2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 15. septembra 2011  Leto XXI, št. 37 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 15. septembra 2011 Porabje, 15. septembra 2011 BAUG PLATI TAU MATERI PA OČI STR. 5 GDA VEUKI VARAŠ V MALO VES VANDRA STR. 6 Blagoslovitev križa na Götzovi pristavi Götzovi so se že te spravlali s turizmom na vesi 9. septembra popodneva kau-li pau štrte vöre so se lidgé z Dolenjoga Senika, Gorenjoga Senika, Varaša zbirali v gauški, nej daleč od tistoga mesta, gde je stala inda svejta Götzova iža. Starejši tau mesto dobro poznajo. Ali zatok, ka so njini stariške delali na Götzovi pristavi (major) ali zatok, ka so v petdeseti lejtaj tü krave pasli. Dapa leko, ka so tü ojdli kak šaularge, gda so meli Den drejv pa ftičov. Vsi so se o tom pogučavali, dokeč so čakali, ka pride domanji župnik Tibor Tóth. Oče Anuške Pénzes je biu tü palejr, zatok so oni z držinov tö tü živeli par lejt, stariške Terezije Horváth Monek so pa delali v iži Kurta Götza. Kdo je bijo Kurt Götz pa zakoj je (zakoj je leko) pomemben za Porabje? Götzova držina je živela na Seniki od trideseti lejt 20. stoletja. Kurt Götz je v majori, gde so Batthány gospaudge na konci 19. stoletja meli eške večstau birk (ovc), posado velki sadovnjak, najbole djablane. V majori pa v iži so dali delo lidam, Slovencom z Gorenjoga Senika, najbole iz Bekavaraša. Že tistoga ipa so ojdli k njim gostje na letovanje (nyaralás) iz drugi krajov v rosagi, najbole iz Budimpešte. Za pedentnivanje tej lidi so tö meli gorvzete delavce. Po drugi svetovni bojni so njim vse vkrajvzeli, zidine pa sadovnjak so pomalek na nikoj prišli. Kurta Götza, steri je biu Nemec po rodi, so leta 1946 internirali v Budimpešto, gde je mrau 1973. leta. Cajt je napravo svoje. Zatok, ka je pristava, ranč tak kak cejli Gorenji Senik, bila v mejnom pasi (határsáv), se je rosag nej dosta spravlo s tejm, ka bau z zidinami. Lidgé so pomalek raznok znosili, ka je za nüc bilau, gauška je gorzrasla pa »kralüvala«. Osto je na srejdi lesa samo grob s križom, v sterom sta pokopana mati pa sin. Rudolf Götz je mrau 1924. leta kak deset lejt star pojbiček. Pokopo ga je slovenski dühovnik Imre Lenaršič. Za deset lejt je mrla njegva mati tö, stero so pokopali zraven sina. Vse tau smo zvedli po svetoj meši pa blagoslovitvi obnovlenoga križa od etnologinje Marije Kozar, stera si je trno prizadevala za obnovitev križa in informacijsko tablo v trej gezikaj, stero je dala postaviti Državna slovenska samouprava. Križ je dau obnoviti dalešnji rod držine Ferenc Nagy iz Budimpešte, dela je opravo Aladár Hesztera. Kak je povedala Marija Kozar, naj pelda Götzove držine spodbudi Slovence v Porabji, ka se splača spravlati s turizmom. Lidgé, turisti pa majo en nauvi punk, steroga si leko poglednejo. Do njega pridejo, če pri Tanji zavinejo na lejvo (gda pridejo iz Varaša) pa idejo po znakaj G, steri so na drejve namalani s sivo (modro) farbo. M. Sukič Mešo je darüvo domanji župnik TiborTóth, za njim obnovleni grob pa križ, na lejvo informacijska tabla v trej gezikaj Če so že v majori gnauksvejta pauvali djabke, je DSS lidam tö ponidila te lejpi rdeči sad. Na kejpi djabke ponüja Laci Bajzek, steri je dosta pomago pri obnavljanji križa Mura Raba TV in Upkač Monografije pomurskih občin PUCONCI – O PRETEKLEM IN SEDANJEM ŽIVLJENJU Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) je v lendavski mestni hiši organizirala slavnostni podpis pogodb o sofinanciranju projektov, ki so bili odobreni v okviru 2. javnega razpisa Operativnega programa Slovenija-Madžarska za programsko obdobje 2007-2013. Evropski sklad za regionalni razvoj bo tokrat sofinanciral 21 projektov, ki se nanašajo na povečanje privlačnosti območja sodelovanja in trajnostni razvoj, skupno pa bodo zanje namenil 14,7 milijona evrov. V okviru omenjenega razpisa so potrjeni tudi nekateri projekti, pomembni za Porabje. Tako se bo nadaljeval projekt Mura Raba TV, v okviru katerega ob nosilcu RRA Mura sodelujeta še Hi-FI Videostudio d.o.o. oziroma murskosoboška regionalna TV AS in monoštrska televizija Gotthárd TV, partner pa je tudi Zveza Slovencev na Madžarskem. Za Porabske Slovence je pomemben tudi sadjarski projekt Upkač, kjer je nosilni partner prav tako RRA Mura, v njem pa sodeluje tudi Razvojna agencija Slovenska krajina. se Pri Založbi Franc – Franc je izšla monografija občine Puconci, po Lendavi, Gornji Radgoni, Šalovcih in Črenšovcih peta po vrsti. Ob izidih občinskih monografij se pogosto zastavlja vprašanje, čemu služijo te knjige? Odgovor je kratek in preprost: tisti, ki pub-likacije prebere, dobi informacije, ki doslej niso bile zbrane na enem mestu ali so celo na novo odkrite. Tudi monografija občine Puconci v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku – urednik Franci Just – prinaša vrsto zanimivih vsebin, ki so bolj ali manj znane ločeno, toda doslej niso bile objavljene v eni knjigi z obilico kakovostnih in zgovornih fotografij (avtorji: Denis Cizar, Studio Černi, Franci Just in Milan Petrijan). Kratki statistični predstavitvi sledi predgovor župana Ludvika Novaka: »Radovedni smo, kako so potekale življenjske poti naših najbližjih, sosedov in naroda, katerega del smo... Monografija je publikacija, ki s svojimi informacijami kaže pot do novih znanj. Tudi ta monografija, ki predstavlja preteklo in sedanje življenje naše občine, je takšna. Predstavlja zgodovinske dogodke, ki so vplivali na življenje tukajšnjih ljudi, naše gospodarstvo in različne družbene dejavnosti. Govori o naših naravnih in kulturnih znamenitostih, tudi o naših rojakih, ki so s svojo izjemno dejavnostjo zaznamovali čas in prostor, v katerem so delovali, ter njihovo delo odmeva še v naš čas.« Janez Konkolič je podpisan pod zapis pod, za puconsko občino značilnim verzom: »V našon kraji je lipou,/ malo brejg je, malo dou,/ s Sebeščana vijdi se ravnica,/ ge nan valovi pšenica.//«. »Razmišljanje o občini Puconci je razmišljanje o bujnih, senčnih gozdovih, šumenju pšeničnega klasja, rožah na oknih, vonju blagodišečih sadežev, delavnih ljudeh, ki imajo radi sebe, spoštujejo druge in so velikih, radodarnih src.« Romantika se proti koncu teksta preplete z vsakdanjo realnostjo: »Tu je zemlja še zaklad, čeprav se je prenekatera mladost iztekla v spomine na davno zaraščene kolnike in se iz mnogih dimnikov ne kadi več.« Nove razsežnosti kakovosti življenja, je tekst, v katerem Saša Štraus naniza vrtso številk in podatkov o občini Puconci: nadmorska višina, infrastruktura, podnebje, število prebivalcev, demografska gibanja... Stanka Dešnik je avtorica teksta Mozaično razgibana krajinska podoba, ki ravno tako izhaja iz že omenjene pesmi: »V našon kraji je lipou ...