pozdrav din jenih državah ter jim prine- v imenu naše cele župnije. Našel pozdrave domovine. Sprva ša šolska mladina je nadškofu smo mislili, da prevzvišenega pedarila v poklon lep šopek vrtne bodo pustili iz države Ohio nic kot simbol goreče ljubezni; in od drugod od vzh' da, da nam naši vrli pevci in pevke so mu visokega gosta ne bodo privo- pa priredili zvečer podoknico z Stili, da bi ga videli na zapadu, lepimi izbranimi slovenskimi pa smo vendar doživeli, da se pesmimi. Še isti večer je imel luštno imeli. Od tu pa v Pla- je nadškof dr. Gregorij Rožman j prevzvišeni nadškof pridigo v nino na Notranjsko, kjer ima-jpomudil nekaj časa tudi med cerkvi in nam je izrekel iskre- nami na zapadu.. Imeli smo to ne pozdrave iz starega kraja; veliko srečj za našo slovensko!tako nam je tudi podelil svoj a-raselbino v Denverju in sicer i postTclski blagoslov. Spodbujal v dneh 17. in 18. oktobra. Vi-!»'as je tudi v iskrenih besedah -oki gost je prišel k nam dne za gorečnost do Boga in domo-17. oktobra in sicer iz Pueble. vine; tako je povzdignil naša Prišli so prevzv. nadškof, Rev. srca k Bogu. Po pobožnosti je Oman in Rev. Ciril Zupan ter prevzv. nadškof spovedoval v .Mr. .John Germ. Zvečer ome- spovednici do pozne ure, tako njenega dne so se zbra'i sloven- tudi drugi dan zjutraj pred sv. ski rojaki naše fare v šoli in maso. Pomagala sta pri tej napravili špalir od šele db cer- pobožnosti tudi Rev. Oman in kve. Šolski otroci so čakali v Kev. Ciril Gosar, slednji iz Ce-Marjanca Kuharjeva. šolski dvorani. Ko je prevzvi-1 dron, Mo. Cast in hvala jima šeni viadika stopil v dvorano z'za vse! V SPOMIN ; našim č. g. župnikom, je izmed V sredo zjutraj ob 9. je imel prve obletnice smrti našega ne- šolskih otrok stopila na oder prevzvišeni sklep tega češčenja mlada dcklica Sophie Krasovec s slevesno sv. mašo in zopetno in izročila prevzvišenemu šopek priaigo. Tako se je ta pobož-cvetlic. Od tam so se otroci nost končala v najlepšem redu zvrstili in odkorakali v cerkev, na zelo slovesen način. jo svoj nebotičnik, kamor hodi jo turisti, da gledajo tje proti tužni Primorski . . . R6s, lepe so bile slike, ki ste nam jih kazali. Hvala Vam lepa, Mr. Grdina. Narod Vam je hvaležen. Ne bo Vam žal, ako povabite tudi druge naselbine Mr. Grdi-no, da vam pokaže .< like, katere ima sedaj. Res, tako so lepe, da so vredne, da jih javno pohvalim. Va« pozdravlja, pezabnega sina in brata Frank Putzel-na, ki se je smrtno ponesrečil dne 10. novembra 1934. žefo Hvala Naj v miru počiva j Msgr. Matija Bilbana. in večna luč naj mu sveti. Žalujočim preostalim naše globoko sožalje. dne 31. oktobra. Na zadnji seji je bilo sklenje- Matija Pogore!c. no, da bo naklada za mesec no- j -o- vember in december in sicer po 50c. Torej naj za gotovo vsaka članica to naklado p!ača z rednim asesmentom. Žal mi je, Gilbert je nadškof Rožman vo- ^^ ^ ^ ^^ Z3mJ otroci so korakali naprej, za Od tukaj se je prevzvišeni g. U v cerkev poeipazaano drze-|^a ^ enQ ^ sg nam ni%Q -e njimi prevzvišeni z ostalimi gg. nadškof v spremstvu Rev. O- < sušile solze in z vsakim dnem; duhovniki, nate pa možje in že- mana podal proti Minnesoti. še nam (živi spomin na Tebe,j^e ter ostali V cerkvi je g. Za u prijazen obiskf ki nam lian.kega nadškofa sem imel Inepozabni sin in brat- iT"* " Jud™l V i Jo povzročil veliko veselje, za ^t vfdeti rgovoriti" n"m Vcd"° se.Te —jamo vIf^kem^n angleskem jeziku, j ,rud in p,žrtvovalnost se v s. čega starosto slovenskih svečenikov v Minnesoti, Rt. Rev. Ljub- v ze- Društvo sv. Helene, št. 193, Cleveland, Ohio. Gotovo vam je že znano, da priredi naše društvo dne 23. novembra velik ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave., in sicer takozvani "Apron Dance," kar je nekaj novega in zanimivega. Poleg tega bo vsak udeleženec- deležen tudi ene izmed treh nagrad ali dobitkov. Ob 11. uri zvečer bo pa odločitev, katera je najbolj popularna članica-žena našega društva, ko bo zaključen takozvani popularni kontest. Prvotno smo mislile narediti zaključek tega kontesta dne 24. novembra, pa se je stvar premenilo. Torej prosim vse, ki imajo kaj tike-tov v prodaji, da mi vrnejo ti-kete do sobote opoldne dne 23. novembra. To so oni tiketi v knjižicah. One pa, ki hočejo doseči prvenstvo, naj vzamejo to naznanilo za resno, da se ta kontest konča 23. novembra na našem plesu, ne pa na 24 novembra. Vstopnice za ta veliki ples so samo po 25; zato ni čuda, da gredo iste tako hitro izpod rok. Prosim, da sežete po njih, dokler jih je še kaj na razpolago, da v tem slučaju lahko naročim še druge. Na tem plesu bo igral Miklav-čičev Trio orkester. Naročile smo ga tam nekje iz Nove Ljubljane, potem veste, da bo prvovrsten. Še enkrat opozarjam vse naše članice, posebno pa one, ki hitijo, da bi odnesle prvenstvo v prodaji tiketov in bodo tako rine 23. novembra dosegle čast zmagovalk. Te naše kandida-tinje ali kontestantinje so sledeče: Mary Zalar s 171. ceste, Frances Zallar, Waterloo Rd.; Anna Junger s 172. ceste in Mary Jerman s Hillgrove Ave. Vse d^uge članice pa prosim, da tem pomagajo kolikor mogo- nila. bolj redno in bolj pobožni molitvi, saj to so naj-^o veseli smo, ko smo dobili menu ce,e na5e župnije najtop_ lepše cvetlice, ki Ti jih moremo tako visokega in častitega go- leje zahvaljujemo prevzvišenemu darovati za blagor Tvoje duše. iz Slovenije. Zahvalil se je ^ nadškcfu tako tudi drugirn . • k- 1 1 I Ker te je neizprosna smrt prevzvišenemu, da nas je ob- ^ gg duhovnikom Ta Vaš Domovina nas je ODlSKaia tako nepričakovano iztrgala odiral na daljnem zapadu in da (>bisk mcd namj cstane nam --j nas, da se nisi moge! posloviti se s tem obnkom štejemo sreč- lrajnem prijetnem spominu; Cleveland, O.—Mogoče ne bo- cd nas, zato Ti kličem) sedaj ne, zelo srečne vsi denver,ki ,jmo> da se ^ kma,u med PoH.; Slovenci in Hrvatje. Nato je!M- vrnete kar nam ^ v naj_ čast. Ljubi Bog naj Vam blago delo poplača in Vas _________. ..... j spremlja po Vaših nadaljnih smo jo sprejeli. Naši skupni nu in se Te spominjali v molit- Ijani meseca junija. Zlasti lepo putiht da bi vsepovsod donašali m da bi se• mladinski zbori pod vodstvom vah pri sv. mašah; Tvoj grob Jt bilo pripovedovanje, kako je mir srečo in blajf0sl0V božji „Ha Mr- Louis šemeta so jo prisrčno{bomo pa krasili s cvetlicami in romala Marija z Brezij na ev- d na- ameriške Slovence! Številno Ude-! .. ... . r ••. . , harat^n Lnnirroc v T inKlio. _ . ... naše srlze jih bodo zalivale, da haristični kongres v Ljublja- Ifževalp mesečnih «Pi da boste Pozdravih. Kako iz srca so nam . . lezevaie mesečnih sej da boste iuiroslovansko himno Slo- n» ovenejo, dokler tudi nas ne "o in potem nazaj na Brezje, saj vedele, kaj se god pr dru- zapeli jugosiovansKo nimno, oio- < . Marsikomu so sp nri 7as->l7ih> J : ... ... venec Srb Hrvat — zauvjek zagrne c-rna zemija. marsikomu so se oci zasoiziic štvu. Dajte se na seji oglasiti °,u» ''*,u J i Cerkveni odbor. ZAKAJ JE MESO DRAŽJE? r^iiTu—'« brat. Ali t te jih —r j. zope, v '»^J« kako bi se naši blaKajni odpo- Al| «* >'*> v,del. kako so lepM ^ pripovedovanje poslušalo vso! - saj je to cvet nas,h slovensk.h hpe^"^s pl e nam k,-as, 1J j*e želelo slišati kaj Meso. kakor prav dobro deklet v tej novi domovini. mi i)a ,u rnort?,MU mu . . „ - moglo; pri pičlem številu članic na seji je res težko voditi seje. Že tri mesece nismo mogle i-meti seje vsled premale udeležbe. Zdaj bo kmalu glavna letna seja; glejte, da pridete vse tedaj gotovo, da se kaj več pomenimo o tem in onem v prid društva. S pozdravom, Mary Kraker, tajnica. -o- DOPISI Calumet, Mich. — Delavske razmere se tukaj kar nič nočejo zboljšati. Calumet in Hecla družba sicer obratuje nekaj starih rovov, kar pa ne zaposluje niti polovico delavcev. Pripravljajo se, da bodo ddprli Ah-meek rudnik, kateri je zaprt že dve leti in pol. To bo vsaj nekaj pomagalo Ahmeek naselbini, katere prebivalci so bili dosedaj vsi na javni podpori. Calumet in Hecla družba je naredila zadnje četrtletje okrog pol milijona dobička, znamenje, da se bakreni trg zdatno izboljšuje. Upajmo torej, da se bodo tudi tukajšnje razmere v kratkem izboljšale. Pripravljamo se na sprejem ljubljanskega nadškofa, dr. G. Rožmana, ki pride na Calumet na Zahvalni dan, 28. novembra. Zjutraj isti dan si bo ogledal razvaline marquettske škofijske katedrale, ki je te dni do tal pogorela. V kripti te cerkve počivajo trije naši ameriški slovenski šofje, med temi tudi naš svetniški škof Baraga, katerega grobišče bo visoki ljubljanski cerkveni viadika obiskal. Zvečer bo imel nadškof pobožnost v naši cerkvi sv. Jože- ve- I)a lahko smo oonosni n i na- ker to je najžalostnejši meseno domovini. - Po končanem do naše gospodinje, j.e dražje Da, lahko smo ponusni na na | !gtvoru je prevzvišeni viadika i- kot kdaj za časa depresije, m še mladinske pevske zbore, katere tako skrbno goji mladi, požrtvovalni učitelj, g. Louis Še-me. Program kazanja slik se je odprlo s slovensko pesmijo, ka-. _ .... - i i- v« Aurora Minn., 10. nov. 1910. tero so zgoleh nasi Slavcki. Ko- ______ maj smo ie jih nagledali, so nam že odleteli, kakor pevci krilatci. _ Narod bi jih bil rad še in še po- v BLAG SPOMIN 7.a nas. Žalujoči ostali: Joe in Josephine Put zel, starši. Joe in Josephine, brat in sestra. mel litanije Matere božje in na- k povprečna cena bližja dra-to blagoslov z Najsvetejšim. — ginji v letu 1929 kot pa cena Zjutraj ob 6. uri je bila sv. ma- drugih hranil, ša in ob 7. uri je že visoki gost Izmed vseh činiteljev, prispe-edšel od nas naprej v Butte,! vajočih k sedanjim cenam, je Montana. Tako da smo imeli -^'bolj pomembno dejstvo, da med seboj visokega gosta od 1. .'e manj mesa na razpolago kot ure i7. c ktobra do 7« ure zju- Isni, celo manj mesa kot ga je traj 18. oktobra; torej ne dva ^o povprečno na razpolago v dni, kot je bilo poprej poroča- zadnjih desetih letih. slušal. prve obletnice smrti naše nepo- no j Živinsko prebivalstvo ni ta- Da tudi druge naselbine vidi-!zabne hčerke in sestre Lahko je naša stara domovi- ko stalno kot človeško. Pada in te, kaj imamo v Clevelandu, po- 'Angeline Mary Blatnik, jra Slovenija ponosna in ponos- raste, toda običajno se ta izvabite Mr. Anton Grdino, pa ki nas je za vedno zapustila dne nj. smt> iahko vsi ameriški Slo- prememba vrši počasi. Lani pa vam bo prinesel vse v enem za- 13. novembra 1931 in se prese- vencj na svojega nadpastirja, I te- je štev ilo živine, ki je znaša- lila tja. od koder več vrnitve ni-'prevzv. dr. Gregorija Rožmana. 'o 175 milijonov, kar naenkrat Hladna Te zemlja že leto dni j ki je tako prijazen z vsakim. — znižalo za celih 27 milijonov. krije, Naš g. župnik Rev. Judnič in Takega padca ni bilo nikoli od v tihi gomili tam mirno zdaj cerkveni odbor v imenu v ime- fnega leta do drugega. Potem spiš; j nu vseh denverskih Slovencev pač lahko razume, da so co- ni grobna tišina. Ko si se nam so!nce jesensko na grob Tvoj in Slovenk, izreka prevzvišene- ne mesa tako poskočile. Pa ne prikazala v svoji najlepši kra- zdaj sije, mu nadškofu iskreno zahvalo, da je manj živine na farmah soti, bila si ko mlada nevesta, [a v duhu pa vedno med nami ker nas je obiskal, čeprav le za marveč ima tudi živina na far-vsa okinčana, zastave vihrajo, boju, ves koncert in naše cleve-landske Slavčke, ki jih je na stotine. O, moja domovina, kako prisrčno smo te sprejeli. V dvora- mlaji te klanjajo, vse se raduje, narod se pripravlja na evhari-stični kongres. Iz vse Jugoslavije prihajajo ljudje, na kilometre daleč so prišli verniki na to veliko slavlje. časten sprejem papeževega legata je bil sijajen. Zbirališče za procesijo, trumoma so hitele skupaj množice v narodnih nošah. Bilo jih je na tisoče. Procesija se pomiče. Pazno sem gledala šolsko mladino kako lepo je korakala z banderi in napisi. V. i belo oblečeni in veselih obrazov. Nenadoma ugledam gojenke Lichtenturnovega zavoda, ki nosijo Kristusovo trpljenje. Za hip sem bila med njimi. Ah, živi spomini, kako ste sladki. Tudi jaz živiš. malo časa. Prevzvišenemu vo- Srca so v tugi nam vsem se ščimo na poti po slovenskih natopila, v rakvi ko zrli poslednjič smo Te; selbinah v Ameriki zdravja in srečo, nazadnje pa tudi srečno vrnitev v ljubljeno domovino, saj si vsem draga in ljubljena belo Ljubljano, bila; vsi smo točili ob Tebi solze. Mesec november je zopet v deželi, lepe jeseni razsiplje nam kras; mi pa ne moremo biti veseli, George Pavlakovich. Kansas City, Kans. — Ko smo prejeli brzojjavko iz Rock Springs, Wyo., da nas pride obiskat prevzvišeni ljubljanski g. mesec ker ta je pretužen za nadškof dr. G. Rožman v spremstvu Rev. J. J. Omana, iz Cle-velanda, nas je ta vest vse tukajšnje Slovence zelo vzradosti- nas. i/lalujoči ostali: Anton in Angela Blatnik, starši, Julia in Rose, sestri. New Duluth, Minn., dne 12. novembra 1935. irah manjšo težo. Zaloga mesa se je tako znižala poglavitno radi manjše letine krme v letu 1934. Velika suša je bila glavni vzrek. Poleg vseh teh vzrokov draginje, pa se opaža večje povpraševanje po mesu vsled nekoliko zboljšanega gospodarskega položaja. Ta večja potreba, naj bo razmeroma še tako majhna, takoj vpliva na cene, ker je zaloga že itak majhna. Ni veliko nade za gospodinje za vse leto, kajti treba je časa, da se pomanjkanje živine zopet nadomesti. FLIS. -o la. Da se ne izgubi za predpripravo sprejema kaj časa, nam je to veselo novico naznanil še * Golden Gate most v' San tisto nedeljo tudi naš domači g. Francisco, Calif., katerega se-župnik Rev. P e r s h e z obve- daj gradijo bo dolg 4200 čev-stilom, da se bo v tem času vr-'ljev. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" «sn m. Ml CLEVELAND, OHIO _______JO J« „.........11.60 .....13.00 Eft Eft OtOiMM Sa inownruitro ________ OFFICIAL OBOAN AND PUBLISHED BY TVS ORAND OABNIOUAN SLOVBNIAN OATHOUO UNION of thft U. 8. A In th» internat ot the Ord«p iMuad «WT TUMdfty OT7XCS: tUT BL Olftlr Avecu« Fhoo« Hinder »on S813 CLEVELAND. OHIO Terma of SubaorlpUon: „ • ____________________$ M p^r nonnwml»r». ........h.........................................................m ________________________ ,».$t.«o '..................................$3.00 KAKO BOMO REŠILI VAŽNO VPRAŠANJE? Pri kaki podporni organizaciji nastane večkrat kaka poseb-iii. važna zadeva ali vprašanje, katero je težko v zadovoljno*t vsega članstva rešiti, pa naj si Ikj že od strani konvencije ali pa glavnega odbora. Komaj dtibro leto po sadu ji konvenciji, pa se nahajamo že •v taki važni zadevi; pri tem mislimo namreč naš poškodninski n operacijski sklad, s katerim se vsled prenizkega tozadevnega asi smenta ne more izhajati, radi tega se pojavljajo večkratne Itosebnt naklade, kar članstvo razburja in sicer zaradi tega, ker ne umeje ali noče umeti pravega vzroka, da jc z nizkim ases-mentom nemogoče plačevati visoke podere. Skoro v vsakem naznanilu naših krajevnih društev najdete v današnji izdaji Glasila apele in prošnje tajnikov in tajnic, naj Cltanstvo plača poleg rednega asesmenta tudi izredno naklado za podkodnlnski (operacijski) sklad. Pri tem delajo tajniki tudi svoje običajne opombe in izgovore. V tem oziru je poročevalec društva sv. Jožefa št. 57 na lep način omenil izraz društvenega predsednika, čemu je zopetna naklada, ker jo članstvo samo želi. Da bo mogoče glavnemu odboru v tej zadevi delovati na prihodnji polletni seji, bo brat glavni tajnik pravočasno razposlal vsem krajevnim društvom okrožnice, potom katerih naj bi vsako društvo na svoji letni seji v decembru razmotrivalo in nato poročalo rezultat društvenega sklepa na glavni urad. Te okrožnice bodo vsebovale sledeča tri vprašanja: 1) Ali je članstvo Vašega društva pripravljnco plačevati v ta mi men od časa do časa izredni asesment, kot dosedaj ali ne? 2) Ali je članstvo pripravljeno glasovati, da se tozadevni asesment zviša za 5c mesečno, tako da bi bil redni asesment ISc na mesec namesto 13c, in 3) Ali je članstvo rajše pripravljeno sprejeti znižane operacijske in poAkodninske podpore ali no? Kar bo večina članstva na ta vprašanja odgovorila na glavni seji prihodnji mesec, bo to glavni odbor v bodoče vpošteval. S tem člankom, oziroma pred naznani lom prihajamo že dams vsled tega, da bi privabili tem več članstva na letne seje meseca decembra. Zadeva je jako važna, torej je navzočnost večino članstva vsakega društva na mestu. Bratje tajniki in sestre tajnice krajevnih društev, dajte že danes agitirati in nagovarjati članstvo, da se udeleži dccemberske seje v najvčjem številu in razložite jim tudi nameravano rešitev tega važnega vprašanja. o- Nasi zaslužni Jednotarji ne več. Za učitelja ali "šumo- --štra" smo imeli g. Josipa Kav- I)RIŠT\ENA TAJNICA NE- *ka. ki je seveda že umrl. Naš PRESTANO 38 LET gospod učitelj je prišel na idc-__jo, da bi bilo dobro že za bolj Življenjepis sestre Jos. Fortun doraslo mladino otvoriti večer-__no šolo, kjer bi se lahko učila ......, ., „ ., tudi nemščine. In res, priglasilo \ zadnji izdaji Gladila smo ^ jms jc lg takih ufenk ,n u_ v rubriki enakega imena ome- čencey (10 fantov in 8 deklet). i»Ui, da imamo pri nekem na- ^^ je bu dober; a ^ šem društvu tajnico, ki vrši svoj urad neprestano že 38 let. Ta naša zaslužna Jed not ar k a vanje smo plačali vsak en" goldinar na mesec. Zalibože, da v to večerno šolo nisem dolgo hodila. ker so takrat naši sosedje govorili: "Kaj je treba dekletom večerne šole? Motiko in srp naj vzamejo v roke, pa jim bo boljše!" Radi te kritike smo vsa dekleta opustile večerno so- ma prositi za denar sa potne stroške; toda naletela sem na slabo, ker mi je oče prošnjo hladnokrvno odklonil, češ, da jaz ne bom nikdar v Ameriki. Nato sem začela očeta pregovarjati in prositi, naj mi v tem oziru pomaga, ker sem dosti stara za potovanje v tujino k svojemu bratu, ki je pri volji poslati mi karto, toda lepše je, da mi da denar oče. Moj oče se je zatem poboljšal ali premislil; potolažil me jc, naj počakam še do Božiča, du dobim denar od njega za potne stroške. Kar je rekel, jc tudi storil. Bilo je leta 1889 dne 14. januarja, ko sem omenila očetu, da imam vse pripravljeno za potovanje v Ameriko. Oče mi je odštel 150 goldinarjev, ne kaj so mi pa moji sorodniki za odhodnico darovali. In tako je prihajala ura ločitve ali slovesa. Doma so pripravili večerjo kakor za kako ženitovanje; zbrala se je vsa naša rodbina, moji prijatelji, fantje in dekleta. Jaz sem bila tako potrta in razburjena, da nisem nič mo ijla; najrajše bi bila prosila starše, da naj ostanem doma, toda bik) me je sram; tolažila sem se: S pomočjo božjo in sv. Marije bom šla v Ameriko. Ko je prihajala ura ločitve, je velel oče bratu Francetu, naj za-preže konje. Jaz sem se tedaj oklenila očeta okoli vratu in matere, nakar smo pričeli vsi jokati; poljub očetu in materi je bil v zadnje slovo. Do mosta so me fantje in dekleta sprem ljali, želeči mi srečno rajžo. Z Bogom! Moja sestra Marija Flajnik in brat France sta me spremila še do kolodvora v Kar-lovcu, kjer sem srečala ali na letela na več drugih Amerikan cev. Bilo nas je po številu 8, tri ženske in pet moških. Hvala Bogu, kako sem bila vesela, ko sem dobila naše domače ljudi tudi namenjene na daljno pot v Ameriko. Vsa naša družba je bila dobro razpoložena in \ esela. i Vožnjo na morju smo imeli prijetno. Dobro se še spominjam. ko so nas tretji dan na parniku vse na krov pozvali, ua so nam koze cepili. Ena izmed naših sopotnic se jc začela jokati iz strahu, ko smo stali v gosji vrsti drug za drugim. Jaz sem jo tolažila, naj bo tiho, saj je ne bodo zaklali in da naj hitro svojo roko ponudi zdravniku za cepljenje, da pridem za njo jaz na vrsto. Na morju smo bili devet dni, cesto v cerkev sv. Avguština, toda ti sirotica ne boš nič razumela, ker bo nemška pridiga." Jaz sem bratu omenila, da mi bo pa on pridigo razložil, ker jVv nemščini bolje podkovan kakor pa jaz. In res me niso pustili ono nedeljo v cerkev. Ko pa so se vrnili od službe božje domov, je bilo meni jako milo in hudo. Nevesta pripravi južino in vsi sedejo okrog mize; toda jed meni ni teknla; vstanem od mize ter grem v drugo sobo, kjer je spal mali Jurek; tedaj mi je bilo tako milo pri srcu, da sem začela jokati. Navzoči so me vpraševali o vzroku, čemu se jočem. "O nič me ni kdo uža lil, samo mati in oče sta mi prišla na misel in domotožje," tako sem jim odgovorila. Brat me je začel tolažiti, naj se pomirim, da bom že sčasoma vse pozabila in se privadida Amerike ; pri vsem tem je pa imel tudi moj brat solzne oči, torej sva se oba nekaj časa jokala. Svojega dekliškega življenja v Ameriki'nisem dolgo uživala, kajti izročiti bi se bila morala že v maju z George Miheličem (mojim prvi m možem), pa smo odložili poroko do jeseni, ker je moja že pokojna nevesta zbolela; bolezen jo je mučila par tednov. Med tem časom sem morala pa jaz prevzeti njeno delo in tega ni bil omalo. Brat je imel namreč 18 borderjev; s temi, bratom, ženo, otrokom in menoj vred nas je bilo skupaj 21 oseb pri hiši, torej si lahko predstavljate, da sem bila vedno zaposlena ali busy. In isti čas še nismo imeli elektrike, ne plina, ne pralnega stroja, ne "Hoover" stroja za pometanje, kar vse imamo dandanes; tedaj smo rabili samo roke in noge za hišno delo; to naj si zajemni naša mladina. Omožila sem se dne 12. januarja 1890 v češki cerkvi sv. NA TUJEM Je stara že misel, da še sonce na tujerti ne sije tako, kakor sijalo doma je lepo. Njega žarki so medli, teman njegov blesk; naše duše na tujem so večna bolest. » Naša srca prevzema , prečuden nemir: domov hrepenimo, ni doma nikjer. O, žejni smo, lačni sladke domovine. Da bi nanjo ohranili vsaj lepe spomine. Justina Jeram, Buenos Aires, Argentina. Novi nemški zrakoplov LZ-129, ki je največji te vrste na svetu, je dolg 815 čevljev; v prerezu meri 137 čevljev; plina zavzema 7 milijonov kubičnih čevljev, dvigne pa lahko 418 tisoč funtov teže. * Ze leta 1783 sta v Parizu brata Montgolfier delala poskuse z balonom, katerega sta napolnila z dimom drv in slame Ravno isto leto je pa profesor Charles z vodikovim plinom napolnil svoj balon, ki se je dvignil 3000 čevljev visoko; v teh balonih ni bilo nič oseb. * V Parizu so uvedli standard časovno mero (24 ur) šele leta 1816. Pred tem časom se je delilo dan v dva dela: od solnčne-ga izhoda do zahoda ali zapada in od solnčnega zapada do izhoda. Ena ura je štela eno dva-najstinko tega časa. Vsi dromedarji ali velblodi nimajo grb na hrbtu; tako je "guanaco" dromedar v Južni A-Venceslava z mojim že pokoj- nieriki brez vsake grbe. nim prvim možem George Mi- helichem. 3»veli smo skupaj 7 let. Bog naju je oblagodaril s štirimi otroci, od katerih je e-den umrl. i>otem je pa še mož zbolel. Bolehal je le nekaj tednov, do 16. maja 1897. ko ga je kruta smrt ugrabia. Osta- vil me je s tremi otroci, od ka-jra ob potovem času zvečer vsak terih je štel najstarejši 6 let. CRenj v hi^ah ugasnjtj ali po-najmlajši pa 4 mesece. Pred- kriti; to uro se je naznanjalo Angleška beseda "curfew" — (čas iti k počitku) izvira iz francoščine "couvre-feu" (po-krij ogenj). William Nepremagljivi (1027 - 1087) vojvoda Jož« Grdina: CLEVELAND, SLOVENSKA METROPOLA Ponatis iz Spominske knjige, izdane o priliki odkritja Baragovega spomenika Narodni domovi Tudi z Narodnimi domovi je slovenski Cleveland zelo bogat. Ima jih kar sedem in sicer so eni večji, drugi manjši. Kakor je pač naselbina. Ideja Narodnih domov je že tudi precej stara. Kot kaže zgodovina Slovenskega narodnega doma na St. Clair cesti, je ta ideja že vse od leta 1903. Več let je seveda preteklo kar pri ideji. Prvi sestanek za Narodni dom je bil sklican leta 1914 v Knausovi dvorani, ki je bila tedaj najbolj odlična dvorana na St. Clair Ave., oziroma v slovenski naselbini. Na tem sestanku so izvolili tozadevni pripravljalni odbor. Ampak stvar se še dolgo ni mogla uresničiti. Da so pričeli misliti na Narodne Domove je vzrok to ker so društva hotela zborovati v svojem. Je pač tako da je povsod dobro, doma najboljše. Sicer so bile tu pa tam na razpolago zasebne dvorane, pa ne povsod. Na najboljšem so bili na St. Clairju, v župniji sv. Vida, kjer se je nahajala zelo dobro urejena Knausova dvorana, ki je nudila prostor za zborovanja in predstave. Ta dvorana je bila glavno zbirališče slovenskih društev ter še danes služi svojemu namenu. Potem je bila dobro urejena Grdinova dvorana, za zborovanja in igre, ter Birkova dvorana, in poleg še dvorana v stari šoli sv. Vida.' stavili krasen dom, katerega so otvorili dne 13. junija 1920, pod imenom "Slovenski Narodni Dom," ki stoji na 80. cesti prav blizu cerkve sv. Lovrenca. To je bil drugi narodni dom v Clevelandu. Za tem je prišel na vrsto Narodni dom na St. Clair cesti, kjer se nahaja najstarejša slovenska naselbina. Kot že omenjeno se je gojila ideja Narodnega doma vse od leta 1903. Toda z. organiziranjem za upo-stavitev narodnega doma se je pričelo dne 22. aprila, leta 1914, ko so sklenili, da postavijo "Dom." Pa je preteklo precej let in svetovna vojna, ki se tedaj še ni začela, je že zdavnaj minila, predno se je uresničil ta sklep. Končno je pa tudi ta Dom uspel in dne 1. marca, leta 1924, je bil slovesno otvorjen "Slovenski Narodni Dom" na St. Clair cesti. Je to krasna in prostorna stavba, ki dela čast naselbini in ki je veljala do $300,000. Številno odličnih predstav je bilo podano na odru tega Doma, med njimi "Pasi-jon," potem opere in druge predstave. To so trije zares odlični Narodni domovi z jako lepimi in prostornimi odri. Medtem so se postavili še drugi Narodni domovi. V prvi vrsti je treba omeniti "Slovenski delavski dom" v Collinwcodu, "preko mosta." V Collinvvoodu imajo , .. . ., , ... i namreč tisti veliki most nad ze- docim so bile druge naselbine v . . . . , ... . leznico, ki deli naselbino m tako je zrastel dom na Waterloo cesti, ki je zelo lep. Svoj narodni dom so postavili tudi na okolici skoro brez vsakih dvoran. Najbolj odločni in hitri za zgradbo Narodnega doma so bi- West Parku, ki je bil tudi med li rojaki v sosedni naselbini v | prvimi postavljen, pod imenom Collinvvoodu, ker so pričeli z de-; "Jugoslovanski