« Pod naslovom Oblikovanje površja in krajinska podoba beremo tudi: »Površje je reliefno skorajda enakomerno razgibano in zdi se, kot da v njem še vedno valovi davno Panonsko morje. Resnično je nastalo z vodnim preoblikovanjem, z odnašanjem in nanašanjem proda, peskov, gline in ilovice. Morje, ki je odtekalo pred petimi milijoni let, je še vedno odtisnjeno v talnih plasteh, ki so najlepše vidne v navpičnih stenah pes-kokopa v Kuštanovcih.« Avtorica opisuje tudi gozdove, vode, vode kot naravne znamenitosti in zanimivosti, izvire pitne vode, stara drevesa in visokodebelne sadovnjake in travnike. Odtisi duha v besedi, je naslov prispevka Francija Justa. Najstarejši so odtisi v ljudskem slovstvu z bogato tradicijo, »o čemer zgovorno priča število ljudskih pevcev, ki so Josipu Dravcu, znamenitemu zbiralcu in zapisovalcu prekmurskih ljudskih pesmi in napevov, bili informatorji pri pripravi njegove knjige Glasbena folklora Prekmurja.« V Dravcovi knjigi je kar 62 ljudskih pesmi iz puconske občine, kar predstavlja 15 odstotkov vsega pesemskega gradiva. Franci Just predstavlja slovstveno ustvarjalnost, ki je vezana na versko kulturno okolje, zlasti evangeličansko, »kar ne preseneča, saj je bila puconska verska občina, ob križevski in hodoški, najstarejša v Prekmurju in številčno ter infrastrukturno najmočnejša. Dva evangeličanska duhovnika iz Občine Puconci sta celo postavljala temelje prekmurskega evangeličanskega slovstva.« Bila sta to Mihael Sever in Števan Küzmič, drugi pomembni ustvarjalci in osebnosti na različnih področjih pa še: Števan Lülik, Janoš Flisar, Jožef Sakovič, Frank F. Bukvič, Drago Kuhar, Franc Talany, Jožef Kerec, Bela Sever, Emerik Šiftar, Dragica Kerčmar Turnšek, Franc (Feri) Horvat, Franc Štivan, Štefan Horvat in Aleksander Vlaj. »Duhovna in s tem umetnostnozgodovinska zaznamovanost krajev v Občini Puconci odstopa in je v resnici drugačna od tradicionalnih predstavnih norm, s katerimi običajno opisujemo razvoj umetnostnozgodovinskih spomenikov v sosednjih občinah,« v tekstu pod naslovom Vedute duha ugotavlja dr. Janez Balažic in zapisano ponazori s konkretnimi primeri. Franc Kuzmič piše o verski raznolikosti in strpnosti. »Že bežen vpogled v konfesionalno podobo Občine Puconci kaže, da je ta dokaj pestra in zanimiva. V občini, ki je imela po zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 skupaj 6.281 prebivalcev, se je za verujoče opredelilo 5.491 občanov, od tega 3.381 za evangeličane in pripadnike drugih protestantskih veroizpovedi, 2.088 za katoličane in 16 za pravoslavne.« Na valovih zgodovine, je najobsežnješi tekst v monografiji, ki sta ga napisala Ernest Nemec in Štefan Harkai. Seznanimo se z obdobjem prvih poselitev, srednjeveško posvetno in cerkveno upravo, vznikom in razmahom protestantizma, obdobjem turških vpadov, časom od jožefinskih reform do leta 1919, obdobjem od 1919 do 1945 in času po letu 1945. Sledijo še prispevki: Puconske podobe za danes in jutri – kulturna dediščina (Janez Balažic), naravne znamenitosti (Stanka Dešnik), tehnična dediščina (Janez Konkolič), Kruh naš vsakdanji: gospodarstvo občine Puconci (Branko Drvarič), Stoji učilna zidana – šolstvo, V našem kraju je lepo – kulturno-turistična podoba (Marta Horvat), V službi ljudstva na pomoč - gasilstvo in šport. Za konec monografije še predstavitev v besedi in na fotografiji vseh 23 naselij (avtor Janez Konkolič), ki spadajo v občino Puconci. ERNEST RUŽIČ Direktorica urada za evropsko teritorialno sodelovanje v SVLR Hermina Golob je pogodbo za projekt Mura Raba TV podpisala z direktorjem HI-FI Videostudia d.o.o. Antonom Weingerlom Zlati Švajc – edelvajs 5. Slobaud Po našoj švajcarskoj pauti je bilau tak zgučano, ka gda je lejpo vrejmen, te se prejk prelazov (hágók) pelamo, gda pa se po tistoj pauti nazaj pelamo, pa pod brejgom v tuneli (alagút) prejkdémo. Tau je skoro vsikdar istina bila, zvün gnauk, gda smo se vozili prejk najbole eričnoga Gotthardovoga prelaza. (Nazaj smo se po drügoj pauti pelali.) Té prelaz med bregami so že inda nücali za tau, ka so s taljanskoga maurdja vsefelé pelali prauti Srejdnjoj Evropi, prauti Nemškoj. Eške gnesnedén so duge pa krive serpentine, po šteraj se leko pomalek prejk Alp vozi. Med bregami se leko vidijo sodačke zidine pa škeri tö. Švajc má edno najvekši vojsk (soldačij) v cejloj Europi, ka so vsikdar nücali med bojnami, v šteraj pa so se nikdar nej bíli. (Ka so je nej zbombarderali na priliko v drügoj svetovnoj bojni, pa je leko zatau, ka so prej vsi protivnicke svoje peneze djenau v etaj švajcarski bankaj držali.) Vrkaj na najvišišom mesti prelaza je tistoga dné takša megla bila, ka smo ranč eden drügoga nej vidli. Pomalek smo se z busom spüščali dale prauti »taljanskomi Švajci«. Nej daleč od grajnce gestejo takše krajine, gde lüstvo zvekšoga taljanski guči. Tau leko že včasi na pamet vzememo, gda se pripelamo v mali varaš Lugano, ka so vsi napisi na ramaj, bautaj pa kancelajaj s taljanskimi rečami gorspisani. Tau mesto, kak dosta drügi v Švajci, leži med bregami pauleg ednoga jezera. Že v bautaj leko spoznamo mediteransko čütenje, ka odavajo mortadelo (kuste mediteranske salame) pa vsefelé sire. Gda sem najgir staupo v eden antikvariat, pa taljanski probo pitati bautoša, kak stari je eden kobert, se je samo smedjau mojoj taljanskoj rejči pa pravo, aj se engleški pogučiva. (Te pa bi se ge leko smedjau njegvomi engleškomi geziki.) Par kilomejterov od toga varaša si leko štokoli pogledne Švajc v ednoj vöri. Istina, ka samo miniaturnoga. V ednom malo vekšom parki so zbrane makete najlepši pa najbole erični zidin s cejloga rosaga. Gda smo si té male „ižice” gledali, smo gorprišli, ka zatok eške dosta takšoga geste v Švajci, za koj bi bilau vrejdno nazajpriti. Med malimi zidinami pa se vse giba: pelajo drauvni cugi pa autonge, po mali mlakaj šifti. Eške ništerne bregé so postavili, na štere pela »mini-gondola«. Vsikši ram je tak pomalan, kak je v istini, eške drauvne lidi so postavili na poštije ali na cuge. Naša slejdnja postaja po švajcarskoj pauti je bila takzvana pečina (szurdok) Via Mala. Kak že dostakrat povödano, je Švajc rosag viski bregauv pa vodé. Največkrat pa se leko čüdivamo tomi, ka tau dvauje vküper napravi. Ime Via Mala ovak v malom retoromanskom geziki znamanüje, ka »lagva paut«. Tau imé je pečina tak dobila, ka je v indašnji cajtaj tam najbole žmetno bilau prejkpriti na drügo stran vodé. Gnes pa se leko popotnik dosta trüdi, ka z asfalterane poti pride doj k potoki. Vauske poštije, z lejve kamen, s prave strani pa veuka praznina pod človökom. Voda pa ne pride samo s kamla, liki z nebá ranč tak. Komaj smo gor plezdili po stubaj nazaj k avtobusi, gda je začnilo tak copotati, ka smo se komaj süji rejšili. (Moremo pa válo dati, ka je zvün prvoga pa slejdnjoga dneva nikdar nej dež üšo.) Tisti zadvečerek smo prejk maloga rosaga Liechtensteina zapüstili Švajc. Naš hotel nas je čako z dobrov večer-djov, gde smo se leko slejdnjo paut malo pogučali o vsem, ka smo vidli. Za zadnji den nas je čako samo eške eden program, v Avstriji smo si poglednli tisti »maust«, šteri je biu nad rekov Inn zozidani. Glavni varaš