delavski narodni lom za svoj "Slovenski dom" j dom." Tako tudi v Euclidu, že dne 26. januarja, 1919. Kar i kjer so postavili "Slov. društ. kmalu so spravili skupaj naj- dom," ter na vzhodni strani nevvburške naselbine, kjer so postavili "Slovensko delavsko dvo- .stavljate si lahko, kako je bilo moje življenje takrat! Jokala sem noč in dan in premišljevala. kaj bo z menoj in otroci? Res, da nisem bila brez denar- petrebnejši denar in pričeli z zidavo, tako da so že dne 24. avgusta, 1919, otvorili svoj Na-J rano." rodni dom. To je bil prvi Slo j Vsi ti domovi so služili na-Normandije. je tekom svojega venski narodni dom v Clevelan- rodu ob raznih slovesnih prili-vladanja izdal ukaz, da se mo- du. Ta "Slovenski dom" stoji kah in prireditvah, kjer so slona Holmes Ave., blizu sloven- ( venski diletantje spravili na o-ske cerkve Marije Vnebovzete. der razne igre, med njim: do-Dom je kras naselbine in v po- sti odličnih iger in to z velikim nos ondotnim rojakom. uspehom. In je želja, da bi še Drugi Slovenski narodni dom naprej procvitala na odrih teh ... , TV , . je bil postavljen v sosedni na- narodnih domov slovenska kul- Glavna hrana za Pigmy do-, ^ y Newb hu Za - so tura. drama in pa slovenska i>e-maeine v Južni Afriki so ba-|pri-eU dne 2? maja ^ gem (Konec.) iz mestnih hiš z zvonom. ja. ker moj mož je spadal k nane; kak lačen domačin lah-j 1917 Bili SQ vztrajni ter po-društvu Marije Device št. 33 M pouzije do 60 banan za ve-j_ deseti dan pa že v New Yorku. XSKJ ki mi je ^teno ispia-1čerjo, kjer so nas vse pregledali. Od tam sem poslala brzojavko bratu v Pittsburgh, naj me pride man, kajti dotični Jud je od nas ves denar pobral, pa ni br-r.ojavil po nobenega. Vseeno sem srečno dospela na cilj k mojemu bratu dne 8. februarja 1889 ravno ob 11. uri dopoldne, ne da bi o mojem prihodu kaj vedel. Ko potrkam na vraia, lo. Moja mati je bila tega ve- mi pride odpret moja nevesta;, fda, toda oče pa ne, vedno me z&gledavši me. vzklikne: "Jezus čalo njegovo jx)dporo. Hvala jim! Tako sem dobila tudi od' Župnik cerkve v Hampton Jedncte ček za $800, katerega Wick na Angleškem je zelo ra-iskat, toda čakala sem ga za- mj je prjnesei moj brat Georgo doda r en napram svojim fara je silil, naj nadaljujem večerno šolanje. Jaz sem se izgovarjala. ker druga dekleta nočejo več hoditi ta čas v šok), tudi jaz ne grem, kar mi je še danes žal. Zatem sem še nekaj let delala in živela doma pri starših. Ko sem bila stara 20 let. sem si mislila: Zakaj bi tudi jaz ne Marija. Pepa, ti si prišla? Pričakovali smo te že pred Božičem. In oče je pisal, da te ne pusti." Nato se je napolnila hiša in pozdravila sem bratom. Prišlo je je žlahte, katero sem že takrat imela tukaj. Pokojni Georgo Stanko, sestričen pravi: Nikar i ne jokajte sedaj, ampak bodimo i šla v Ameriko, kjer sta mojjve^i: J^P^ite nam sodček je sestra Jo&ipina Fortun, taj-lbrat in nevesta (svakinja)? -p,vaI *Nato Je vzel orglice m nka društva Marije Sedem 2a- Tam mora biti res dobro in le- je nan,Je lgrat*' da s™ testi, št. 81, Pittsburgh, Pa. po, ker toliko denarja domov bili vsi veseli prv i dan smde-O svojem življenju in drust- pošiljajo! Prosila sem mater.,v nasl novl domovini — A-venem delovanju nam piše sle- naj mi dajo denar za potne1 nieriki- deče: stroške v Ameriko. Mati me pri; Nastopila je nedelja. Kam "Rojena sem bila dne 15. de- tem milo pogleda in pravi: —LTemo k maši? Brat mi je ve-ctmbra 1868 v vasi Vinice št. "Ali nas misliš tudi ti ostavitimi, da danes še ne smem ali ne 11 na Dolenjskem; moji starši in zapustiti?" — "Da, glejte merera iti. Cemu ne? Zato, so se pisali Berkopec. V šolo trat in nevesta sta že šla v A- -Ker še nimam velike zimske sem hodila v Vinieah; toda ne merikp srečo iskat; tudi jaz^uknje. Jaz sem mu velela, da mislite, dragi mi čitateUH, po- pojdem sa njima." Mati mi ^ hočem zaviti v veliki šal, pa sei.n«» mlajši, da sem oixii gra- obljubi, da bo moj načrt raz-l>o dobro. Brat me je tolažil, duirala na kaki visoki šoli ali ccoia očetu. To je bilo 13. no- naj počakam še do druge ne-lofegiju; to je bila domača vaš- vembra leta 1888. K ovseni pa'cd je. ko bom vse bolj po ame- Nad novim poslopjem naj vi-, Za časa civilne vojne v Zdru- šjega sodišča Združenih držav jženih državah ameriških je ži- v Washingtonu, D. C., se nahaja pri glavnem vhodu sledeči napis: "Equal Justice Under Law" (Enaka pravica po posta- vel v kontinentalni armadi posebne vrste general, in sicer Christopher Ludwick iz Filadel-fije. Imenovali so ga "Pekov- Beikopec, takratni zastopnik i- Vsi verniki njegove cbči- menevanega društva. O, s ka- ne, ki pridejo ob nedeljah k pr-ko žalostjo sem ga prevzela, to- vi službi božji, dobijo zastonj da vseeno mi je denar prav pri- zajtrk in sicer kuhana jajca, šel. Nato me brat vpraša: — žemlje in čaj. Stroške plačuje I žarnica svobode) . "No, Popa. kaj pa zdaj name-j župnik iz svojega žepa. j , ravaš? Ali greš nazaj v stari * I Blizu Greenville, Miss, so ne- kiaj, ali boš tu ostala? Ja,| V Londonu je nedavno »»f [davno za poskušnjo pri tlako- ti svetujem, da tu ostani in de-;d,l neki slaščičar iz sladkorja I ju ceste y poJ m[[je daljavi;V tej duplini (20x27 čevljev) je laj kakor zdaj. Drži border-j m testa prav, osnutek sloveče ^ facmbai kai so polo- neki podjetnik nedavno otvoril je. pa se boš bolje preživljala j Westminster cerkve; ta osnu-L.,. pfd asfaR ^ se bo gtvar ppecej dotro idoČQ ilm> z kakor pa na kmetih v stari do-:tek tehta nad eno tono. |dcbro obneslat bcdo še druge movini. Pomisli, otroci, ko bo-, * jceste tako tlakovali, kajti v na- do dorasli, bodo hoteli iti na- piemenjtaš} ^ casa francos-;vedeni državi se producira naj- v . . w :m se tudi z zaj v Ameriko, ti boš pa sama K kra,ja Louisa xvn so j.lveč bombaža, ki dandanes nima n ,. v"°. V. Washingtonu, tudi več mo- tam ostala, kar ti bo žal." - In j „ v 8VOjih dovih številno v isoke cene. !D' f nekl flu*a do1 ' " to je bila resnica. Lrežnkov. Ce je gospodar za-j , .go casa zasledoval nekega moš- Drugi dan dobim res Pismo'. , . . čokolade so se po-i " g ' mu lzroci P°21vmco ^ od očeta, ki me je vabil, naj sel.' ... strežaii'- eden ie! 1>rcd svetovno vcjno »meiaIsodnijo. Ker ga ni mogel ni- vrnem s svojimi otročiči do-|' ' ' ' Je . [' . J j Nemčija v Afriki ogromno svo- kjer drugje ustaviti, je sledil za mov kakor hitro mogoče, da L.deIico ^koi^o tret- jega kolon*alneSa ozemlja v i njim do vrha visokega Wash- bom tam lahko boljše živela in!?"**| ^udil žkodeTico in skuPni Površini 1-030,000 štir- ingtonovega spomenika, kjer je ne tako težko delala. Toda jaz i*™ % " v„n = sprviicm uidid in ur«« W ucijc 1.« B k kocine mrozev (wal- ... . . . . , .. „ >aucsti so h, da bi se lahko iz stanovanju in hrani, da sem s v ... • . i ozemlji je po vojni dobila Fran- . . ' " *... ni «in. ucx * rus) rabijo na Kitajskem za .. . ,.- nje postavilo 250 mili visoko tem preživljala sebe n otroke. , A . x. . . - jcija. ostale kolonije pa Anglija. ? ,u Z. . , J NlsOKO V.J J ,,, .zobotrebce. Največ mrozev se ^ Be?gija jn Portugalgka sLa,l»f™do ob podstavku pa 300 (Konec prihodnjič) -o- ralovivAUski;te potemosku. dcbi,. nekaj kolonj. y ^ milj široko. RAZNE ZANIMIVOSTI S^^ilS^!^ " --j luje v zcbotrebce. Nedavno je policija v Berlinu j vdrla popoldne v neko privatno Armada v Združenih državah, hišo, kjer so igrale ženske po- Vsaka iz- V New Yorku je začela neka večja mlekarska družba svoje V nekaterih prodajalnah Can- ameriških ima v rabi nove vr- ker igro za denar konje za razvažalne vozove ko- ton okraja na Kitajskem se ste tank, ki drvi tudi po naj--med igralk je bila kaznovana s vati z gumijastimi podkvami,joicdaja odjemalcem tudi en slabšem terenu do 60 milj nag-j 100 markami globe, ker so ba L«. h»dskA šoia. kamor sem ko- uvidela, da me oče noče nič o|.ikansko oblečena. "In kam ki so veliko bolj trpežne kakor sam krompir aii pa polovico is-'lice na uro. Tank ima pet stroj 'je na Nemškem hazardne igre ČM od 7. do 14. leta, potem pa tem vprašati, sem ga začela sa- pojdemo k sv. maši?" "Na 37. pa iz jekla. tega. nic in en večji top. I popoldne prepovedane. v Jolletu, DL, dne 2. aprila, 118«. Inkorporirana v Jolietu. drtavl minoU, dne IX januarja, 1898. GLAVNI URAD: 10C4 N, OHICAOO ST., JOUST, ILL. • Telefon v glavnem uradu: Joliet 21046; stanovanja gL tajnika: 9448 Satventnoet: aktivnega oddelka 103.39%; mladinskega oddelka 201% Od uetanovitve do 30. aept 1835 znaša skupna izplačana podpore $5.714,972 O L A V N I ODBORNIKI: Glavni predsednik: FRANK OPEKA, 26—10th St, North Chicago, m. Pni podpredsednik: JOHN GERM, 617 East O 8t., Pueblo, Colo. Dragi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4729 Hatfield St, Pittsb'gh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEK8AN, 196—22nd St. N.W, Barberton. • Četrti podpredsednik: GEORGE NEMANICH, 8R^ Bok 741. Soudan. minn Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicago St. Johet 111. Pomuiul tajnik: STEVE G. VERTTN, 1004 N Chicago, St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 1004 N. Chicago 8t„ joUet, HI. Duhovni vodja: REV. JOHN PLEVNIK. 810 N. Chicago St., Joliet, 111. Vrhovni sdravnik: DR. M P. OMAN, 6411 St Clair Ave.. Cleveland, O. NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 716 Jon« St. Eveleth, Minn. L nadzornica: LOUISE UKOVICH, 9637 Swing Ave., 8o Chicago, HI. n. nadaornik: FRANK LOBAR, 4517 Coleridge St, Pittsburgh, Pa. m. nadaornik: FRANK FRANCICH, 6611 W. National Ave., Milwaukee. Wis IV. nadaornica: MART HOCHEVAR. 21241 Miller Ave^ Cleveland. O. FINANČNI ODBOR FRANK OOBPODARICH. 212 Scott 8t, Joliet, I1L MARTIN SHUKLE. 611 Avenue A, Eveleth, Minn. RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd.. WUkinsburg, Pa. POROTNI ODBOR JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, Pa. AGNES GORI&EK. 5336 Butler St, Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St., Pueblo, Colo . GEORGE PANCHUR, R. P. D. 4. Chardon, Ohio. WILLIAM P. KOMPARE, 9206 Commercial Ave„ So. Chicago, 111. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St Clair Ave., Cleveland, O. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote. naj se poilljajo na glavnega tajnika J08IP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111 , dopise, droit vene vesti, rasna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K S. K JEDNOTE 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. KAMPANJSKI ODMEVI IZ URADA IV. PODPREDSEDNIKA KSKJ Soudan, Minn. — Dragi mi sobratje in sestre! Kakor znano, se bliža sedanja Jednotina podpredsedniška kampanja že svojemu koncu. Ko pregledujem imena ali število tistih društev, ki so doeedaj že dosegla svojo kvoto, uvidim, da gre naša stvar precej počasi, oziroma ne napredujemo kakor bi v resnici morali. Torej dragi mi Jednotarji in Jednotarice, dajmo se požuriti vsaj še zdaj, teh par tednov v novembru in decembru ! Jaz mislim, če stori vsak in vsaka svojo dolžnost, da pridobi vsako društvo predpisano število novega članstva za dosego kvote v obeh oddelkih, bomo dospeli do cilja. Izmed vseh društev mojega o-krožja je doslej dospelo do kvote samo 5 društev izmed 43. Kolikor mi je znano, niso nič boljši časi v teh naselbinah, kjer se je doseglo kvoto, tako tudi ne v onih, kjer kvota še ni dosežena. Torej niso temu nikakor vzrok slabe delavske razmere, pač pa neka čudna nezavednost napram naši katoliški organizaciji; namesto da bi vsi delali za napredek iste, pa prepustimo to važno delo samo nekaterim. S temi vrsticami se obračam na svoje sosede po naši državi Minncsoti. Tukaj je dosedaj doseglo svojo kvoto samo dvoje društev! Kaj pa ostala društva? Al^bomo res tako malo zanimanja pokazali tukaj v Min-nesoti za našo dično K. S. K. Jednoto? Torej Minnesotčani, ne dopustite tega, da bi samo dvoje društev pokazalo svoje zanimanje za svojo organizaci- nobene pomoči. Včeraj je bil namreč tukaj na Towerju med nami prevzvišeni ljubljanski g. nadškof dr. Gregorfj Rožman, kjer je imel večerno pobožnost v naši cerkvi gv. Martina. Imel je pridigo, tako je molil tudi litanije Presv. Srca Jezusovega in nam podelil z blagoslovom s Presv, Rešnjim Telesom še svoj apostolski blagoslov; k sklepu je sledila še Zahvalna pesem. , Kadar se vrši kaka lepa pobožnost v cerkvi, se človeku dozdeva, kakor da je ljubi Bog odprl vrata malo bolj na široko in pogledal, ako smo vsi notri. Govor prevzv. škofa je bil ravno tak, kakoršnega najbolj potrebujemo in sicer o posvečujoči milosti božji. Kaj je ista in kakšno zasluženje ima človek pri svojem delu, ako je v stanju milosti božje in v kakšni nevarnosti je tak človek, ki se r.ič ne briga za posvečujočo mi-lcst božjo, kakor da ni večnosti. Prevzvišeni vladika! Naj Vam ljubi Bog stotero plača za vse, kar ste že dobrega storili za naš slovenski narod na tem svcjem misijonskem potovanju tukaj v Ameriki! Bog daj, da bi se zgodilo, kakor ste rekli: — "Živimo vsi tako, da bi se enkrat sestali v naši skupni domovini — v sv. nebesih, od koder ne bo več ločitve!" S sobrat3kim pozdravom do vsega Jednotinega članstva, George Nemanich, IV. podpredsednik. -o- čega, tako slovenskega, kakor sicer malokje v naši domovini. Ko te prepelje prvič vlak čez novi veriejski most, boš morda pričakoval iznenadenj v veri tisočletnih madžarskih vplivih na to slovensko zemljo in njenega človeka, ko se pa vračaš iz Krajine, si prišel do prepričanja, da so Prekmurci najbolj pristni Slovenci, ker so morda najbolj ohranili značaj davnih dedov. Kakor da je bila selitev iz ravne vzhodnoevropske pradomovine v obmursko planjavo le sprememba naslova, sicer se pa življenje ni bogvekaj predrugačilo . . . Sila prvotnega slovanskega bistva je ostala tako močna, da madžarizacija r.a teh kvad. km slovenske zemlje ni imela nobenega uspeha.