Tirolske Innsbruck leži tam, gde má Avstrija na zemljevidi svoj dugi »rép«. Dajčland je daleč samo 30, Italija pa samo 40 kilomejterov. V centri varaša se leko vsikši vsede na fijaker, tau je kočijo s konjami, pa se tak pela kaulivrat. Kočijaš tak pela med autonami po glavni poštijaj, kak liki bi se v svojoj vesi od edne njive do drüge vozo. Na konci poti smo pitali voznika, če je istina, ka na Tirolskom vsi znajo jodlivati. Un pa je odgovor nej dau, liki včasi začno svojo nauto spejvati. Najbole eričen tau varaša je glavni trg s kipom (szobor) Marije, šteroga so postavili na spomin na tau, ka so pred tristau lejtami Bavarci (bajorok) vö s Tirolske odišli. Na drügoj strani poštije pa pridemo v vausko ulico z lejpimi, farbastimi pa okinčanimi rami na bejdvej stranaj. Na konci ulice nas čaka po cejlom svejti poznana »Zlata streja«, štera je pokrita z več kak 2600 zlatimi »črepnjámi«. V cerkvi svetoga Jakoba so se inda prauškarge zbérali, prva kak so šli na svojo paut v španjolsko Compostelo de Santiago k drügomi Jakobi. V cerkvi v Innsbrucki se leko küpijo sveti kejpeci, na štere leko prauškar pečatli tö dobi. Eden keden v Švajci pa smo vidli za eden mejsec zavolé – smo si brodili, gda smo se slejdnji den dročkali po avtocesti nazaj prauti Vogrski. Švajc nam je pokazo čüdovitne bregé – pa v dolinaj lejpa jezera. Pelali smo se z zobatim cugom v plamine – pa s šiftom po vodáj. Švajcarge so nam gučali nemški pa francuski – depa taljanski ranč tak. Geli smo zdravo pa dobro gesti – od klobas pa röstina do čokolade pa sira. Švajc nam je pokazo zgodovino – depa svoj moderni svejt ranč tak. Vidli smo krave, štere so se mérno pasle (naturo) – pa smo vidli veuke pa bogate varaše ranč tak (kulturo). Pokazali so nam, ka če rejsan maš na mejsec 2.500 frankov plače, donk moreš biti šparaven. Čütili smo, ka nas majo radi, če smo turisti – pa malo menje, če škemo kak tihinci v njinom rosagi delati. Trüdni, depa trnok zadovolni smo se povrnauli domau na Vogrsko. V naši vüjaj pa se je eške dugo čüla jodlarska pesem: »Edelvajs – zlati Švajc...« -dm- Erična „zlata streja” v Innsbrucki Mini-zidine Švajca Globko v Via Mali nagla voda teče OD SLOVENIJE… Iz Sakalauvec v Lurd (2) BOŽJA PAUT K LURDSKI MARIJI Sakalovski vernicke so se od 21. do 26. augustuša podali na božo paut v najvekšo prauškarsko središče v Evropi, v Lurd, stero leži na Francuzkom med plaminami Pirenejov. Te varaš, steri ma kauli 16 gerezo lidi, vsakšo leto gorazišče več kak 6 milijaunov prauškarov iz cejloga svejta. Na naš prvi den v Lurdi, bila je srejda, je nas pozdravo dež. Pomalek je cejli den ronilo, dapa tau je celau dobro bilau, ka smo nej trpeli od ice, pred dežjom smo se pa skrili v velko-velko baziliko pod zemlauv, gde se je v 10. vöri začnila mednarodna (nemzetközi) meša. Šli smo že kaulek pau devete, naj bi mesto dobili. Lüstvo se je samo tak sipavalo prejk šest velki vrat, pa že kauli devete vöre napunilo velko baziliko, v steroj se je zbralo več kak 20 gezero vernikov. Vsikši je mirno čako. Kakše pau vöre pred začetkom meše so začnili notra tiskati betežnike, na postalaj na kolaj, na vozičkaj so sejdli ali ležali mladi pa stari betežnicke, steri so se prišli zdravit s pomočjauv Marije. Od lurdske vode je prej večgezero lidi čudežno ozdravilo (csodás gyógyulás). V lurdske špitale priti je nej tak naleki. Ne dojde tau, če betežnik ma papir od doktora, mora meti priporočilo (ajánlás) od svojga dühovnika tö. Pri tej betežnikaj pomaga več gezero prostovoljcev (önkéntesek), je tiskajo ali vlečejo k meši, na procesijo, je opravlajo. V podzemni baziliki, stera je več kak dvejstau mejtrov duga pa 81 metrov šurka, betežniki majo svojo mesto. Mednarodno mešo je slüžo nadškof (érsek) s Talanjskoga, zato ka je toga ipa bilau največ prauškarov iz ene italijanske krajine, skurok iz vsikše fare te krajine so prišli vernicke. Pred začetkom meše so kaulak nesli cerkvene zastave, med njimi je bila zastava sakalauvske kapejle tö. Za zastavami so šli župniki, steri so pripelali svoje vernike v te prauškarski kraj. Bilau je večstau popov, vsi v gnakom mešniškom gvanti. Meša se je slüžila na štiri gezikaj, v italijanščini, francoščini, angleščini pa nemščini. Pri meši je popejvo pevski zbor, dapa vernicke smo se tö leko vklučili, ka je na velki platnaj pisalo, ka se je ranč popejvalo. Po sveti meši smo šli pa si ogledali baziliko Svetega rožnega vejnca, na steroj so mozaike napravili po planaj slovenskoga patra Ivana Rupnika. (Njegvi mozaiki kinčajo cerkev v Pertoči tö). V ostalom tali popodneva smo eške vidli vauzo, kama se je držina sv. Bernadette skvaterala, gda so mogli zapistiti mlin, gde so se držali. Stavili smo se pri farofi, v sterom je slüžo župnik Peyramale, steri je najprva dau Bernadetti valati, ka se ji je skazala Marija. Gda go je pito, ka ji je gospa pravla, sto je ona, ma je dekličina pravla, ka je gospa dejala: »Jaz sem brezmadežno spočetje (Én vagyok a szeplőtelen fogantatás). Po župnikovom mišlenji bi tau deklična ovak nej mogla vedeti, če bi ji rejsan nej Marija povedala, vejpa ona je v nikše šaule nej ojdla, zatok, ka so sarmacke bili pa betežna bila, eške ranč prve spauvedi nej mejla do tistoga mau. Bernadetti se je Marija od 11. februara do 16. juliuša 1858. leta osemnajsetkrat skazala v jami Massabielle. Prosila go je, naj se na tom mesti zozida kapejla pa naj pridejo es popi na procesijo. Naj se dela pokaura pa se moli za grejšne lidi. Ranč tak go je prosila, naj lidgé pigéjo pa se mujvajo v vodej vretine, stera tečé iz jame. Popodneva v petoj vöri se je začnila procesija bolnikov. Človek ne more ravnodušen (közömbös) ostati, gda vidi večgezero betežnikov, steri računajo na pomauč B. D. Marije. Njina procesija se je končala v baziliki pod zemlauv s tejm, ka so vödjali oltarsko svestvo pa dobili blagoslov. Večer v devetoj vöri smo vsi šli na procesijo s svejčami. Dosta-dosta lidi v vsej gezikaj je molilo raužni vejnec pa spejvalo pesem Ave Marija. Tau je nika tak lejpoga, ka rejsan trbej doživeti. Gda prauškarge kauli pridejo, se nesejo cerkvene zastave pred baziliko, stero v tistom momenti razsvetlijo. Po kratkoj nauči smo v četertek rano stanili, ka smo zazranka v 6-oj vöri meli sveto mešo v tistoj kapejli, stera se je najprva zozidala nad jamo, gde se je Marija skazala. Ništrni med nami so šli se skaupat v lurdski vodi, drugi smo po rani meši eške šli molit k kipi (szobor) Marije, steri stoji pred bazilikov. Pri tom velkom kipi je vsigdar dosti-dosti rauž, stere ne pridejo na nikoj, ka z njimi okinčajo podzemno baziliko za svete meše. Mi smo tö nesli trnjove rauže Mariji. Po zajtrki smo se podali na križno paut. Štacije, stere figure so trno zanimivo nareddjene, vodijo gor po brejgi pa na drugoj strani nazaj dola. Skupina za skupinov dé, pred nami so molili v francoščino, za nami so bili vejndrik Švedi... Po križnoj pauti je en tau skupine eške odišo poglednit tisti stari mlin, v