*' Slovenska Krajina je najbolj severni del Jugoslavije. Z ostalo Jugoslavijo jo veže reka Mura, kakor je že Raič zapel: "Hrupne Mure sopot, ki veže Prekmurce z nami." Meji tudi na Ogrsko in Avstrijo. Slovenci, ki bivajo na tej zemlji, so potomci nekdanjih panonskih Slovencev, ki jim je že knez Pribina pridobil politično neodvisnost v devetem stoletju. Pribinova Panonija je segala na vzhodu do Donave, na severo-zapadu nekako do Rabe, na jugu pa do Drave, in sicer od Maribora do izliva v Donavo. To je bil prvi primer, da so bili Slovenci združeni na obeh bregovih Mure v eni državi. Politično in tudi zemljepisno središče takratne panonske Slove- v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. Zanimivo je, koliko so pn zadnjem štetju leta 1931 našteli prebivalstva na 960 kvadratnih kilometrih prekmurske površine. Prebivalstvo slovenske krajine Skupno število prebivalcev v srezu Murska Sobota je 62,661, v srezu Dolnja Lendava 38,053, skupaj 90,714; število Sloven cev v srezu Murska Sobota, 49, 168, v srezu Dolnja Lendava 31,881, skupaj 81,059; število Madžarov v srezu Murska Sobota 1,878, v srezu Dolnja Lendava 5,543, skupaj 7,421; število Nemcev v srezu Murska Sobota 1,350, v srezu Dolnja Lendava 89, skupaj 1,439; število katoličanov v srezu Murska Sobota 29,968, v srezu Dolnja Lendava 37,108, skupaj 67,074; število protestantov (evang.) v srezu Murska Sobota 21,911, v srezu Dolnja Lendava 665, skupaj 22,576; število j udov v srezu Murska Sobota 261, v srezu Dolnja Lendava 214, skupaj 475. Pri pregledu opozarjamo zlasti na gosto naseljenost. Sko-ro 100 ljudi na en kvadratni kilometer. Dalje vidimo, da so protestant je le v murskosobo-škem srezu (na takozvanem go-ričkem Prekmurju). Tu so tudi Nemci, dočim je Madžarov največ v dolnjelendavski okolici. Prekmurska zemlja, Čeprav je — zlasti v ravnini — rodovitna, ne rodi dovolj, da/bi mo- nije je bilo v Pribinovi prestol- g|a prehraniti vse številno prsnici v. Blatogradu ob Blatnem j bivalstvo. Sicer se je z agrar-jerezu. Po Pribinovi smrti 1. no reformo, ki je velik del prej-861 je vladal v Panoniji knez snje grofovske zemlje razdelila Kocelj. Enako kakor njegov me(j potrebno prebivalstvo, ne-prednik je tudi le-ta veliko sto- koliko položaj zboljšal, vendar ril za širjenje krščanstva. Le- danes zapušča Prekmurce, ta 869 je poslal poslance k pa- zlasti. ob sezoni (v poletju), pežu Hadrijanu s prošnjo, da svojo domačijo in gre, da si pri-bi mu poslal škofa Metoda, služi denar. Leta 1930 je šlo v Škof Metod je prišel in nekaj sezonsko delo okoli 10,000 Preklet deloval z velikim uspehom murcev, in sicer največ v Voj-med panonskimi Slovenci. So- vodino in Slavonijo ter h grad-dijo, da je cerkve v Turnišču, i benim delom v Slovenijo. Mno-Sv. Nedelji, v RogaČovcih in \ gi gredo tudi v Francijo in Selu dal zidati knez Kocelj. Ta-, Nemčijo. Leta 1930 so zaslu-ko imamo torej v Prekmurju j žili 25 milijonov' dinarjev. Tem znamenite spomenike na naj- delavcem posebno pomaga ek.s-tiarejšo slovensko davnino. pozitura borze dela* v Murski Okoli leta 874 je Kocelj umr. j Sobo«. _ __ ^ kom Ivanom Bašom, Kalendar najsvetejšega srca Jezusovega. Jožef Klekl je ustanovil kot kaplan v Crensovcih tudi Marijin list. Kmalu je tudi Kalendar prevzel sam. Marijin list ki je leta 1930 praznoval 25 letnico, Kalendar je eno leto starejši. Leta 1913 je začel izdajati tednik Novine. Med narodnimi in slovensko - slovstvenimi delavci moramo še imenovati župnika Jožefa Sakoviča (rodil se je 2. februarja 1874 v Vadarcih v Slovenski Krajini, umrl 22. septembra 1930 na Dolnjem Seniku na Madžarskem) in mlajšega Jožefa Klekla, ki je nekaj časa urejeval Novine. Prav tako je Ivan Jerič, bivši narodni poslanec, dekan v Dolnji Lendavi, mož, ki nesebično deluje s Kleklom za blagor Slovenske krajine. Razveseljivo je zlasti še to, da se mladi rod zaveda važnega dela, ki ga ima še vršiti v Prekmurju in oteti dragoceni zaklad prelepih slovenskih besed, ki so po naših knjigah še neznane. Lep pisateljski talent razodeva Miško Kranjec, Franc Bajlec, pravnik in bivši urednik "Novin," pa vneto goji prosvetno delo v Prekmurju. Radi prekmurske slovenske govorice imenuje Božidar Raič Prekmurje najbolj klasično slo- bit, ne gre skozi vrata ali čez običajni prelaz pri vratih, ampak čez ograjo, v veliko zabavo številnih gledavcev. V sobi vabi sorodnike z dolgim naštevanjem, kaj vse so pripravili za gostuvanje, koliko sinic so o-skubili, kako pod streho že dlje časa visijo debele slanine, od katerih so se nekatere odtrgale in bi bile padle ter vse podrle, ko bi k sreči ne bile obvisele na pajčevini. Konji, ki vozijo poročne pare in goste, so pisano okrašeni in obloženi z zvonci. Na gostu-vanju, ko so že vsi gostje za mizo, prinesejo vodo v skledi. Starešina pove na izust evangelij o krstu Jezusovem ter poškropi goste. Nato prinesejo crehe, katere- deli sneha ali nevesta gostom v dar. Nevesta deli tudi kruh in kolač v spomin na dom. Sedaj šele prinese strežnik juho in se "pokloni" s tem, da pozdravi: "Hvaljen bodi Jezus Kristus! Bog vam blagoslovi malo večerje!" Nato reče starešina moliti in godba zaigra "Oče naš." Potem se vrsti jed za jedjo. Govorijo tudi napitnice. Gost za gostom pove rek, ponajveč iz sv. pisma, ter da po pitju vino 19. stoletja podjarmil sbviti vladar Menelik II. Od česa živi Abesinija? Pri svoji obsežnosti in maloštevilnem prebivalstvu je Abesinija ugodna kmetovalska država. Izvažajo: kavo, vo3ek, proso, med, zlasti tudi bombaž in Živalske kože, saj premorejo okrog 11 milijonov glav govedi, ovac in koz. In rudnine, kako je ž njimi, da se evropskem zavojevalcem skomina po njih? Res je, našli so v neki pokrajini zlato in platino. Sodijo, da je to tista slavna dežela Ofir, o kateri govorijo starodavne zgodbe. — Nadalje je v Abesiniji precej železa in premoga. Pri silni go-ratosti ne manjka slapovja, ki bi omogočilo marsikatero industrijo. Takšnih mest, kakršnih smo vajeni kjerkoli v Evropi, bi tudi z letalom nad Abesinijo iskali zaman. Addis A baba, ki leži v osrčju države, je bila ustanovljena šele pred 46 leti. Danes šteje okrog 130,000 prebivalcev in ima nekaj lepih palač in primernih ulic, a to je tudi vse. Mesto Harar šteje svojih 50,000, Giredava 30,000 duš, ali vse skupaj ne zasluži po evropskih pojmih imena mesto. 6- večerje se poslovi nevesta od gostov s tem, da poljubi vsake- svojemu sosedu. Proti koncu stala večja mesta so dolgočasne ogromne vasi z bajtami iz bič-ja in blata, kjer se gnete v nesnagi do največ 5,000 prebivalcev. Nekoč je bil Aksum v pokrajini Tigre, za katerega so se pravkar razvijali hudi boji, prestolnica države. V srednjem veku je ta čast pripadla semit-skcmu naselju Gondarju nad slovitim jezerom Tana. To že veste, da imajo v Abesiniji eno samo železniško progo. Vodi od Addis Ababe do Džibutija (ob morju) v dolžini 790 km. Pa tudi cesta, po kateri lahko vozijo avtomobili, je ena sama, in sicer vodi iz vensko ozemlje. Prekmursko1 £°sta' gostje pa ji dajo kak narečje ima mnogo lepih, v res-!dar v denarju, niči starih slovenskih izrazov, I H koncu še odgovor na vpra-ki bi jih bilo dobro spraviti v sanje: Kakšna je narodna za-književno slovenščino. Tudi na-1 vednost Prekmurcev? Vpraša-glas in način izgovarjanja je n-»e ni prisiljeno, ampak uteme-značilen. Zanimivo je posluša- Jjeno v dveh dejstvih: Sloven-ti govore Prekmurcev, ki še ni-iska Krajina je, bilo tisočletje so ničesar brali ali slišali o pi-lP0*1 madžarsko oblastjo. Tudi smeni slovenščini. Človek ima slišal° in bral<> se je, da Slo-res vtis "starega slovenskega" venska Krajina ni domoljubna jezika. S slovensko šolo se bo z ozirom na skupno jugoslovan-vse to spremenilo. Poglejmo,: ^o domovino. Odgovor je la kako je Mikloš Kuzmič preve- hek: Pisali in govorili so o njih del sveto pismo in kako so za- nedomoljubnosti ljudje, ki Prek-pisali ljubljanski bogoslovni murja ne poznajo, ali pa ljudje, Addis Ababe 72 km daleč v Ad znanstveniki v najnovejši izdaji j ki govore iz zlobnosti, ker se jim v Prekmurju njih sebični računi niso sponesli. Svojo lju- po- fv. pisma začetek petega glavja evangelija po Luki. Nova izdaja »v. pisma segla-j^ezen do skupne domovine je sj. ; narod Slovenske Krajine ponov- dis Alam. Zadnja leta je dal Haile Sellasie zgraditi več cest, okrog 7000 km jih je že gotovih, vendar za avtomobilski promet niso bogve kako pri- 'Ko je pa množica pritiskala no slovesno in z žrtvami doka- pravne. so Slovenska krajina , Napisal Jože Godina Znani 'nabiratelj prekmurskega narodnega blaga, panonski jo, ker bi to v resnici ne bilo j Slovenec Božidar Raič (Sv. To-lepo. Skušajmo izravnati še!maž pri Ormožu, 1827—1886), teh par tednov, kar smo že za-jJfc jeta 1862 napisal naslednje: mudili. Torej le s korajžo za;«0d Radgone tri četrt ure hoda novimi člani še do Novega leta; i proti vzhodu stopiš na zemljo, tedaj se bo pa očitno pokazalo, ^j je našemu jeziku zares klasična. Neka sveta groza obide človeka, ki je Prekmurje in in potem so prišli panonski Slo- ,, . ... . , .. . . Slovenci pod madžarsko oblast, venci iK>d nemško in malo po- . . . . F . , ... niso imeli pravega narodnega zneje pod ogrsko oblast. Prek- * ® , . oi • 4„is I šolstva. Madžarska vlada je za- murski Slovenci so ostali skoro J « . j htevala, da so se učili madzar- nepretrgoma ves cas pod Mad- . ... . , _ . , f. ... , • „„„„ ski. Slovenščina se je ohranila žari, docim so štajerskim panon- . J le, ker so jo govorile prekmur- za njim, da bi poslušala božjo zal. Vsekakor pa ostanejo res besedo in je on stal ob Geneza-1 nične besede narodnega vodite reškem jezeru, je zagledal dva Ua Slovenske Krajine, g. Jože-čolna ki sta bila pri bregu; ri- fa Klekla, da zadovoljnost ljud-biči so bili stopili iz njih in so s*va veliko bolj čuva naše me-izpirali mreže. Stopil je v ene-| J'e kakor Pa topovi, ga izmed čolnov, ki je bil Si- kdo se zanima za napredek naše podporne organizacije. O kampanji ne bom več pisal; jaz mislim, da ste me vsi dobro razumeli, kar bi jaz rad videl in dosegel v tej kampanji, namreč da bi mi zmagali prvi med vsemi drugimi. V ta namen naj nam pomaga Bog in zaščitnik naše Jednote sv. Jožef! Ker sem ravno pri pisanju, naj še v kratkem omenim o naši cerkveni slavnosti in o vremenu. Ravno včeraj, 3. novembra je začel tukaj sneg padati in sicer tako, da je bilo v kratkem vse pobeljeno. Sicer smo snega tudi ob tem času tukaj v Minnesoti že vajeni. Toda. čemu je ravno včeraj (v nedeljo) snežilo, ko smo vsi pričakovali, da bo lepo vreme? K temu ni njihov krasni jezik že poprej poznal, kadar se njegova noga prvič dotakne tal, koder so že od nekdaj naši slovenski dedje in pradedje orali mastno zemljo, kopali gorice, prepevali starinske pesmi, mirno pripovedovali okoli ognjišča povesti svojih blagih prednikov." Leta 1931 je pa geograf dr. Valter Bohinec zapisal takole: "Izberi si katerokoli razgledno točko v Slovenski Krajini, stolp kake cerkve v Soboti, vrh Srebrnega brega na meji med Ju-, gosiavijo in Madžarsko, stolp Plečnikove cerkve v Bogojini, Gorice nad Dolnjo Lendavo, povsod boš v prekmurski zemlji cdkril nekaj novega, doslej neznanega in vendar tako cjoma- skim Slovencem vladali nemški vladarji. Vendar vsa tisočletja umetna ločitev ni mogla zbrisati skupnosti med prekmurskimi in prleškimi Slovenci, kakor se n. pr. vidi iz pisma (25. februarja 1919), dr. A. Korošca, podpredsednika ministrskega sveta, izvedencu za Prekmurje na pariški mirovni konferenci, dr. Matiju Slaviču: "Pišem, da te pozdravim in zopet zaprosim, da nam rešiš našo Prlekijo to-kraj in cnkraj Mure, našo Veliko Prlekijo." Prvič, toda le začasno, so zasedle jugoslovanske čete Prekmurje 24. do 28. decembra 1918. Vrhovni svet pariške mirovne konference je dne 9. julija. 1919 določil meje sedanjega Prek-murja. Jugoslovanska delegacija s tem ni bila zadovoljna in je zahtevala vsaj še tiste župnije na severu do reke Rabe, ki so še danes popolnoma slovenske, to je mesto Monošter (Št. Gothard) in župnije: Dolnji Si-nik, Gornji Sinik in Štefanovci. Vrhovni svet je bil mnenja, da so sedanje meje zemljepisno bel j še in ni pristal na jugoslovansko zahtevo. Dovolil pa je, da se Prekmurje v teh mejah takoj vojaško zasede, Naša delegacija v Parizu je dobila to obvestilo dne 4. avgusta, dne 12. avgusta so pa že naše čete vkorakale in končnoveljavno zasedle starodavne panonske krajine. Ogrska uprava, urado-vanje in šole, so se zamenjale s slovenskimi. Po najnovejši državni razdelitvi spada Prekmurje v Dravsko banovino in je razdeljeno v dva sreza s sedeži ske matere ob zibelkah. Svojim malim so pele in jih učile govoriti, kakor so jih naučile njihove davne babice in kakor so pele njim njihove matere. Ob j domačem ognjišču so otroci sli-; šali vedno le domačo slovensko govorico. Tu sta jih oče in mati učila slovenski moliti in jih spraševala slovenski katekizem, ki ,se je edini smel poučevati v šoli v domači prekmurščini. Slovensko govorico so čuvali tudi mnogi narodni običaji, ki so se ohranili prav do današnjih dni. Posebno veliko zaslug za ohranitev slovenščine ima zlasti duhovščina. Besedo božjo je razlagala v cerkvi v slovenščini, poskrbela je za slovensko sveto pismo. Za protestante je prevedel v prekmurščino sveto pismo Štefan Kuzmič (1771), za katoličane pa župnik Mikloš Kuzmič (1780). Mikloš Kuzmič je sploh dal z raznimi svojimi slovstvenimi deli trdno podlago za prekmursko narodno življenje in narodno slovstvo ter je za Prekmurce to, kar je Slomšek za ostale Slovence. Neznani prekmurski zgodovinar pravi, da ga je sobotiški škof k temu delu navduševal, "videvši, da Kuzmics Miklosi . . . bogo-ljubnosct z esela szija (čela sije), z perszih pa domorodstvo dija (diha)." Od začetka 20. stoletja je za prekmursko narodno slovstvo zlasti veliko storil kanonik dr. Ivanoci (umrl 1913), ki je ustanovil s svojim kaplanom Jožefom Kleklom, bivšim narodnim poslancem v jugoslovanski narodni skupščini, m s pred kratkim umrlim župni- monov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; in sedel je ter iz čolna množice učil. ... Ko je pa nehal govoriti, je rekel Simonu: 'Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov.' Kuzmičev prevod (1780) p:s slove: O Abesiniji Abesinija, o kateri dandanes ves svet govori in piše, se u-radno imenuje Mangasta Itopi-ja. Je poslednja stara samostojna država v Afriki. Od morja je odrezana. Dohod v Indski ocean in v Rdeče morje "(Vu onom vremeni) gda bi...... se vnožina sunola na Jezuša, ^ branijo široki pasovi franco-ka bi poslušala reč Božo, i on *ke, bleske m italijanske kc-^irji je stal poleg ribnjeka Geneza-ret. I vido je dve ladji, stoje-čivi kre ribnjeka; ribičje sc pa vo stopili, ino so prali mreže. . , ... Stopivši pa vu edno ladjo, šte-;k™lja Salomona m kraljice iz rs je bila Simonova; proso galebe - tako vsaj trdi uradna je, ka bi "jo od zemlje odrine zgodovina. Današnji cesar Hai- . v, v, • 1« CAlnooiA IA nKunliiion trlo^ov edno malo. I sedeči, vcio je z ladjice vnežino. Gda bi pa he-njao gučati, pravo je Simoni: pelaj na globočino, i prestritt mreže vaše na lovlenje." Izmed narodnih običajev so najbolj značilni ženitovanjski. Pri ženitninah ali gostuvanjih, ki se vrše jako slovesno, imajo lepe staroslevenske obrede, pre-jjojene z verskim duhom. No-voporočenci se imenujejo "mla-doženec" in "sneha." Nekaj tednov pred poroko vabi zvač ali pozvačin sorodnike na gostijo (gostuvanje). Pozvačin je ves obložen s pisanimi trakovi in brisačami. Od visokega, pisano obloženega klobuka, mu visijo številni trakovi, da mu povsem zakrivajo obraz. Na komolcih in kolenih ima pritrjene zvonce, ki močno zvonijo med hojo. Od časa do časa zatrobi na poseben rog. Številne otroke, ki ga spremljajo v primerni razdalji, straši in preganja s takozvanim "ježem," t. j. lesena sekira na običajnem držalu in na topem delu sekire pritrjena ježeva koža. Na dvorišče sorodnikov, ki jih pride va- lonijalne posesti. Sveto pismo je to deželo imenovalo' Kuš, kakor je bilo ime Kamu, Noetove-mu nečaku. Dinastija izvira od le Selassie je absoluten vlada ki mu ste j i ob strani sedem ministrov, zbor cesarskih svetovalcev (kakor na Japonskem genro) in dve zbornici, v katere pa vladar sam imenuje člane se konec koncev morajo vsi skupaj pokoriti njegovim odločitvam. Prcstorninsko je Abesinija še enkrat tako vedika kakor Nemčija: 1,120,000 kvadratnih kilometrov. Razdeljena je v sedem kraljevin in v tri pokrajine. Število prebivalstva ni točno znano. V Abesiniji še nikoli niso imeli ljudskega štetja. Pa tudi še marsičesa drugega ne. Povprečno cenijo prebivalstvo od 10 do 12 milijonov duš, toda od tega je samo kakih tri ali štiri milijone pravih Etiop-cev, vladajočega plemena. Eti-opci so bili v četrtem stoletju pokristjanjeni, so pa potomci nekdanjih Hamitov. Ostalo prebivalstvo tvori islamsko pleme Gala, ki šteje okrog 6 milijonov duš — to so primitivni kmetovalci in živinorejci, ter nomadska plemena Danakali in Somali. Vse te je šele ob koncu Tudi brzojav in telefon imajo v Abesiniji. Tcda vse lepo v malem. Telefonskega omrežja je 1700 km, brzojavnega pa 3,- 500. In slednjič: armada. Pravih vojakov ima Abesinija v mirnem času le 100,000, a v sili pa lahko postavi 4 milijone mož. Takšnih, ki smejo stalno nositi puško in se štejejo za vojščake, čeprav ne prejemajo za to ničesar in se morajo tudi sami prehranjevati, je okrog milijon mož. Pravilna vojaška vzgoja se vrši šele zadnja leta.. Belgijski, švedski in japonski ofi-so začeli Abesince mu-štrati. Uspehe pa bo pokazala vojna. Pred sporom je imela abesinska redna amada 180 topov, 400 strojnic, 6 tankov in 10 letal, katerih piloti so domačini, vendar pod vodstvom francoskih letalcev. Ali od lani dalje so se municijske zaloge v Abesiniji naglo kupičile in bilo je že davno pred pričetkom spopada z Italijani nabavljenih 900 novih strojnih pušk. Nemogoče je navesti številke, kako je zdaj Abesinija oborožena in kaj vse premore. Eno pa stoji: od prvih incidentov pri Ual-Ualu dalje, kot je od dne do dne bilo očitneje, da bo kamenček sprožil velik plaz, je Abesinija urno nabavljala strelivo in se oboroževala z modernim orožjem. -o- Poizvedba S tem se obračam na cenjene čitatelje tega lista s sledečo prošnjo: Rad bi znal za vse osebe ši-rom Amerike, ki se pišejo Ov-nik ali Ovnick. Morda sem ž njimi kaj v sorodu, česar še sam ne vem. Naj se mi torej vsi Ovniki javijo pismeno in označijo njih rojstni kraj. Za tozadevne informacije jim bom zelo hvaležen. Joseph Ovnick, Richmondale Box 9 P. O. Forest City, Pa. \ MM Grčar se ni malo začudil, ko je dobil povabilo od sodišča, in ko je zvedel, da ga je Lovrenc res tožil. Kesal se je, da ni on ovadil prej njega, toda obupal ni. Zanašal se je na svojo župansko veljavo in je sklenil obrniti Lovrenčevo orožje zoper njega samega. Ko ga je sodnik torej vprašal, kaj ima odgovoriti na ovadbo, se je nasmehnil in rekel: "Grešil sem res, to moram reči. Ovaditi bi bil moral precej tega capina, pa ne čakati, da je ovadil on mene. Jaz sem se nekoliko obotavljal, ker nisem vedel, ali bi napravil gospodom delo ali ne. Mislil sem, da se ta I>otepuh zopet pobere iz naših krajev, toda gotovo ga je prisilila lakota, da se je zglasil tukaj. Saj nekateri ljudje niso srečni, če niso zaprti. Da pa je ovadil mene, je s tem pokazal, kak zvitorepec je. Bal se je, da ga ne ovadim jaz; zato si je mislil: — najboljše je, če ovadim jaz njega. Haha, ta je pa res dobra! Zdaj *em pa jaz na zatožni klopi ! Dobro jo je res iztuhtal!" Nato je Grčar še na dolgo in široko pravil, kako ga je Lovrenc napadel, in kako se mu je on postavil v bran. Trdil je, da ga je hotel oropati, a da bi sodnika še bolj prepričal o resničnosti svojih besed, pokazal mu je tiste bule na glavi, ki mu jih je bila prizadela Jera, češ, da ga je Lovrenc ranil. Pri tem si je mislil: "Ravno Jerini udarci me bodo izvlekli iz zadrege! človek res nikoli ne ve, zakaj je to ali ono dobro in koristno." Sodnik je dal Grčarjevo glavo po zdravniku preiskati, potem pa ga je vprašal, kaj ima odgovoriti na Lovrenčevo trditev glede tiste pobotnice. "Samo grdo obrekovanje, gospod sodnik, nič drugega nego obrekovanje!" reče Grčar. "Iz samega maščevanja, ker mu nisem takoj vrgel tja mošnje z denarjem, bi mi delal zdaj rad sitnosti! O, to vam je potepuh prve vrste! Koliko je že stal občino, nihče ne ve! Zmerom je bilo tj*eba plačevati zanj, ko se je klatil po svetu! Dostikrat sem iz svojega žepa kaj dal, da se niso preveč hudovali občinski možje. Za plačilo me je pa še napadel! Seveda, sama sva bila; vedel je tudi, da nosim vedno večjo vsoto denarja seboj, pa si je mislil: zakaj bi se ga ne lotil? Moja sreča pa je bila to, da sem dosti močnejši od njega." Grčar je nalašč rekel, da je moral za Lovrenca v imenu občine plačevati; zakaj bal se je, da bi ta ne izkušal na ta način dokazati njegove krivde, da bi bil povedal, da mu je on pošiljal denar, če bi Lovrenc to storil, bi bil Grčar nekoliko v zadregi, kajti to bi na vsak način govorilo zoper njega. Konec vsega tega pa je bil, da so, kakor drugače tudi pričakovati ni bilo, verjeli županu, ne pa onemu razcapanemu revežu. Lovrenc je bil na sumu, da je hotel Grčar j a oropati, in odvedli so ga v mesto, kjer ga je odslej zasliševal isti preiskovalni sodnik, kakor pismonošo. Tudi tukaj je ostal Lovrenc pri svoji trditvi, da je Grčar napadel njega in ne on Grčar j a, in tudi zdaj je še dolžil Grčarja, da je ogoljufal Klinarja za njegovo posestvo. Zaradi tega je bil Grčar poklican tudi pred tega preiskovalnega sodnika v glavno mesto. Ko pa je bil Lovrenc med drugim omenil, da mora tudi pismonoša nekaj vedeti o Grčarjevi slepariji — saj bi se sicer ne bil obrnil s pismom do njega, v katerem ga je prosil, da naj priča zoper Grčarja — je sodnik ukazal, da pripeljejo obenem pismonošo in Lovren- ca pred Grčarja. Pismonoša je bil zelo iznena-den, ko se mu je povedalo, da stoji pred njim tisti Lovrenc, na katerega je stavil toliko upanja. Sam Lovrenca ni več poznal, zakaj ta je bil zapustil domači kraj, ko je bil on še mlad in tekom let se je bil tudi Lovrenc zelo izpremenil. Novo upanje je zasijalo pismonoši, ko je videl pred seboj tega človeka in mislil si je: "če ni drugače, nego da jaz po nedolžnem trpim, bosta pa vsaj žena in otrok preskrbljena, ako se posreči dokazati Grčarju sle-parstvo!" Ko mu je sodnik dovolil, da sme govoriti z Lovrencom, ga vpraša, ali ve on, kako je bilo s tisto pobotnico, ki je bila izginila Klinarju, in ali mu je znano, da je Klinar plačal tisti dolg, zaradi katerega je bila potem prodana domačija, ker se Klinar ni mogel izkazati s pobotnico. Lovrenc je še enkrat odločno povedal, da je on na Grčarjevo prigovarjanje izmaknil Klinarju tisto pobotnico in jo izročil .ijemu. "Torej si vendar slepar, za kakršnega sem te vedno imel!" vzklikne pismonoša proti Grčarju obrnjen, in kri mu šine v bleda lica. Bilo mu je v veliko to-'ažbo, da je mogel vreči svojemu najhujšemu sovražniku take besede v obraz. "Zdaj pride ven-lar resnica na dan!" nadaljuje. 'Hvala Bogu za to! Kakor s-, je izkazala ta resnica, tako se izkaže prej ali slej tudi moja nedolžnost." Grčar pa se zaničljivo nasmeje in potegne iz žepa pismo, katero je bil pismonoša pisal Lovrencu in katero je bil ta poslal njemu. "Gospod sodnik," reče, "prosim čitajte enkrat to. Iz tega pisma se prepričate, kaka ptička sta ta dva tukaj. V tem pi-•mu obeta pismonoša temu po-epuhu, da ga hoče preskrbova-;i z vsem potrebnim do smrti če oi hotel zoper mene pričati. — Seveda se dela v pismu pismonoša, kakor bi bil prepričan, da »em jaz Klinarja opehrfril, a to •amo iz previdnosti. V resnici ni to pismo nič drugega kakor xzi v do tega potepuha, da naj krivo priča zoper mene. Vidi ie torej, da je hotel pismonoša na vsak način postati bogat. In to ga je zapeljalo tako daleč, da je postal naposled tat! Temu tukaj pa to menda ni prav nič dišalo. Vedel je, da bi bila to nevarna reč. Toda od tega pisma je hotel vsekakor imeti dobiček. Priložil je torej isto svojemu pismu, katero pa sem, žal izgubil, in v katerem mi žuga, da ras stori, kar pismonoša zahteva od njega, ako mu ne pošljem večje vsote denarja. Jaz sem se seveda vsemu temu smejal in ni mi prišlo na misel, da bi bil to naznanil gosposki, ker sem si mislil, da bi tega capina itak ne mogli tako lahko dobiti v pest." "Zakaj pa si mi pošiljal denar," poseže Lovrenc vmes, "če se me nisi bal in če nisi imel slabe vesti?" "Kar sem ti poslal, sem ti poslal kot revežu," odvrne Grčar. "Ne rečem, da bi se te ne bil bal, a ne za svojo osebo, temveč za občino, ker vem, kakšna nadloga so ljudje tvoje vrste za vso sosesko! Pošiljal sem ti denar samo iz tega vzroka, da bi te ne bilo domov in da bi imeli mir pred teboj!" "Oh, zakaj nisem shranil pisem, katera si mi pisaril!" je vzdihnil Lovrenc. "Iz tvojih pisem bi se že dalo posneti, zakaj si mi pošiljal denar!" Grčarju se je lice zvedrilo, ko je Lovrenc obstal, da nima več njegovih pisem. Komaj je za- i to skrival svoje veselje, ko je odgovoril: "Tisto si pa lahko mislim, ti-' sto, da mojih pisem ne hraniš več; kajti prvič jih dosti bilo ni, drugič pa ti je to, kar je bilo zapisano v njih, najbrž tako malo ugajalo, da si jih takoj vrgel proč/' Grčarju se je bilo popolnoma posrečilo, kar je bil nameraval. S svojimi zvitimii