sterom je živala družina od Bernadette. Ostalo je ešče malo časa do poznoga obeda, zatok smo malo poglednili baute pa küpili spominčke za žlato, znance, napunili kanistre z lurdsko vodau... Po obedi, kauli tretje vöre smo vzeli eške gnauk slobaud od Marije pa se napautili domau. Do tistoga mau je že prišo po nas drugi bus z Vogrskoga, steri je nauvi bijo, udoben, fanj hladen... Milost Marije nas je sprvajala po pauti doma. Gda smo iz Lurda odšli, smo ešče tak znali, ka mo se cejlo nauč pelali. Prauti večera je nam pravo naš vodja, ka če do paunauči pridemo v hotel v Sanremo, mo leko spali. Pa tak je bilau, lepau smo se naspali, ka smo drugi den samo kauli desete vöre šli tadala. Kesno popodneva smo prestaupili italijansko-slovensko mejo in ve-čer kauli devete vöre smo bili že v Soboti, se pravi (skurok) doma. Še eno vöro vožnje smo meli do Sakalauvec, gde so nas čakali lidgé iz vesi pri kapejli. Na kratki smo se zahvalili B. D. Mariji, ka smo srečno domau prišli, pa po šestij dnevaj zadovolni zaspali v svoji postelaj. V imeni prauškarov baug plati Ester Kovač za organizacijo, kantori Zolini za spejvanje, župnikoma Tibori pa Imreji za molitve in svete meše. M. Sukič Foto: T. Tóth Pahor predstavil predloge za pet ministrskih kandidatov Premier Borut Pahor je predstavil predloge za pet ministrskih kandidatov. Na listi ni presenečenj: kandidat za ministra za gospodarstvo je Tomaž Orešič, za ministra za notranje zadeve Branko Janc, za vodenje resorja javne uprave Zdenka Vidovič, za ministrico za visoko šolstvo Tamara Lah Turnšek in za ministra za kulturo Samo Bevk. Pahor je listo kandidatov poslal v presojo državnemu zboru in njegovega predsednika tudi obvestil, da na sprejem liste veže zaupnico vladi. Ob tem predlaga, naj državni zbor izglasuje predlagano listo, s čimer bi se štelo, da je bila vladi izglasovana zaupnica. Na očitke nekaterih članov stranke SD, ki jo vodi, da lista kandidatov ni najboljša, je Pahor dejal, da so kandidati »borci«, kot je on. Kot je dejal, se za razliko od večine tistih, s katerimi se je pogovarjal o ministrskih mestih leta 2008, zavedajo, da jih čaka neskončno težko delo, ki je še toliko težje zaradi zavedanja kriznih razmer. Kandidati so po Pahorjevih besedah pogumni ljudje, ki imajo vizijo. Ne vztrajajo pri tem, da imajo vedno prav, »vendar so pripravljeni zastaviti svoje ime in ugled za hud spopad za neke cilje in vrednote, v katere verjamejo«. »S to listo, če bo izvoljena, sem pripravljen garati naprej. Cenim njihovo pripravljenost, da so v teh težkih časih pripravljeni ponuditi svoje znanje in sposobnosti, vedoč da na koncu koncev državni zbor ne bo toliko odločal o njih kot o meni. Jaz se tega zavedam in sprejemam to nase,« je med drugim dejal premier. Kavčič izstopil iz LDS Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je izstopil iz stranke LDS. Kot je zapisal v svoji izstopni izjavi, so »razlike v pogledih na najpomembnejša družbena, gospodarska in politična vprašanja« med vodstvom stranke in njim postale prevelike. Kot je dejal, Slovenija potrebuje alternativo in on je pri tej alternativi pripravljen sodelovati, »morajo pa to biti neki sveži, nevezani obrazi.« Lurdska bazilika, stera je zozidana nad tistov skalov, pod sterov se je v votlini skazala Marija Deseta štacija na križnoj pauti, stero so dali postaviti vogrski katoličange 1912. leta … DO MADŽARSKE Baug plati tau materi pa oči Kak so se pri nas v Porabji Slovenci po cejlom svejti raztepli za volo slüžbe pa za volo baukšoga žitka, ranč tak je tau bilau v Prekmurji tö. Dosta pa dosta Prekmurcov je odišlo v različne rosage, šteri zdaj tam živejo ali so samo živeli, zato ka so pomrli. Mlajši, šteri so se tam narodili, več samo rejdko pridejo domau poglednit rodbino, vejn zato, ka bi se težko razmeli z domanjimi, zato ka ne znajo slovenski. Na srečo, tau zato ne vela za vsakšoga, je taši Slovenec, šteri se je v Franciji naraudo, tam žive, pa itak tak guči kak mi. Karol Prkič se je v Franciji narudo, v Fismesi, zdaj z ženauf Pierrette živeta v Marmandi. Gda sem se z njima pogučavo, sta bila pri brat-ranci, pri Slavičkovi doma v Mali Šalovcaj. • Karol, vaši stariške zaka pa kak so prišli v Francijo? »Moji stariške so na sezonsko delo odli v Francijo, ta pa nazaj na leto večkrat, na konci sta pa tam ostala. Oča je z Doliča biu, mati pa iz Šalovec bila doma. Tam sta se srečala ali že tü doma, tau več ne vejm, dapa tam sta se oženila. Najprvin se je naraudo moj brat Franc, šteri zdaj v Slovenskij Konjicaj žive. Tau je zato, ka so stariške tam sezonsko delali, z njim bi se tam nej mogli spravlati, zato so ga pa domau prinesli k rodbini. Te čas je vövdarila bojna, meje so se zaprle, on je pa austo v Jugoslaviji. Potistim sem se dja naraudo, dapa dja sem že tam v Franciji goraraso. Moja mati je mrla petdesetosmega leta, gda sem dja dvajsti lejt star biu, tak ka mojga brata več ranč nej vidla.« • Gde ste se naraudili pa gde zdaj živete? »Naraudo sem se v Fismesi, gor sem raso pa v Baslieux-Les-Fismesi, zdaj pa živem v Marmandi, tau je na jugu Francije. Gde sem se naraudo, tau je bole na söveri.« • Tau je dosta kilomejtrov kraj od dauma, gde ste se narodili, zaka ste tak daleč kraj šli? »Dja sem se tadala včijo za mehanika za fabriko, s tauga se daubo diplomo. Včasin na začetki sem nej daubo delo pa sem malo delo tam na kmetiji, gde je oča delo. Nej nadugi sem daubo delo v fabriki, gde draut pletejo, dapa tam sem tü nej dugo delo, zato ka so me za sodaka zvali. Tau je bilau petdesetsedmoga leta, novembra. Te čas je bojna bila, pa dja sem v Algerijo prišo, gde sem skur tridesettri mejsecov biu, tistoga reda se je tau še k Franciji držalo. Tam v Algeriji sem dja spozno žandarje, vido sem, ka delajo, pa tau se je mena fejst povidlo. Te sem si tak zmislo, ka dja tö žandar baudem. Gda sem z vojaške slüžbe nazaj v Francijo prišo, te sem na žandarsko šaulo üšo, ka sem vöspravo pa tak sem te žandar grato. Te sem nazaj üšo v Algerijo šestdesetoga leta pa do šestdesetdrügoga leta sem tam slüžo, dočas ka je nej gratala samostojna. Potistim sem še malo austo, do konca leta, zato ka smo mi nutvčili njigve žandare. Gda sem nazajprišo v Francijo, te sem v več mejstaj slüžo, zato ka je tak bilau, ka eden žandar v ednom mesti dugo nej austo. Odo sem kauli po cejlom rosagi pa tak sem prišo v Marmande, de sem srečo ženo pa sva se oženila. Štiri lejta sva tam bila, gda sem proso moje prejdnje, naj leko dem na Karibe. Tau so mi dopistili pa tak sva te z ženauv taodišla, pa sva tri lejta tam bila. Gda sva nazajprišla v Francijo, te sem še malo delo, pa gda sem že emo petnajset lejt pri žandaraj, sem leko üšo v penzijo. Potistim smo te hišo zozidali, v šteroj zdaj že 35 lejt živeva.« • Ka ste meli za delo, gda ste bili žandar? »Prvi čas sem biu navadni žandar, gda sem že emo diplomo, te sem že delo ankete, če se je kaj zgodilo. Potejm sem motornik sto biti, pa se posrečilo, tak dvej lejti sem tau delo. Od tec sem prišo na kriminalo pa sem se s tejm spravlo, ranč tau sem delo na Karibih tö. Gda sem domau prišo, te sem tam daubo edno malo policijsko postajo, ka sem dja pelo, potejm sem pa te tak v penzijo odišo. Kak penzionist sem tü nej samo ležo, liki sem napravo en izpit pa sem dvadvajsti lejt delo kak sodni sluga, pa s tejn sem si spravo drugo penzijo.« • V pamet vam še kaj pridejo tisti časi, gda ste v bojni bili, ali gda ste na kriminali delali, zato ka mislim, tam ste dosta tašoga vidli, ka človek najraj pozabi. »Zdaj že dosta lejt tauma, ka sem v bojni biu, ali ka sem žandar biu, zato se pe tej spomini tak pomalek pozabijo. Pa tau, hvala baugi, ka je tak, zato ka na tau je najbaukše ranč nej misliti. Če na televiziji kaj tašo kažejo, ka strejlajo, te ga dja včasin stavim, tašo dja neškem gledati, zato ka sem dja tau že gnauk doživo.« • Vi ste se v Franciji naraudili, tam živete, kak tau ka itak tak lopau gučite slovenski? »Baug plati tau mami pa oči, ka sta me navčila. Zato ka ništrni so nika nej gučali materni djezik, če so v tujino prišli.« • Ona sta vsigdar slovenski gučala doma? »Nej, kak je ranč prišlo, tak sta gučala. Dja sem se tak navčo tau prekmurščino, ka sem ranč nej znau od tauga. Samo pa te naš jezik, prekmurski jezik v Ljubljani trno ne razmijo, pa dja njé tö nej. V Soboti, tam še zato ja, ka gda vidijo, ka dja gučim, te oni malo tö obrnejo, pa te se že razmejmo.« • Kelkokrat ste bili doma že do tejga mau? »Vejn že šest, sedemkrat sem biu doma, zato ka sem dja že te domau prišo, gda sem še nej biu oženjeni. Prvo paut leta 1957-oga sem s cugom prišo domau, pa te sem se prvin srečo z bratom. Prvo paut je še z menov prišo moj stric tö, on se je zvau Svetec, rojeni biu v Meriki, živo je pa v Parizi.« • Ka je razlika med Francijo pa med Slovenijo, vi morate znati, zato ka večkrat pridete se v Slovenijo na Goričko? »Tisto paut, gda sem najprva tü odo, sem mi je tak vidlo, ka tü še tak živijo kak v stari časaj. Doma je bilau več generacij vküper, ka je te že pri nas v Franciji nej bilau. Mena se je tau tak vidlo, kak če bi v časi nazaj šli trideset lejt. Drügo, ka sem še vpamet vzejo, ka tü lüstvo bola k meši odi, bola so bogaboječi, pri nas se tau že bola vse topi. Dja sem tü katoličan, če stoj mrgé, dem na pogreb, na krstitke, gda so svetki k meši, dapa tak nej, kak tü, gde lüdge bola več odijo v cerkev kak mi, sploj pa mladi. Pri nas mladi samo te dejo k meši, gda se ženijo ali če so kakšne krstitke, ovak nej. Samo kak že zdaj vidim, tü se že zato malo tau tü začne spreminjati. Tretjo, ka je ovak kak pri nas, je zajtrek. Tü domanji rano stanejo za volo mare pa reden zajtrek majo zaranki. Pri nas pavrom nej trbej tak rano stanti, zato ka vse avtomatizirano se dela, še krave se tak polagajo. Mi za zajtrek kakšni čaj pa kavo mamo, krüj, sir pa kakšno marmalado. Dapa največ ji je tak, ka samo edno kavo spijejo pa že dejo delat. V slüžbi tašo nega kak tü, ka dobijo delavci malico. Tam vsakši s seuv mora nesti z dauma, če kaj ške djesti. Štrto, ka je ovak, tau je šaula. Tam so mlajši do podneva gnauk v šauli, te je malo pauze, dejo domau djejst ali v bufet. Od pau dvej se znauva začne šaula pa cejlak do pete vöre so tam.« (se nadaljuje) Karči Holec Vlada znižuje zadolženost države Po izredni vladni seji v Lovasberényu je premier Viktor Orbán najavil znižanje državnega dolga s 77 na 73 odstotkov. Kot je povedal, se bosta v naslednjih dveh mesecih iztekla dva večja kredita, namesto le-teh država ne bo najela novih. Državni dolg se bo znižal za štiri milijarde evrov, tri milijarde bo vlada plačala iz deviznih rezerv države, eno milijardo pa iz tujih delnic, ki jih je država dobila po reformah pokojninskega zavarovanja. György Matolcsy, minister za nacionalno gospodarstvo, je povedal, da bodo dvignili učinkovitost pri plačevanju davkov, kar naj bi prispevalo dodatnih 40 milijard forintov v proračun. Enako vsoto želi vlada privarčevati s prepovedjo naročil v državni upravi. Razen tega bo vlada za 50 odstotkov dvignila davek na igre na srečo. Trošarine pri tobaku in tobačnih izdelkih se bodo dvignile za 7 odstotkov, pri alkoholnih pijačah za 5 odstotkov, pri aromatiziranih alkoholnih pijačah za 50 odstotkov. Podražilo se bo tudi plinsko olje s 97 na 110 forintov. S temi in dodatnimi ukrepi želi vlada polniti proračunski primankljaj, ki znaša 100 milijard forintov. Na seznamu kulturnih spomenikov 191 novih nepremičnin Minister za nacionalne vire je prejšnji teden razglasil za kulturne spomenike 191 nepremičnin na Madžarskem, med temi je 5 nepremičnin v Železni županiji. Na seznam kulturne dediščine so prišle tri stavbe v mestu Kőszeg, ki je peto mesto na Madžarskem po številu kulturnih spomenikov. Na seznam sta prišli tudi dve vaški cerkvi, rimskokatoliška cerkev v vasi Kőszegpaty, ki ima srednjeveške temelje, in cerkev v Nemes-kolti, ki jo je dal zgraditi János Cziráky leta 1864. Po podatkih sodelavca Zavoda za kulturne spomenika čaka v Železni županiji še kakih 60 nepremičnin, da pridejo na seznam kulturnih spomenikov. Meni, da so najbolj ogrožene stare stavbe po manjših vaseh, ki so prazne, kajti tam ni nobenega, ki bi poskrbel za njihovo zaščito. Karol Prkič z ženo Pierette v Mali Šalovcaj Gda veuki varaš v malo ves vandra »Djajca pa trnok poštüjte, ka so je inda samo té pekli, gda je svetek biu!« - je članom partnerskoga drüštva iz najvekšoga varaša v Železnoj županiji povödo Karel Holec, predsednik Porabskoga kulturnoga in turis-tičnoga drüštva Andovci, gda je je pri nauvom rami rokodelstva v najmenjšoj porabskoj vesi s svojimi kolejgari lepau gorprijo. Istina, djajca je leko paversko lüstvo inda odalo za peneze, zatok je na nji sploj skrb melo. (Eške na gostüvanjaj so dostakrat pečena djajca na sto djali.) Tiste lejpe septembrske sobote so Andovčani goste iz Sombotela čakali s paverskim zajtrikom. Cajti pa so ovaški kak inda, člani drüštva z male vesi so spekli 130 djajec (!) s šunkov pa lükom. Po krapli dobroga piti je nej daleč od Maloga Triglava v imeni sombotelskoga Kulturnoga drüštva Avgust Pavel domanje pozdravila članica Marija Kozar, štera jim je mali dar tö prinesla: če so že za tisti den planerali vküperšnjo küjanje, je predsedniki prejkdala bajdlo pa valék. Tau do prej leko dobro ponücali. Padaštvo med drüšt-voma je dugo že dosta lejt, gnauk déjo Sombotelčange v Andovce, drügo leto pa naaupek. Slovenci iz Andovec so pripravili bogati program. S sprevajanjom fud se je skupina izletnikov (kirándulók) napautila v lejs. Njino spejvanje se je čülo daleč po vesi. V gaušči je že malo bole ladno bilau, depa Sombotelčarge so v senci viski drejv tö lecali. K sreči so prišli k Vretini žitka, s toga so po legendi inda malim detetom davali za piti, edna ženska je prej od njene vodé ozdravila, v veukoj süuči pa je samo ta vretina vodau mejla. Izletniki so s kanklov zajeli friško, mrzlo vodau pa si