besedami je odvrnil od sebe Vsako sumnjo, in preiskovalni sodnik je bil prepričan, da je bil Lovrenc napadalec, a-ne Grčar. A obenem pa je Grčar dosegel tudi to, da so *e razmere za pismonošo poslabšale; kajti to, da je bil v dotiki * takim obcestnim razbojnikom, kakršen je bil po Grčarjevi izpovedi Lovrenc, nikakor ni govorilo zanj in ga je postavljalo 7 jako slabo luč. XXIII. Ljudje niso nič vedeli, da se je bil povrnil nekdanji Klinar-jev hlapec po katerem je pismo-noža toliko povpraševal. O n i Matevž, ki ga je bil rešil gotove smrti, ga niti poznal ni, Lovrenc sam pa je bil šel, predno se je dal še komu drugemu spoznat, kakor Grčarju, naravnost k sodišču, odkoder ga niso več izpustili. Umevno je torej, da tudi Roža o njegovem prihodu ni nič slišala. Pač pa je zvedela, kaj se je bilo Grčarju ono noč pripetilo z Jero. Roza je živela zdaj nekako udana v božjo voljo. Zdravje se ji je bilo utrdilo toliko, da je mogla zopet delati. Ljudje, ki so jo dolgo časa gledali nekako po strani, so se ji začeli zopet približevati in ji donašati delo. Delala je, kolikor je mogla, da bi se preživela pošteno, in da bi ji ne bilo treba iskati pri tujih ijudeh pomoči. Seveda je navzlic vsemu svojemu trudu s svojim otročičem prej stradala, nego živela v obilnosti, in sicer tem bolj, ker je skrbno gledala na to, da bi lijeni tašči ničesai .ie primanjkovalo. Vse to, kar je bila pokazala preiskava zaradi tatvine na pošti, je bilo zelo omajalo zaupanje do njenega moža. Saj je govorilo vse zoper njega! Tcda to, kar je bila zvedela o Jeri, jo je pripravilo sčasoma zopet na druge misli. Od začetka se ni brigala dosti za to, kar se je godilo med Grčarjem in Jero; šele čez dalj časa je začela premišljati natančneje o tem. Ljudje že niso več dosti govorili o Grčarjevi nezgodi, ko je začela Roza preudarjati čudno govorjenje Jerino. čim bolj je začela premišljati o tem, tem bolj se ji je dozdevalo, da to ne more biti brez vzroka. Zakaj je Jera imenovala Grčarja tatu, četudi le v svoji blaznosti. . . In zakaj je Jera zblaznela? Nekaj je moralo biti, kar jo je privedlo tako daleč. Zakaj je zagnala tisti grozni krik v cerkvi ravno tedaj, ko so Grčarja oklicali, in zakaj je zblaznela ravno takrat, ko se je Grčar vračal z ženito-vanja? Vse to je Rozi zdaj hodilo po glavi in bolj in bolj ji je bilo jasno, da mora biti med Jerino boleznijo in Grčarjevo poroko neka zveza. Ce pa sta bila Grčar in Jera kako zvezana, tedaj bi bilo prav lahko mogoče, da je Grčar zlorabil Jero v to, da mu je pomagala pahniti pismonošo v nesrečo. Ce se je domislila, kaj je počel Grčar tistikrat, ko je cbrekoval njo pred njenim možem in kako se je, da bi dosegel svoj namen, klatil ponoči okoli njih koče; če je preudar-jala, kako zelo črti Grčar njo in njenega moža, zdelo se ji je zelo mcgoče, da. je koga najel, ki je ukradel vrečo z denarjem. In ali ne bi bilo mogoče, da bi mu bila pomagala pri tem Jera? — Bi bilo li to kaj čudnega, če bi jo bil premotil in preslepil? Da je bila Jera bolj abotna, čeprav je kazala v nekaterih stvareh veliko bistroumnosti, to je dobro vedela še izza časa, ko je ž njo skupaj služila. Bi bilo li to kaj čudnega, če bi jo bil premotil in preslepil Grčar, ki je bil zvit kot lisjak? Tudi ji ni bilo neznano, da so se moški radi norčevali iz nje radi tega, ker je tako hrepenela po možitvi. Kaj ko bi ji bil Grčar o-betal zakon v plačilo za to, da mu pomaga spraviti njo in njenega moža v nesrečo? Tako je bila Roza po večdnevnem premišljevanju hkrati na pravem sledu. Srce se ji je zopet ogrelo za njenega nesrečnega moža in mislila je in mislila, kako bi ga rešila iz ječe, če je nedolžen, ali pa, kako bi prišla vsaj resnici na dno. Naposled se odloči, da ga obišče. Bilo je nekako mesec dni po tem, ko sta se bila Grčar in Lovrenc spoprijela v gozdu, da se je Roza odpravljala na pot. Predno je odšla iz hiše, je vzela otroka v naročje, ga vroče polj ubovala in stiskala na svoje srce. "K atku, k tvojemu atku grem!" mu je rekla. Otrok pa, kakor bi jo razumel, se je začel nasmehljavati in veselo poskakovati v njenem naročju. A njej se je pri tem storilo milo. "Revešče," mu reče, "ti se smeješ, ker ne veš, kje je tvoj atek! Prav za prav je pa boljše, da ne veš. Nikdar ti ne bom govorila o tem. Prikrito naj Ti ostane za večno, kaj je trpela tvoja mati v tistih časih, ko te je dojila." Roza je pri zadnjih besedah postala resna in solze so ji zalile oči. Tudi otrok se ni več smejal. ' Nekako začudeno je gledal svoji mamici v obraz in zajokal, ko ga je izročila njegovi stari materi, rekoč: "Jaz grem v mesto. Poskusiti ho*em, da pridem z Janezom vkup. Govoriti moram ven-ram vendar enkrat z njim. Potem mi bo morda lažje pri srcu, le mi odkrije, kako je prišel v nesrečo. Pa pazite ta čas na otroka!" "Pojdi, kamor hočeš!" odgovori neuljudno čemerna starka. Se to se ji ni vredno zdelo, da bi bila velela pozdraviti svojega sina. Roza se je odpravila peš na železnico, hoteč se odpeljati s prvim vlakom v glavno mesto. (Dalje prihodnjič) Dva bilijona dolarjev davka na leto se plačuje v Združenih državah ameriških za vzdrževanje ljudskih šol, kamor pohaja 30 milijonov otrok. • Površina ali velikost okrajev (counties) v Združenih državah je jako različna; nekateri merijo samo 25 štirjaških milj, nekateri pa po 20,000. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Krvave številke Leta 1924 je bilo na ameriških cestah in ulicah ubitih v kolizijah motornih vozil in povoženih 35,769 U udi. Par sto tisoč je bilo ranjenih. Lani je bilo ubitih v avtnih nezgodah 26.9 oseb na vsakih 1000,000 prebivalcev. Letos bo ta odstotek še višji. V vseh vojnah, v katerih je bila zapletena ta dežela od leta 1776 pa do \el& 1935, je bilo u-bitih 244,357 ljudi, v avtnih nezgodah pa od leta 1920 do letos 388,936 ali 144,579 več kakor v vojnah. -o- Filipinsko otočje, ki je postalo šele pred nedavnim neodvisno od Združenih držav ame riških s svojim lastnim predsednikom, je dobilo svoje ime po španskem kralju Filipu II. Otočje je odkril leta 1524 Spanec Ferdinand Magellan. U-radni jezik je španščina, ki o-stane v veljavi še do leta 1940. Na tem otočju se govori 8 različnih jezikov v 85 narečjih. Vseh otokov je skupaj 7083 v razdalji 1000 milj; večina prebivalstva je pokristjanjenega. * Te dni je skupina znanstvenikov in zdravnikov v sovjetski Rusiji delala zanimive poizkuš-nje, kako vpliva adrenalin na človeško srce. Tako so izrezali iz trupel 35 otrok, ki so bili že 25 ur mrtvi, njih srca in vbrizgali v ista andrenalin; srca nekaterih otrok so bila in delovala po 4 ure, čeprav niso bila v telesih. * Finska, dasiraVno je tako ozka po svoji površini, šteje o-krog 60,000 jezer. Nadškof dr. Anton B. Jeglič se je 19. oktobra 1935 poslovil od Gornjega grada, kjer je pet let bival in se za stalno preselil v samostan belih menihov v Stični. Naj bo tako ljubljenemu slovenskemu cerkvenemu knezu tudi Stična veseli dom na stara leta! Novi grobovi: V Hrastniku je umrl veleposestnik Alojzij Loger. — V Pobrežju pri Mariboru so pokopali nadučitelja v p. Karla Pestevška. — Pri Sv. Juriju ob Šcavnici je umrla vdova po nadučitelju Marija Mihel-čič. — Na Dobrni je odšel v večnost odvetnik dr. Karel Ko-derman. — V Cirkovcih je zapustil solzno dolino gostilničar in posestnik Anton Goljat. — V Mariboru je odšla h Gospodu po večno plačilo profesorjeva vdova Matek Marija.—V Ljubljani so umrli posestnik Janez Železnikar, Marija Cešnovar, profesor Alojzij Sodnik, nameščenec mestnega magistrata A. Kotnik, Marija Bichler, rojen? Rrummer in inž. kemije Jako! Turk. V Kalkuti v Indiji je odšla 1 Gospoda po večno plačilo slo \enska misijonarka sestra A-malija Koren. Doma je bila iz Loke pri Zidanem mostu. Smrt pobira matere. (Šmarje pri Ljubljani). Dne 17. oktobra je odšla k svojemu Stvarniku "Bohova'' mati z Gajnič, Helena Padar; 18. oktobra pa je postala žrtev materinstva Anti Podlipec iz vasi Drenik 8. Povila je punčko, odpeljali so potem mater z rešilnim vozom v bolnišnico v Ljubljano, a ni bilo več upanja na rešitev; med prevozom nazaj je izdihnila svojo blago dušo. Zapušča moža in 3 fantičke iz prejšnjega zakona. Novorojenka je — v sili krščena — šla za svojo mamico. Moževa sestra z Golega je prinesla pogačp, misleč, da je vse v najboljšem redu, pa ni našla ne otroka ne matere. Dobri vaščani bodo gotovo vsestransko tolažili uboge brez matero in žene. Do smrti povožen progovni Čuva j. Približno en kilometer cd postaje pri Št. IIju so našli na progi razmesarjeno truplo 33 letnega železniškega Čuvaja Ruperta Panzija iz Jelencev. Vas Rašica in župnija Mengeš se je priključila župniji Šmar-tin pod Šmarno goro. Odlok oblasti je stopil v veljavo dne 1. novembra 1935. Ko bo novi zakon o zastavah sprejet, se bodo obešale na zasebnih hišah tudi lahko sloven ske, oziroma hrvatske in srbske zastave. Na javnih poslopjih bodo imele slejkoprej mesto le državne zastave. Hišo je ugonobil požar posestniku Dušeju pri Sv. Marti nu na Pohorju. Zgorela je hiša posestnika Grlice Jožeta v Briški vasi pri Mirni peči. Požar je uničil hišno in gospodarsko poslopje trgovca in gostilničarja po domače Kačar-ja na Črnučah. Svojo mater je umorila. V Zapotoku pod Kureščkom se je pred kratkim zgodil strašen zločin. 19-letna Amalija Vodeto-va, edina hči 60-letne kočarice, je umoroila svojo mater. Amalija, ki je lepo dekle, bi se morala poročiti s poljskim delavcem 21-letnim Francom Debe-> ljakom. Fant pa se ji je menda zaradi siromaščine začel u-mikati. Dekle je naenkrat za- čelo misliti, da se ji fant izmika, ker je njena mati še živa. Zato se je odločila za strašen zločin. Pozno ponoči je s sedmimi udarci po glavi ubila svojo mater Marijo. Pri neverjetno surovem pobijanju je stari ženici brizgala kri iz ran poldrugi meter visoko po steni. Orožniki z Iga so zlečinko aretirali in jo privedli v Ljubljano v sodne zapore. Pri zasliševanju se je mladenka zapletala v protislovja, ki dado su miti, da morda z njenim razumom ni vse v redu. 75-letnica himne "Naprej" Ljubljana. — Dne 22. oktobra je poteklo 75 let, kar je bila prvič javno izvajana Davorin Jenkova koračnica "Naprej." — Zapelo jo je dne 22. oktobra "Slovensko pevsko društvo" na Dunaju pred obilnim in odličnim občinstvom na Dunaju. — Uspeh je bil velikanski. Morebiti se ni nobena slovanska bud-nica tako hitro razširila kakor "Naprej." Prevzele so jo celo pruske vojne kapele in jo igrale leta 1866 vkorakajoč na Češko in ko so zapuščale to deželo. Tudi ruske vojne kapele so jo svirale, ko so prišle v Plev-no, Sofijo in Kars. To ni čudno, ker je pesem izrazita koračnica. Sto let je preteklo, odkar je spesnil Anton Mihanovič hrvatsko himno "Lepo našo domovino." Mihanovič je bil rojen v Klanjcu na Hrvatskem, kjer ima tudi spominsko ploščo. VAZN0 ZA VSAKOGA . akaB poi00 Uin Za 18.«» Za '..SO tO« Uin Za 7a 11.75 500 Din; Za Za 23.50 1.000 DlniZa £a 47.00 2.000 Dio|Za ITALIJO loO Ur >00 Lir 44.40 600 Lir flk.tt 1.000 Lir 17S.00 2.000 Lir tCS.OO ».000 Lir Navadeaa ce«. ao p«dvrie»s pri »laski, kakor ta kura. Poftiljaa« tudi daaar braajava« la lx vrtu jem« iipUtiU v ddarjik. V Vat-® lastnem int«r«aa J«, da pMIt« aa«, prt.jti aa drugi« poaluiit«, aa ««a« te pojaanlla Slovenic Publishing Co. (Ola* Narod*—Travel Bureau) UC Weal IS St. New fork. N. T. f ŽELITE POSTATI AMERIŠKI DRŽAVLJAN? Tedaj naročite najnovejšo knjigo, ki ima vse podrobne podatke za državljanstvo, in ki se dobi samo pri Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Cena iuo 26e IIKAR BITI SBZRJIj HEPREBAVROSTJ TriMrjevo Greiko Viio vas rtši tega , "Zahvaliti m Vam moram sa Trl-nerjevo grenko vino. Skozi loto dni! ■om trpol radi noprobavnosti — kar-i |toli »om povžil Jo Mtvarilo plin ▼ mojem želodcu. Prod tremi tedni gem opazil val oglaa, kupil steklen i-co in od prvo Čajno žličko, ki sem ga. poviil jo moja ifelodčna sitnost predla. Bilo jo kot oprostite\ kaznjencu. Moja črova sodaj delujejo redno ot ura in sedaj jem a slastjo. Vaš esti. Wallace A. Combs." Ako trpite Tsled neprebavnosti, slabega apetita, zaprtnice, plinov, glavobola, nervoznosti, nemirnega spanja, preveliko utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino; jemljite ga redno po eno čajno žličko pred obedvanjem. V vseh lekarnah. TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE ZA BOŽIČ vu. ko zv Joseph Triner Company, Chicago Rojakom, ki bodo potovali v stari kraj za Božič, se nudijo sledeči dobri parniki: 30. nov.—CHAMPLAIN na Havre 6. dec—MAJESTIC na Cherbourg 7. dec — ILE DE FRANCE na Havre 14. dec—BERENARIA na Cherbourg; 15. dec—ECROPA na Bremen Pišite nam po vozni red in cenik parnikov. Mi zastopamo vse linije in parnike ter vam v vsakem slučaju lahko po-etre£**tno. CENE ZA POŠILJANJE DENARJA Za I 2.75 100 I>in /.a ( 9.35 100 Mr Za 5.15 200 Din Za 1X.20 200 Lir Za 9 65 400 Din Za 27.00 !»