nalejvali v plastične glaže ali go na žmani koštavali. (Ništerni so eške s kankle tö pili.) Paut je pelala dale gor po bregej, gde so popotniki vid-li veuki mravlinjek. V etom se rodijo, delajo pa živejo takše mravle, ka leko betege vračijo. Če na priliko koga vgriznejo, ma reuma taminé. Ništerni od sombotelskoga drüštva so svoje roké pa nogé nut v mravlinjek potiskali, tak fejst so dali valati starim pripovejstim. Slejdnja postaja v andovskom lesej je biu stari bunker iz petauna, iz šteroga so v bole sigurni cajtaj skrb meli na vogrsko grajnco. Eden bunker je tak biu postavleni, ka se je z njega vidlo sodake pri drügom bunkeri. Tistoga ipa je gaušča eške nej tak gausta bila, zatok so na grajnco ležej skrb meli pa dobili lidi, šteri so steli prejkskočiti v Titona Jugoslavijo. Bunker je gnes prazen, nikoma pa ne tanačivajo, ka bi nutplezdo, vej pa so tam leko eške kakše mine (aknák). Dale je Sombotelčane že pelo bus. Andovski padaške so je pelali prejk v Slovenijo, malo na Goričko. Gda so za sebov njali sausedno vesnico Büdince, so za en malo že pri dolenskoj cerkvi bili. Kaulivrat pri cerkvi se sploj lepau vidi cejla krajina. Tam so goste lepau gorprijali dühovnik Vili Hribernik, šteri so doma iz slovenske Štajerske, depa že več kak 30 lejt na Goričkom predgajo, pa lepau gučijo našo rejč. (Gnauk na mejsec majo slovensko sveto mešo v Števanovci tö.) Njini fajni domanji med so leko Sombotelčarge koštavali pa küpili tö, piti iz dostaféle zelišč (gyógynövény) pa je dobro spadnilo njinim želaudcam. Na grajnci med Büdinci pa Dolenci stogi lejpa stara cimprana iža. V etoj se eške leko pogledne indašnja črna künja, ka ram nema raura pa dim vö na dveri se kadi. V rami so živeli stara strina, na žalost pa go je poštaš mrtvo najšo na stauci. Meli so več kak 80 lejt, pa so inda lidgé v njino künjo nosili mesau sölknivat. Po dobrom obödi v Šalovci so pri andovskoj kuči Sombotelčare že čakali domanji padaške z muzikov. Iz Slovenije (Mali Šalovec) sta prišla dva mladiva goslara, Patrik pa Patricija s svojim škonikom Djaužinom. Mladiva s srejdnje šaule sta igrala na vse: gombaste fude, kitaro, bas kitaro, pa eške spejvala cüj. Nej je trbölo dugo čakati, pa se je že ples tö začno. Zmejs so flajsne ženske roké že küjale slivove globoncline. (Domanje pa sombotelske vertinje vküper.) Eške dobro, ka so Sombotelčarge s seuv meli zavolé küjarski šapk pa förtokov, ovak bi vse zamazane gratale. Bajdla pa valék iz Sombotela sta tö dobro slüžila. Ne vejmo djenau, što kelko globonclinov je zo, edno je gvüšno, ka je sombotelsko-andovska küjarska banda 380 mali takši slatki krügeu sküjala. Prauti konci večera so se muzične škeri najšle pri Sombotelčaraj tö. Tačas, ka so se gostje eške nej pripravlali za paut domau, je pet goslarov v veukoj iži bilau. Dva fudaša, dvej kitare, pa edna pevka – prekmursko-porabska banda je igrala slovenske pesmi, kak liki bi že pet lejt vküper špilala. Andovsko drüštvo je za sombotelske Slovence pripravilo bogati, zanimivi pa veseli program. Če rejsan je niške nej djenau znau, ka je tau deseto srečanje bilau, vsi smo se čütili, kak liki bi rejsan jubilej svetili. -dm Aj se po vesi čüje... »Pijte, ka te na vöke živeli« Kak teče dühovnikov med? Küjanje globonclinov v »uniformi« MRAVLAK LEJKI Karaoke Pismo iz Sobote V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Eške pounite, kak so bile karaoke inda svejta popularne? Na, vej je tau nej tak inda svejta nazaj bilau. Vsikši je leko popejvo, sto je škeu. Vsikši, ka ga je nej sram bilau, je gora staupo, vzeu mik-rofon pa popejvo. Pa je nej naprej valaun bilau, če stoj vej popejvati kak slavček ali pa kak na nikoj djane fude. Samo, ka se je čülo, samo, ka se je leko steri vöpokazo. Pa je tau vse bole za šalo pa zabavo, nej pa tak za istino, kak najbole za istino. Ne vejm, če si brodite, zakoj so mi te karaoke na pamet prišle? Vse bole kak glejdam vse té naše v parlamenti pa v našon kormanji, vse bole vidim, kak če bi karaoke poslüšo. Vejm, vejm, vejm! Obečo sam, ka nigdar več v tej moji pismaj nemo od politike piso. Depa, depa, depa, ne morem, ka ne bi. Tau je gé, kak kakši velki beteg, kak kakša epidemija. Ne morem pa ne morem se zvračiti od toga vrajžoga betega. Té beteg pa je takši gé, ka me gezik srbi pa prsti tö. Tej moji prsti, s sterimi tau pišem. Depa, démo nazaj na karaoke. Ja, té karaoke meni tak vövidijo kak tej naši ministri pa tisti v parlamenti. Zaprav, uni so meni gé ranč takši kak vsikši človek, ka je mikrofon v roke vzeu pa je škeu popejvati. Na, v sebe je gvüšen biu, kak un tau vej! Depa, kak je lampe gor opro, se je brž čülo, ka je tau nej popejvanje. Tau je bole kakšo mantranje sebe pa vsej tisti, ka ga poslüšajo. Ranč takšo mantranje poslüšamo cejle dneve iz lamp pa maudri glav naši glavačov. Tak so gvüšni v sebe, ka vse najbole znajo pa vejo, ka je tau nej mogauče povedati. Gda pa lampe gor oprejo, bi raj poslüšo tiste karaoke, ka ne ponijo popejvati, kak pa njive guče. Zakoj so karaoke baukše od njivi gučov? Rejsan, ka se na karaokaj popevlejo skur vsem poznane naute. Depa, vsikši tam po svoje popejva. Vsikši po svoje lagvo ali pa vsikši po svoje, kak trbej. Ja, takši se tö najdejo. Naše politične karaoke pa cejle dneve, cejle tedne, mejsece pa lajta »karaokajo« gnako nauto. Gnako nauto nam popejvajo vse bole lagvo pa vse bole naopak. Trbej prajti, ka si uni brodijo, kak vsikšo paut doj davajo nauvo nouto. Ja, uni tak brodijo! Mi, steri pa je moramo poslüšati, dobro vejmo, kakše naute nam popejvajo. Na, moja tašča Regina, trno čedan ženska, tau vcejlak ovak čüje pa razmej. »Vej pa nam edno pa isto doj davajo že dvajsti pa več lejt!« se je škela trno doj svaditi, gda je televizijo gledala. »Depa, té je tau tak bole žmano pa bole naraji povedo kak tisti čemerasti vrag,« se je nej doj svadila. »Gda mo znauva šli na volitve, ge gvüšno svoj glas za toga ta dam.« Ja, tak je zdaj tau! Več nika ne vala, če steri vö najde nauvo nauto, ka nas leko vö iz toga dr … potegne. Tau sploj več nej važno. Samo tau, kak naše politične karaoke stare naute popejvajo. Pa nikoga ne moti, če tisti v té naute vörvle. Sploj nej! Samo tau je eške gé, kak je popejva. Leko kaj zdaj iz vsega toga vöpotegnemo? Ja, leko! Naši glavačke so karaoke. Vsi gnako nauto popejvajo. Ne briga je, od koga ta nauta guči. Samo tau je najbole naprej valaun, steri jo kak vej popejvati. Miki Črna stvar Mravlak Lejki je šou po svejti po svoje. Tak je na toj pauti po svoje prišo v edno trno lepo pa zeleno dolino. »Kak je lepau v toj dolini!« je skričo na ves glas potejm, gda jo je že skur pau dneva samo gledo z edne velke trave na brgej. Dugo, trno dugo njemi je trbelo, ka je prišo v dolino. Tam je biu eden mali potok. Tam prejk potoka je eden maust za lidi. Malo vkraj pa eške eden maust. Prejk njega je šla nikšna čüdna železna poštija. »Dosta sam že vido. Rejsan dosta, depa, takšne vöftegnjene, vcejlak ravne železne poštije eške nigdar nej,« si je brodo, gda je ojdo zmejs med dvema železnima poštijama. Na tak si je un brodo: »Dvej vcejlak vauskivi železni poštiji, ena vcejlak skrak druge. Sploj sam si nej brodo, ka bi leko kaj takšoga sploj bilau na tom svejti.« Zdaj že dun vsikši vej, ka je ojdo zmejs dva tira, po steri cug vozi. Depa, naš mravlak Lejki je tau nej vedo. Sploj je eške nej vedo, ka je tau, ka cug. Kak bi pa aj vedo, ča pa ga je eške nigdar nej vido. Zatau je šou po štreki tadale vcejlak po svoje. Nagnauk je gor prišo, ka je baukše po tistom železi ojditi. Nej trbelo prejk kamlov pa prejk po pragaj pleziti. Tak je šou po svoje po tistom železi. Tau dugo pa vausko železo pa se je samo nagnauk začnolo trausiti. Čidale bole se je trausilo. »Na, vej pa na mejri boj!« se je začno koriti. »Vej te pa vejn ne škrgejčem?« je nej vedo, ka se godi. Gda pa je tagor pogledno, je vido, ka je gé. Proti njemi se je pelala edna velka črna stvar. Tak velka, ka se je vö iz nje kadilo. »Na, kak se neséš!? Nej čüdno, če pa ti je nekak naus gor vužgo,« se je začno smidjati. Kak bi aj vedo, ka je tau indašnji cug, ka v njem trbej küriti, ka leko pela. »Ti! Dola se stavi pa se mi ogni! Ge sam prvi biu na toj poštiji!« se je postavo na zadnje noge. Tista črna stvar, ka njemi naus gori pa nika. Tadale je pelala, kak bi ga sploj nej bilau. »Zdaj pa najbole za istino! Poštüj tau, ka sam ge biu prvi, nej pa ti!« Cug pa je glüpi, depa, nej nejmi. Zafüčko je tak na glas, ka je mravlaka Lejkoga fudnolo na prag. Tak je cug pelo više njega, un pa se je trauso pod njim. Trouso zdaj že od straja tö. »Na, vej pa čeden vsigdar popisti. Pa sam ge zdaj čeden biu, un pa nauri, ka se je nej škeu staviti,« je modrüvo, gda je po štreki šou tadale vcejlak po svoje. Miki Roš Dušan Mukič: Stari goslar Sunčen den na veukom pláci, za podnék zvoni na kráci. Varašanci prejkbežijo, naglo sé pa tá letijo. Gda si paut med njimi iškem, se v klabüki skor’ spoteknem: stari goslar tüma igra melodijo sŕca svoj’ga. »Za talent dobiš filejre« - pravijo badjüsi sejre. Vse prejkziškem, žepke, rejkli, dam ma slejdnji svoj cigrejkli. (ilustracija: Marija Kozar) SLOVENSKA MEŠA V MONOŠTRI PETEK, 16.09.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 KRAVICA KATKA, RIS., 10.30 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 10.35 VESELA HIŠICA, LUTK. NAN., 10.55 PROFESOR PUSTOLOVEC, 11.15 JONAS IN VIKING, KRATKI FILM, 11.30 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 11.55 KIPARJENJE ČASA, DOK. FILM, 12.45 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 SLOVENCI V ITALIJI, 16.30 BABILON.TV: PISAVA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 VRTIČKARJI: ZLOČINCI, 18.30 ALEKS V ČUDEŽNEM VRTU, RIS., 18.35 BALI: VSEPOVSOD LIZIKE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 NA ZDRAVJE!, 21.25 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB: KAJ NAJ JEMO?, 0.05 LJUBICE, ANG. NAD., 0.55 POSEBNA PONUDBA, 1.20 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL PETEK, 16.09.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.00 DOBRO JUTRO, 13.55 GLASNIK, 14.20 OSMI DAN, 14.50 PRIMORSKI MOZAIK, 15.20 CIRCOM REGIONAL, 15.50 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 16.20 KOŠARKA (M): EVROPSKO PRVENSTVO – POLFINALE, 18.15 ČRNO-BELI ČASI, 18.30 KNJIGA MENE BRIGA, 19.00 GLASBENA ODDAJA, 19.50 KOŠARKA (M): EVROPSKO PRVENSTVO – POLFINALE, 21.45 HLADNOKRVNO, NEMŠKO-AMERIŠKI FILM, 23.15 11. SEPTEMBER SKOZI OČI AL KAIDE, DOK. ODD., 0.10 GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 17.09.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: SEJALCI SVETLOBE, 7.20 LUTKOVNA PREDSTAVA, 8.00 BINE: KRUH, LUTK. NAN., 8.15 IZ POPOTNE TORBE: NEKAJ SLADKEGA, 8.35 SMRKCI, RIS., 9.00 POD KLOBUKOM, 9.35 ROCK NA LAPONSKEM, DOK. FILM, 9.50 DVOJNE POČITNICE, MLAD. NAD., 10.15 V DOTIKU Z VODO: NEVIHTA, 10.50 POLNOČNI KLUB: KAJ NAJ JEMO?, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 DAISY MILLER, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 NA VRTU, 17.00 POROČILA, 17.20 KDO IMA PRAV?, 17.30 JERMANOVO OKO, 17:40 ZDRAVJE, 17.50 PRENOVA DOMA, 18.00 TRIJE NA DAMJANA, 18.30 OZARE, 18.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 OBALA MOSKITOV, AM. FILM, 22.00 POROČILA, 22.30 KULTURA, 22.35 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.25 SENCA STRAHU, AM. FILM, 0.50 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL SOBOTA, 17.09.2011, II. SPORED TVS 8.35 SKOZI ČAS, 8.45 POGLEDI SLOVENIJE, 10.15 POSEBNA PONUDBA,11.00 SLOVENCI V ITALIJI: SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE, 11.30 PRIMORSKI MOZAIK, 12.00 CIRCOM REGIONAL, 12.30 KNJIGA MENE BRIGA, 14.55 ŠPORT, 22.00 NA LEPŠE, 22.25 SOBOTNA GLASBENA NOČ: NOVI ROCK, REPORTAŽA S KONCERTA, 23.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 18.09.2011, I. SPORED TVS 6.40 KULTURA, 7.00 ALEKS V VODI, RIS., 7.05 NINA NANA, RIS., 7.10 ŽELEJČKI, RIS., 7.15 MUSTI, RIS., 7.20 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 7.25 ANČINE NOGICE, RIS., 7.35 MOJSTER MIHA, RIS., 7.45 PENELOPA, RIS., 7.50 MALA KRALJIČNA, RIS., 8.15 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 8.25 TIMI GRE, RIS., 8.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 8.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 8.50 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 9.00 MALA KRALJIČNA, RIS., 9.10 SMRKCI, RIS., 9.35 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 9.45 ŽAMETEK, RIS., 10.20 ŽOGARIJA, 10.50 NA OBISKU, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.40 PRVI IN DRUGI, 15.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.30 ŽIVLJENJE JE CESTA, DOK. FILM, 16.00 MARIJINOCELJSKA DEŽELA, DOK. ODD., 17.00 POROČILA, 17.15 JOSÉ CARRERAS V LJUBLJANI, PONOVITEV KONCERTA IZ ARENE STOŽICE, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKA POPEVKA 2011, 22.00 DRUŽINSKE ZGODBE: MIŠA MOLK IN ULA FURLAN, 22.55 POROČILA, 23.40 OBLJUBA, ANG. SER., 1.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 1.35 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL NEDELJA, 18.09.2011, II. SPORED TVS 9.05 SKOZI ČAS, 9.30 GLOBUS, 10.00 KRAJI IN OBIČAJI, DOK. ODD., 10.30 AKADEMSKA FOKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT, 11.00 GRIMMOVE PRAVLJICE: BREMENSKI MESTNI GODCI, NEMŠ. FILM, 12.00 TURBULENCA, 17.25 ŠPORT, 22.30 ŽREBANJE LOTA, 22.40 GADAFI - NAŠ NAJBOLJŠI SOVRAŽNIK, DOK. ODD., 0.15 KRATKI FILM AGRFT, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 19.09.2011, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ŽAMETEK: SANJE, RIS., 10.30 BACEK JON, RIS., 10.40 TONI IN BONI, RIS., 11.00 IZ POPOTNE TORBE: NEKAJ SLADKEGA, 11.25 ŽOGARIJA, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, 13.