<»0 Lir /.H 11.75 500 Din Za 4t O« 500 Lir Za 21.50 1.000 l)in!7.a «7.50 1,000 I.ir Za 47.00 2,000 Diu Za 174.00 2.000 Lir ker se erne if »to menjajo, so navt-don« cene ix>dvriene iprrmembi gori ali doli. Potil jamo tudi v dolar iih. NOTARSKI POSLI Ako rabit« pooblaatiiu. iijavo. pogodbo ali Vako drugo notarsko listino nam piiit« aa nadaljna pojasnila. LEO ZA KRAJŠE K General Travel Service. Inc. »2 East 72 SL New York. N.Y. HITRA DIREKTNA VOŽNJA Po lepi in prijetni južni progi na slovečih paraikih Italijanske narobrodne družbe Poskusite se enkrat peljati po tej zanimivi progi. Morje je v obče mirno; vožnja privlačna tekom celega leta. tako tudi ekonomska. Vprašajte za pojasnila vašega potniškega agenta in se prepričajte. Izborra kuhinja, kjer se vam servira dosti vina. Potujte na teh modernih par-niklh. ki spadajo v vrsto najhitrejših in najlepših na cel?m sveiu. Lahko dospete z brzovlakom iz Genove ali Trsta naravnost, v vaš rojstni kiaj. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO VI'LC ANI A. 11. januarja PREKO GENOVE — 15 CR V JUGpSLAVIJO rillllllllllllllllllllllTIIIIIIITTrTTTTITIIIIIITr KRETANJE PARNIKOV ZA BO'lC Conte di SAVOIA 30. NOVEMBRA 14. REX HECEMBRA ./imiimmiiiTmrtmiiiiTiiiii»iTTiiiiiin : r REX CONTE DI SAVOIA Najhitrejši parnik na Edini *yro-stabiliziran južni črti plavajoči brad 16. nov. 18. jan. 28. dec. 1. feb. PRETNA KUHARICA Nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Vsebuje 248 strani bi je lepa v platno vezana knjiga. STANE S POŠTNINO VRED $1.50 NaroČite jo od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, Illinois OFFICE OF PUBLICATION 6117 St. Clair AH. Claraland, Ohio Phone: HEnderson 3912 PAGE 44 The Spirit ofaHeju-oenated KSKJ" "ALL FOR FAITH, HOME AND NATION" NO. 46 — VOL. IX. CLEVELAND, 0., NOVEMBER 12TH, 1935 » * * * * OHIO K. S. K. J. BOOSTERS SET DATE FOR ANNUAL PIN MEET ST. JOES SCORE FIEELY AS I. L CAGE LEAGUE RAISES CURTAIN 400 See Lokar and Urbancic Lead Scorers, Fast KSKJ Team Cleveland, O.—Rudy Lokar, an additional luminary in the powerful ranks of the St. Jo-' seph's basketball quintet, ignited the fireworks which bombarded and shelled under the unconditioned Brooklyn Slovenians, 40 to 14, in the initial game of the Interlodge League basketball schedule, before approximately 400 fans at the St. Clair Bathhouse. A precise, smooth clicking passing attack, which had the Brooklynites completely bewildered, predominantly featured the Kay Jays' offensive drive. Expert sharpshooting, such as displayed by rough-and-ready Henry Urbanic, who garnered 15 markers to take scoring honors, and ably abetted by his teammates who.anticipated a hectic tussle, but reversed predictions, roared roughshod over a routed Brooklyn five. Back in the KSKJ fold again are: Joey Debenak, John Bia-glow, Boogie Dolenc and Henry Urbanic, who have been the nucleus of every quintet that represented our St. Joseph's Society. With such fine material as a basis to build a cage five, it is an absolute certainty that when a St. Joseph's quintet takes to the hardwood, it will not be a push-over for opposing forces. Added strength has been secured in the persons of Rudy Lokar and Buck Williams. This season marks the fourth consecutive one, in which the St. Joseph's Maroon Marauders have aspired to garner the Interlodge basketball diadem. Comprising this loop are eight fraternal societies who have already inaugurated friendly hostilities on the hardwood. The Interlodge cage circuit is rapidly becoming one of the fastest basketball leagues in the Forest City. Its chief aim is to promote better relationship and more intimate friendliness among the Jugoslavs of Cleveland. On Wednesday, Nov. 13, the St. Joseph's Kay Jays meet the Lorain Buckeyes in the featured attraction of the Inter-lodge's second scheduled game of the season. Bill Kastelic. ST. JOSEPHS G F T'l Debenak 1................. 3 0 6 Dolence.................... 3 17 Biaglow................... 10 2 Urbanic.............. 6 3 15 Lokar ...................... 4 0 8 Kastelic.................... 10 2 Totals .................. 18 4 40 BROOKLYN SLOVENIANS G F T'l Godek ...................... 113 Zema....................... 2 0 4 Chesnik.................... 2 0 4 Zeleznik .................. 0 11 Arber ...................... 1 0 2 30TH JUBILEE OF LORAIN SOCIETY NEXT SUNOAY Lorain, O.—Plans for the 30th anniversary of Mary of the Immaculate Conception Society, No. 85, are complete, and members await Nov. 17 when the jubilee program will be offered. Commemoration services will start at 8 a. m.. when a Solemn High Mass will be offered for the living and the departed members of the society in SS. Cyril and Methodius' Church. The Rev. M. J. Slaje, pastor, will officiate. In the evening a banquet will be held in the National Home. Charter members, officers, local and national, will be in attendance. Following the speakers' program, dancing will be in order. Mary E. Polutnik is president and Mrs. F. Jevec is secretary of the celebrant society. NO. A-1 BOOSTER CAGE SCHEDULE Interlodge League St. Clair Bathouse Admission 5 Cents 44 Totals .................. 6 2 14 -o- f» CINDER STAR, FIRST AGAIN KSKJ Member. Tops 100 in Interstate Meet _ Wednesday, Nov. 13 Clairwoods vs. Brooklyn Slovenians, 7 p. m. Socas vs. George Washing-tons, 7:45. Serbians vs. Spartans, 8:15. Buckeyes vs. St. Josephs, 9. Wednesday, Nov. 20 Clairwoods vs. Spartans, 7 p. m. St. Josephs vs. Socas, 7:45. Buckeyes vs. Brooklyn Slovenians, 8:15. Serbians vs. George Washington, 9. Wednesday, Nov. 27 Clairwoods vs. St. Josephs, 7 p. m. Serbians vs. Brooklyn Slovenians, 7:45. Buckeyes vs. George Washington, 8:15. Socas vs. Spartans, 9. --—o- Politician: My boy says he would like a job in your department. Official: What can he do? Politician: Nothing. Official: That simplifies it. Then we won't have to break him in. Waukegan, 111. — Flashing the same winning form he displayed last year in placing first in the annual Jonesville, Wis., cross-country meet, John "Red" Grom, Waukegan Township High School winner, again won the annual meet held there Oct. 23, to top first in a field of 100 representing 14 schools in northern Illinois and south Wisconsin. Grom's time for the 21/2-mile course was 10:41, clipping seven seconds from his last year's mark for this event. He received his second gold medal for winning the event. In the Suburban League cross-country meet held here Nov. 2 Grom finished first to best representatives of six schools. "Red" covered the 2V6-mile course at Weiss Field in 10:14. He has yet to be beaten in a cross-country meet. Grom has a long, easy stride which keeps him well out in front, seemingly without much effort. Suburban league coaches agree that Grom is the best high school cross-country runner in this area. The record for the 660-yard stretch at a clip of 1:31.1 was held by Lauer of Oak Park until last spring when Grom crossed the tape in 1:28 for a new record. In the half-mile run-off, Grom's best time is 2:6.2. The track star, a junior at Waukegan Tbwnship High School, is a member of St. Mary's Society, No. 79, and played with the society's basketball team. He is also a member of the Mother of God Parish Actors' Guild. HELENS TO CLOSE POPULARITY RACE IT BIG DANCE Cleveland, O.—The popularity contest staged to determine the most popular woman in St. Helen's Society, No. 193, will come to a close at 11 p. m. Nov. 23, at the big dance to be held in the Slovenian Hall, Holmes Ave. Contestants in the race are: Mary Zallar, E. 171st St.; Frances Zallar. Waterloo Rd.:* Anna Junger, E. 172d St., and Mary Jerman, Hillgrove Ave. One of the features billed for the evening is an Apron Dance, a novelty intent to please all. Miklavcic Trio will furnish the music. Admission 25 cents. Refreshments will be available. -o- Too Good To Be True! Cleveland, O. — Verjameš, one of Our Page's snoopy reporters found one that makes Ripley look like an amateur. The Mary Magdalene bowlers have their weekly get-together at the Norwood Alleys, which by the way are within press shot of the Glasilo office. In plain English, the alleys are next to the publishing office. In fact the alleys are closer to the press that grinds out 20,000 copies of the Our Page every week, for the aisles are on the street floor, while the editorial offices are on the second floor. Now the big kick, and it has a bigger wallop than 60-mule-team borax, is that the Our Page never carries any news or scores about the Magdalenes. In a way it is funny, queer, odd, etc., because scores from other parts of the land, miles from the office, do get into the paper. Fill in your own ticket! The presses, or the crashing pins are making too much noise. Really, the Mary Magdalene Society needs a reporter! No reporter, no news! ANTON RUDMAN Cleveland, O.—There is something wrong when someone suggests that Anton Rudman, ace go-getting member of St. Joseph's Society, No. 169, be given a blue ribbon. Not that Tony, as he is known to his many Collinwood friends, is not entitled to a ribbon for his ability in recruiting new members. Not at all! A small blue ribbon, W;Ould never do justice. Anton Rudman deserves a banner. In the recent campaign Rudman, who has a distinctive personality, was responsible for the society adding 100 new members. Campaigns in the KSKJ would be simple and successful if we had but ten Rud-man'8 in the various communities. However, as eVin Rudman will tell you, it m^ans work. That St. Joseph's Society, largest subsidiary in the KSKJ, has been enrolled 34 times on the Honor Roll is due to hard work and such active people as Rud-i man. In the current campaign St. Josephs have added 111 mem-; bers to exceed their quota of 90. i Rudman, a full-fledged KSKJ I booster, is employed by the | Fisher Body Co. -o- Miss Young Folk; Postpone Meeting for Church Bazar West Allis, Wis.—The recent meeting of St. Mary Help of Christians, No. 165, was well attended, but there was an absence of young people. Young folks, don't forget to come to the next meeting, which will be held the second Sunday in the month at 2 p. m. sharp. The meeting, originally scheduled for the first Sunday, has been postponed because the church is sponsoring a bazar starting on Thanksgiving Day and through Sunday. All the members are urged to attend the bazar. Members who are in arrears with their dues are kindly asked to make payment by the 25th, or the secretary will be obliged to resort to suspension. There is also a special assessment of 25 cents for the month of November to cover the deficit in the operation fund. Payment of this special levy is due with the regular assessment. Mary Petrich, Sec'y. CATHEDRAL BURNS; CANCEL PILGRIMAGE Marquette, Mich.—A fire which destroyed St. Peter's Cathedral Nov. 4 at a loss of $500,000 resulted in the cancelation of plans to hold a Bishop Baraga pilgrimage to Marquette on Thanksgiving Day. Request for cancelation was made by the Rt. Rev. Msgr. H. A. Buchholtz of this city in a communication to the Rev. P. Odilo Hajnsek, O.F.M.. secretary of the Bishop Baraga Association. The remains of tjie deceased bishop were unharmed, but priceless church treasures were destroyed. The Rev. Francis Scheringer fought his way through the flames to save the Blessed Sacrament. Most of the vestments also were pulled out of the ruins before the building collapsed, but chalices of solid silver, plated in gold, were lost. The proposed plans were to include services in the cathedral, with the most Rev. Gre-gorij Rožman, archbishop of Ljubljana, Jugoslavia, as celebrant. Though the pilgrimage has been cancelled, Archbishop Rožman will visit here. The program outlined for Calumet and Eagle Harbor, Mich., has not been cancelled. A THANK YOU! Cultivate the love of excellency. .Have a clear cut purpose, a life program. "Can you serve company?" asked the housewife when she was hiring the servant. "Yes, mum—both ways." "What do you mean?" "So's they'll come again, or stay away." Overflowing with gratitude in great recognition of the wonderfully kind hearts of those who so magnanimously participated in making Sunday, Oct. 29, a truly great day, one on which the most sanguine hopes of the machinators had been realized, I feel myself more than merely obliged to make public notice of the fact as well as to publicly extend my sin-cerest acknowledgment. So it is that I am under obligations principally to the Rev. Fr. Joseph Cagran, O.F.M., and Mr. Joseph Kobal, who, as I was able to gather, were the principal factors in making the renewal of my First Mass at St. Stephen's Church, Chicago, Oct. 29, a true manifestation of catholicity, a manifestation attesting the love and regard held toward the priestly vocation. Due tokens of gratitude to the Rev. Fr. Hugo Bren, O.F.M., for the well-delivered and significant sermon at the Mass. Also my appreciations to all the clergy who assisted at the services as well as graced the reception hall with their presence. I also feel myself immensely indebted to the Holy Name Society of the parish for its religious consciousness and for its auspicious achievement with the formal reception in the school hall. A debt of gratitude also to the Young Ladies' Sodality for their more than cordial kindness and obligingness. "Novi mašnik bod' pozdravljen,!"— Yes, a sincere "Thanks" as well as a hearty word of appreciation to Mr. Ivan Racic and the members of the St. Stephen's Choir for their renditions in the church and at the NAME COMMITTEE, SEE RECORD EVENT AS CLUB PLANS WINTER PROGRAM St. Joe's Band Scores Hit; Predict New Life for KSKJ Societies; Speakers to Tour Cleveland, O.—Pepped up tive estimate, yes, a conserva- by a rehearsal of the St. Jo- seph's Band that was more of mo^e than likely. »6-4J8f comedy. In the prologue, tht me is 18 years ago, and ga: omance ends in tragedy witf he song, "Goodby, Good Luck *od Bless You," which sets tht tage for a gripping drama a: ict one opens. The antics of the loyal col >red mammy will make smile' urn into uproarious laughte md her song, "He's an Aig Shaped, Burr-Headed, Good *or-Nothin' Coon," is a riot' 'Lulu," the giggly spinster, ant her severe but doting mams 're good contrasts for a grea omedy team. The cast consists of "Eileen* ind later her daughter "Anita," Mitzi Jontes; "Tom Griswold,' n love with Eileen, Mittheu launch; "Bob Forker," Tom'f adopted son, Ludwig Kuhar-'Marion" and "Irene," gir" riends of Eileen, Dolores Per ;hey and Ann Marchek; "Mr -yndon," Eileen's father, Wil iam Koleto; "Dr. Lang," r 1ear friend of the Lyndons Louis Verbich; "Avery Peyton," secretly in love with Eileen, Ralph Ambrose; "Hes ter Moore," secretly in love with Avery, Ann Kren; "Lyd'a Boone," who is jealous of Eileen, Victoria Jelenich: "Aunt Amanda," Mr. Lyndon's sister, Anne Vertin; "Cousin Lulu," would like to be in love with somebody, Mary Plut-"Belinda," a colored mammy, Annette Koleto. Piano accompaniment will be rendered by Anthony Rozman, choir director of St. Joseph'f Church, and Miss Marie Ter-lep will also entertain between icts with her xylophone, fhe WAUKEGAN PLANS WELCOME FOR ARCHBISHOP Waukegan, 111.—The regular meeting of St. Mary's, No. 79, will be held Saturday, Nov. 16, because on Nov. 17- all parishioners of the Mother of God Church and fraternal societies will welcome the Most Rev. Gregorij Rožman, archbishop of Ljubljana. All members are requested to make a note of the change, and to participate in the festivities outlined in honor of the visiting church dignitary. BAND WILL PLAY AT CADET SHOW IN JANUARY 4-Hour Amateur Show Billed by St. Josephs Cleveland, O.—The date fo> 3t. Joseph's Cadets' big amateur show has been set for Jan 26, following a recent meeting held by the committees. The big performance, billed Tor the Slovenian Hall, Holmes Ave., will run from three tc our hours and will feature the lewly organized St. Joseph'.' land, a play, stage drills a well as acts by the talented cadets. From the time Bandmaster Louis Opalek and Drum Majo* Charles Tercek give signal for he opening number to the fin sh there will be no intermis ;ion. The committee promise, he show will be the biggest ind best ever staged in Collin wood. Josephine Kocin. Milwaukee's Biggest bomb ?oes off! Where: National Clubhouse (Tamse's Hall). When: Sunday, Nov. 24, a* J :30 p. m. Why: To raise the roof— .he sky's the limit. Who sets the bomb: The Xnights and Ladies of Baraga Well, well, well, what's this ill about? Don't get excited oi lon't lose your head. We're rnly talking about the big nov-jlty dance which is being sponsored by the weaker or ? ? of he knights and Ladies of Baraga. Who's participating in this bombing:, Anyone with two->its, the ^jrice of admission— hat's all it costs for a good time. So, Badgers, Cardinals, For-vards, Jolly Allis, Lilys, Out-loor Girls, and the rest of you —for a rip-roaring time be mre at our big bombing blow->ut on Nov. 24. » Scribbler. how is under the direction of Miss Gen Laurich. It's an unusual play of the ype everybody enjoys. Admis-ion is 35 cents for adults and matinee for children is 10 cents. Tf you Wftht two hours of fun, xnswer the call to "The Call of Youth"! A Joliet Booster. ST. JOE'S PIN MEN ISSUE CHALLENGE TO JAY TEAMS Cleveland, O.—Forest City, Pa., and the woodsmen of North Dakota and Minnesota are supposed to be adept in chopping wood. Cleveland at one time was called the Forest City (there are still enough trees in it), but the members of St. Joseph's Society can not be found along St. Clair, Holmes or any other street chopping down our scenery. The boys have decided that the best way to make splinters is to throw a ball down the alleys and to watch the pins fly. That the boys feel they know all about toothpicks and such related to splinters, and that they know how to make them they issue a challenge to al KSKJ teams for a match series Capt. I. Fortuna has a for midable team lined up and promises a good set of frames to any team that accepts the challenge. His boys line up arid answer to the roll call of F Kraince, F. Christy, F. Baraga T. Klemencic, J. Anzlovar, T. Fortuna. The team is open for engagements on the Slovenian Hall Holmes Ave., any Tuesday, Wednesday, Saturday and Sunday nights. Address all communications to Secretaary John Pezdirtz, 15408 Holmes Ave., Cleveland. SPIRIT HIGH, PENNSY BOOSTERS PLAN SPORT PROGRAMS FOR SEASON v New York Parish Uroup to Hold Dance New York, N. Y.—St. Cyril's Parish, New York City, wil. sponsor a pre-Adventen danct Saturday evening. Nov. 30, in the church hall, 62 St. Mark'-PI. This will be the last danct before the penitential season of Advent begins. The committee in chargt promises a very enjoyable eve ning and also some interesting novelties. The main feature of the eve ning's entertainment will be tht amateur hour, which will bt open to all amateur singers and lap dancers. Enticing prizes will be awarded the best war biers and terpsichorean artists which will no doubt increast the number of entrants. Al vishing to enter this contes ire asked to get in touch wit! lerry Koprivsek before the end of the month. A list of con :estants will appear in a latei edition of Our Page. So do no fail to enter your name ven 'oon. No doubt this contest wil be an interesting novelty to al vvho attend the dance. Jerry's six-piece Starligh Orchestra will furnish the mu sic for this gala affair. Jerry also promises the patrons of this affair a "Waltz Hour" fron 11 p. m. to midnight, at which time the ever beautiful "Mid light Waltz" will be played The committee in charge it looking forward with happy anticipation for a very large crowd that evening, as the entire proceeds are to be giver over to the church, to help de fray the expenses of the parish They are also expecting a 'arge crowd for this event, foi ^his will be the last of its kinc until after Christmas. So al' vou New Yorkers and nearby friends jot that date and place down in your engagement book, so as to insure you from not missing a very delightful and enjoyable evening of dancing and fun. Ambridge, Pa.—As the winter season draws nearer, the j sporting interest seems rampant among the booster clubs in western Pennsylvania. The co-operative spirit molded between the booster clubs of western Pennsylvania in sponsoring the last few combined efforts as KSKJ Day, mushball league, bowling tournament, etc., is now bidding for activity in the winter season, as interest is focused upon basketball. Canonsburg, Pittsburgh and Ambridge are contemplating to sponsor basketball this season and hope to form a league upon the entry of a few more teams, in this respect Aliquippa and Beaver Falls are urged to get DEADLINE NOTICE The regular Our Page dead 'tip is 8 a m. Friday Capacity Houses See Waukegan Group Stage "Attorney for Defense" Waukegan, 111. — Capacity houses enthusiastically approved the four-act drama, "Attorney for the Defense," which was presented at two performances by the Mother of GJod Actors' Guild Sunday, Sow 3. The play was the first to be presented by the guild ind was a successful precedent :o the productions that are to :'ollow. The cast of ten people s to be commended upon for heir fine interpretations of heir individual roles. John Gostisha, as Jimmy Tarlyle, the attorney for the lefense, and Anthony Kolens is Jackson Multen of Malted Milk fame, brought forth a wave of continuous applause n the portrayal of their re-pective roles. The feminine eads, Barbara Miholic as Beth Vinters, the defendant, and Helen Kolens as Dorothy Hampden, secretary to Jimmy Carlyle, were portrayed in a .•harming manner, and both *ave convincing performances, 'ohn Miks in the role of Joseph ilampden, the prosecuting at-orney, handled the part capably and his work won much "avorable comment. Edward Svete appeared as Mark Nelson, a friend of Beth Winters, and did a clever bit of icting. The part of Judge Carlyle was played by John Ger-:har, and also received the plaudits of the audiences. Two of the outstanding characters in the play were Louise rvpntic as Ollie Traynor and John Grom as Freddie Worren, who supplied plenty of humor ind kept the audience in gales if laughter. Mayme Zalar, as Elsie the Tiaid, contributed in no small neasure to the success of the olay. "Attorney for the Defense" s a story of a young woman on rial for an alleged embezzlement. She is defended by the 3arlyles, who are bitter ene-nies of Joseph Hampden, the orosecuting attorney, who con-'icts the girl. It later develops hat this girl is the daughter of Joseph Hampden, who was stolen from him when a baby and later placed in an orphan-•ge. The climax comes when he hears the truth as to her dentity and learns that he has convicted his own daughter. The various entanglements bring on many tense and dramatic moments. The play was directed by Miss Marie Grom. Between acts Albert Cepon entertained with accordion se-ections. Dancing followed the evening performance. The next meeting of the ?uild will be held on Monday, Nov. 18. behind the basketball sport. Organization of a basketball league would be a major step in the unification^ the booster clubs in Western Pennsylvania, and afford Pennsylvania's representation in a national basketball KSKJ tournament as suggested by the Brooklyn Knight for the East. Sports is the happy medium of keeping the youth interested in the KSKJ. In this respect, any booster club or society that is hesitant in sponsoring basketball or any other sport should refer its problems to the zone athletic director for possible clarification and aid. The national office offers aid to promote sports through its athletic board. Amid the basketball spirit in Ambridge is the dance the local Kay Jays are sponsoring on Nov. 16 at the Croatian Hall. Rudy Kosela and his committee are striving to make this affair excel any previously held by engaging the popular Will Click's Penn State Collegians and formulating plans for a unique decoration of the hall. All boosters of Canonsburg, Pittsburgh, Beaver Falls and Aliquippa are cordially invited as well as their friends to rollick with the local Kay Jays on Nov. 16. Reporter. -o- Stephens to Attend C. O. F. Dance Nov. 27 Chicago, 111.—Members of St. Stephen's, No. 1, will attend the St. George's C. O. F. dance In a body, it was decided at the recent meeting of the KSKJ society. The dance will be held Nov. 27 in St. Stephen's School hall. Members are requested to meet at John Terselich's, 1847 W. Cermak Rd., at 8:30 p. m. OHIO BOOSTERS MEET (Continued from page 7» eration of societies. The chief aim is to aid the societies with their various problems. The booster club exists for the benefit of the societies, and the societies do not exist for the benefit of the booster club. This is clearly seen in that the club is not interested in a treasury. If the club can give but one idea to one society, it will have justified its existence." -The club, as it was pointed out, is not only intended as an opportunity for representatives to gloat over successes of society ventures. "We want to hear of your failures, and your mistakes, also, so we can profit by them," one of the speakers said. ' # i I Speakers at the meeting were Michael Cerne, president; Stanley Zupan, secretary; John Pezdirtz, secretary of St. Joseph's Society; Ivan Zupan, editor Glasilo; Mrs. Helen Mally, president Mary Mag-galene Society; Lawrence Les-kovec, president St. Joseph's Society; Gabriel Klfciar of Lorain; Sister Margaret Kogov-sek of St. Helen's Society; Josephine Lavrich; John Susnik, cadet instructor, and Rose Cha-pic, member KSKJ Athletic Board. Another suggestion was offered at the meeting, since the club is a clearing house for ideas to be tried at the various societies. Societies were urged to stage Christmas parties for their juvenile members. All in all, it was a grand meeting. The next conclave, the general meeting of the group, will be held the second Sunday in January, 1936, in Cleveland.