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.45 NA LEPŠE, 14.15 OBZORJA DUHA: MLADI, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 PRVI IN DRUGI, 16.00 DRUŽINSKE ZGODBE: MIŠA MOLK IN ULA FURLAN, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DUHOVNI UTRIP, 17.45 POGLED NA ...: IVAN GROHAR: SEJALEC, DOK. ODD., 17.55 VRTIČKARJI: JOGGER, NADALJEVANKA, 18.30 NENAVADNE ZGODBICE: KAMELA KAMILA, RIS., 18.35 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA: NESREČNA PODKEV, RIS., 18.45 PRIMER ZA PRIJATELJE: BUDILKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.35 KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.30 GLASBENI VEČER, 23.30 ENSEMBLE 4SAXESS, 23.55 TRIO EVTERPA, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 19.09.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.30 DOBRO JUTRO, 13.15 GLASBENA ODDAJA, 14.00 SOBOTNO POPOLDNE, 15.20 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 16.00 SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU, CESTNE VOŽNJE, PRENOS IZ KÖBENHAVNA, 17.30 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 17.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 FIRMA.TV, 18.55 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: DRUGI DUMAS, FR. FILM, 21.40 ARTUR RUBINSTEIN, FR. PORTRETNI FILM, 22.35 BLEF, KAN. FILM, 0.05 PEKLENSKI IZBOR, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 20.09.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA. 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 PUJSA PEPA: NAMIŠLJENI PRIJATELJ, RIS., 10.25 ČARLI IN LOLA, RIS., 10.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 10.40 MALA KRALJIČNA: PRAZNIK JESENI!, RIS., 11.05 ODDAJA ZA OTROKE, 11.20 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM DIVJI KOSTANJ S CVETOVI, POUČNA NANIZANKA, 11.25 IZ POPOTNE TORBE: OVCE, 12.00 POROČILA, 12.20 UMETNOST IGRE, 13.00 POROČILA, 13.25 STUDIO CITY, 14.30 BABILON.TV: PISAVA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 KIPARJENJE ČASA, DOK. FILM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.00 VRTIČKARJI: BUČA, 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 PENELOPA, RIS., 18.40 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 ŽIVLJENJE PO 11. SEPTEMBRU, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 AFGANISTAN: V ZALEDJU SOVRAŽNIKA, DOK. ODD., 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST: GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI, 0.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 0.55 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL TOREK, 20.09.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.15 PEKLENSKI IZBOR, 15.00 BLEŠČICA, 15.35 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.35 NA OBISKU, 17.05 NA VRTU, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 GLASNIK, 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG: MISLINJA, DOK. ODD., 19.00 VIDEO ZID, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 19.55 SVETOVNO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI, 21.00 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 21.20 MOJE ŽIVLJENJE BREZ MENE, KOPRODUKCIJSKI, 23.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.35 VIDEO ZID, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 21.09.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.45 ZLATI PRAH: ŽELEZNA PEČ, PRAVLJICA ZA OTROKE, 11.00 MOZART: V DEŽELI OPERE, 11.10 ZLATKO ZAKLADKO: KRAJINA BREZ, 11.25 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 POROČILA, 12.05 ŽIVLJENJE PO 11. SEPTEMBRU, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.15 DUHOVNI UTRIP, 14.30 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 GLOBUS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.00 VRTIČKARJI: VODA, NADALJEVANKA, 18.35 DIM, DAM, DUM: DUM JE ŽE VELIK, RIS., 18.40 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO: MEHIKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 JAZ BI TUDI, ŠP. FILM, 22.00 ODMEVI, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.35 TURBULENCA, 0.05 LAHKO NOČ, DRAGI, NORV. NAD., 1.05 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL SREDA, 21.09.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.10 DOBRO JUTRO, 14.00 SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU, KRONOMETER (ČLANI), 17.55 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: CELJE - OLIMPIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 PEKLENSKI IZBOR, 23.15 VIDEO ZID, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 22.09.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 10.20 RISANKA, 10.25 BINE: KRUH, LUTK. NAN., 10.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.25 SLAVNA PETERICA: SREDNJEVEŠKI SILAK, RIS., 12.00 POROČILA, 12.05 SLOVENSKI VODNI KROG: MISLINJA, DOK. ODD., 12.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ODKRITO, 14.20 KEKEC, SLOVENSKI FILMSKI JUNAK, KI JE OSVOJIL TUDI KITAJSKO, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 BABILON.TV: BOJ, 17.50 MINUTE ZA JEZIK, 18.00 VRTIČKARJI: NINANANA, 18.35 KARLI: KARLIJEVI PRIJATELJI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, 23.00 OSMI DAN, 23.25 INTIMNE IZPOVEDI, DOK. FILM, 0.15 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL ČETRTEK, 22.09.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.45 DOBRO JUTRO, 13.35 VIDEO ZID, 14.20 SLOVENSKA POPEVKA 2011, 16.25 KRAJI IN OBIČAJI: BIVANJE TRENUTKA SKORAJ TRŽAŠKI GLASBI, 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 18.20 EVROPSKI MAGAZIN, 18.55 VIDEO ZID, 19.45 ŽREBANJE DETELJICE, 19.55 SVETOVNO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI, 21.00 RAZRED, FR. FILM, 23.05 ZDRAVNIČIN DNEVNIK; MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO III.: SMOLA! ŽE SPET ŽABEC!, NEMŠ. NAD., 23.55 CHARTRSKI VITRAJI, DOK. FILM, 1.15 VIDEO ZID, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL V varaškoj baročnoj cerkvi bau 18. septembra v 16.00 vöri v organizaciji Slovenske samouprave Monošter-Slovenska ves SLOVENSKA MEŠA Mešo de darüvo dekan LOJZE KOZAR, pri meši de spejvo cerkveni pevski zbor iz Murske Sobote. Vörnicke po meši dobijo cerkveno pesmarico Poslušajte vsi ljudje. Zveza Slovencev na Madžarskem in Kolesarsko društvo 1896 iz Monoštra organizirata 17. septembra 2011 KOLESARSKI MARATON „LIPA” Program: 9.30-10.00 Registracija pred hotelom Lipa 10.00 Start Proga: Hotel Lipa – Monošter – Števanovci – Verica – Čepinci – Šulinci – Martinje – Gornji Senik – Dolnji Senik – hotel Lipa 1. postaja v Čepincih okoli 13.00 ure prihod v hotel Lipa pogostitev Maraton je zaprtega značaja in za vse starostne skupine. Dolžina proge je 42 km. Servisni avto je zagotovljen. V primeru okvare kolesa pokličite številko: 00-36-30-3499-438. Maraton, ki se ga udeležujete na lastno odgovornost, v primeru slabega vremena odpade. Štartnina: 2 EVRA Zveza Slovencev na Madžarskem Kolesarsko društvo 1896 iz Monoštra Sponzor: Herman Ostrič - Čepinci Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu