Občinske volitve. Zaupnike in pristaše Kmetske zveze in Slovenske ljudske stranke prosimo, da se ravnajo po teli le navodilih : 1. Ako še v kateri občini niste se .stavili in predložili kandidatne liste okrajnemu glavarstvu, storite to ne -mi: doma. 2. Kandidatne liste morajo podpisati vsi kandidati, odborniški in na-mestniški s svojim polnim imenom. Ne krajšali krstnih imen. Podpišite se čitljivo. Pristavite pri podpisu tudi stan in bivališče kandidatovo. Podpišite se nu pr. tako: 1, Jernej Ferk, posestnik, Podgradec, h. št. 24. Sprejmem, Friderik Menhart, viničar, Plavč, h št 12, Sprejmem, itd. 3. Vsak kandidat se mora podpirati na zadnji strani tiskovine v isti vrsti, kakor je vpisan na prvi strani kandidatne liste. 4. Kcor ne zna ali ne more pisati naj se podkriža. Njegovo ime nap še potem poleg križa kaka druga oseba, ki pa se mora podpisati kot podpisa-*6ij In priča, 'odpisati se mora zra-jven še druga priča. Podpisatelj mora dostaviti tudi besedo „Sprejmem". Podpisujte s črnilom, '.a je bolj čitljivo, 5. Na prvi strani pod imeni kandidatov napišite natančno ime predstavnika in njegovega namestnika. Ta dva bosta na dan volitve prava člana komisije. 0. Na zadnji strani napišite pod .naslov: „Pooblaščeni zastopnik liste" ime volilca zastopnika in njegovega namestnika, kateremu bo glavarstvo pošiljalo odgovor ali je kandidat.ia lista pravilno sestavljena in pravilno podpisana ali ne. Ce lista ni prav sestavljena jo mora pooblaščeni zas. >p-siik sporazumno s strankinim vo.ilnjm odborom popraviti in takoj( ali najpozneje v treh dneh po prejemu) izročiti okrajuemu glavarstvu 7. Ce je kak kandidat podpisal dve listi, sta oba podpisa neveljavna. Na obeh li&tah se mora njegovo ime nadomestiti z drugimi, 8 Neveljaven je podpis na kandidatni listi, ako je kandidat, ki zna «rm podpisati svoje ime, ni sam podpiral, ampak kdo drugi. Ce so nas protniki na ta način dobili podpise po sameznih volilicev, naj dotične osebe idajo izjavo, da se jih je brez vedno -•ibti podpisalo in djalo na listo. To iz_ Javo pošljite takoj okrajnemu glavarstvu. Kdor pa je pravilno podpisal kako kandidatno listo in se pozneje »kesa, zgubi volilno pravico. Neveljavni so tudi podpisi, če je kak nasprotnik pobiral podpise, ne da bi pred - ložil volilcu sestavo in razpored kandidatne liste. Nadalje je tudi neveljaven podpis in sploh kandidat, ki še ni 24 let star ali pa ima kako kazen, ki ga izločuje od pasivne volilne pravice, t. j. da ne more biti izvoljen. Tiste kazni smo opisali zadnjič v „SI, Gospodarju", 9 Kandidatne liste izročite takoj t ko jih sestavite, osebno po zanesljivem pristašu okrajnemu glavarstvu. Pri občinskem uradu je nabit razglas, ke-daj se vlagajo liste. V mariborskem okraju je zadnji dan 12. aprila ob 12. uri opoldne. Zahtevajte na glavarstvu potrdilo, da ste izročili listo. 10. Sestavite po vseh občinah ta -koi — ako še niste — volilni odbor , ki se sedaj vsak dan shaja, izbere kandidate in ukrepa o vseh potrebnih predpripravah za volitve in razdeli delo za uspešno agitacijo od volilca do volilca. — Kompromisov ali zvez ne sklepajte z nobeno nasprotno stran ko. 11. Preskrbite si takoj prepis volilnega imenika, da boste sigurno zna li, kdo je volilec in kdo ne.' 12. Poročajte nam takoj o vsem, kar ste izvršili: pod katerim imenom ste sestavili kandidatno listo, koliko strank bo nastopilo v vaši občini, katere in katera bo najmočnejša, koliko glasov bo približno dobila naša. 13. Kjer še imajo občine župana in občinski odbor, bo župan ali nje-gbv namestnik predsednik volilnega odbora ali komisije. Občinski odbor izvoli izmed volilcev še enega člana v volilno komisijo. Kjer pa je gerent i sosvet pa bo glavarstvo imenovalo volilnega komisarja in ciana komisije. 14. Vsako nepravilnost, nasilje ali nepostavno postopanje od strani obla-stev ali naših nasprotnikov nam ta -koj naznanite. 15. Volilne Skrinjice bodo na vo -iišču uvrščene po istem redu, kakor ! so bile predložene kandidatne liste o-krajnemu glavarstvu. Vložite torej tako' kandidatne liste, da bo imela Kmetska zveza oziroma Slov, ljudska stranka prvo Skrinjico. Tajništvo Slovenske kmetske zveze, oziroma Slovenske ljudske stranke v Mariboru. Samostojna - davki in vojaščina. Samostojni apostoli: Mrmolja, U-rek in Drofenik so kot predvolitveni gromovniki za izvojevanje stare kmetske pravde lovili pošteno kmetsko lju c.stvo v samostojne mreže z obljubo: Kakor hitro pridemo samostojni kmet- je kot poslanoi v Beograd, bomo zmar.i šali davke, odpravili vojaščino itd. Pri volitvah samostojni niso dobili samo poslanskih zastopnikov, ampak imajo sedaj celo svojega ministra in bodo v najkrajšem času zasedli 3 po-verjeništva pri deželni vladi v Liub bani. Samostojni so torej na najvišjih vladnih mestih v Beogradu in Ljub -l:ani in pri tej priliki se pač moramo vprašati: Kako je pa s samostojno ob ljubo o znižanju davkov in o odprav» vojaščine t Samostojni poslanci, minister in pbvenjeniki niso davkov zmanjšali — ampak so vstopili v sedanjo vlado, ki si je kupila Turke za 1 milijardo 200 milijonov in to milijonsko in milijonsko odkupnino za turška veleposcstva bodo plačevali tudi naši davkoplače -valci. Finančni minister Kumanudi že izdeluje načrt za poviSanje davkov, ker Turki zahtevajo izplačilo obljub Ijenih milijonov in odkod naj vzame vlada te milijonske svote, ako jih ne iztisne iz naroda potom davkov. Za povišanje davkov, katero se napoveduje, so pa samostojni presneto odgovorni, ker se strinjajo z odkupom turške veleposesti, ker so sami v vladi, ¿i je sklenila tako ostudno kupčijo z muslimani in bo sedaj odiraia kmeta z zopet novimi davki, da bede lahko izplačala turške bogataše. Kako je pa z vojaščino, odkar im.Vitj v Beogradu samostojne poslance in mi • nistra ? Doslej samostojni niti z mumcem niso mignili, da 1 i se potegnili pi vojnem ministrstvu za zboljšanje raz-ner, pod kaurimi morajo služil: vojaščino naši fantje v Macedoniji in ob albanski meji. Samostojnim je presneto malo mar, kje in kako služijo naši kmetski fantje vojake. Samostojna brezbrižnost na piam usodi naših fantov vojakov je že ♦aka, da so šli samostojneži v vlado, kuje razne bojne načrte in že vpo-llicuje razne letnike pod orožje. Ako so samostojneži v vladi, potem so od-¿ivorni tudi za vojni pohod, katerega pripravljajo v Beogradu. Da so le: Urek, Mrmolja in Drofenik prosti vojaške suknje, kaj iim je rmr, da morajo naši fantje k vojakom v Macedonijo, ob albansko mejo in sedaj še menda kam na vo„sko. Olojle, taka je samostojna ljubezen do kmeta: Davki bodo zvišani, ker je vlada kupila Turke za milijonske svote in samostojni kmetje so v tej vladi, ki že kuje načrt o zvišanju davkov in kam bi porinila naša v°jaštvo na vojni pohod. Od vstop«r sfamostojnežev v vlado imajo profit samo samostojni poslanci, katerim je ministrski predsednik Pa -šič obljubil, da jim bo v zahvalo za njih vstop v vlado naklonil razne i?-voznice. In res, dosedaj je bil izvoa iz naše države prost, sedaj je že zaprt, baje radi suše, a v resnici pa, da 86 bodo zahtevale za izvoz zopet b voznice, katerih bo deležna samostoj* na trojica: Urek, Mrmolja in Drofenik. Saj gospod Urek se je že hvali* sel po Brežicah, da si je opomogel po iom izvoznic toliko, da si sedaj v Ča* Eih grozne draginje lahko zida ne nišo, ampak palačo kot se spodobi za samostojnega poslanca. Naše kmetsko ljudstvo po deželi že sedaj uvideva, da so bile samostojne obljube pred volitvami laž. Samostojni poslanci niso storili niti pičice dobrega za kmeta, ampak ga bodo se-c.aj še pomagali odirati potom novih davkov in nepotrebnih vojnih pohodov Samostojni apostoli so preslepili ljudstvo pri zadnjih volitvah iz grdega na mena, da zlezejo v vlado in obogatijo sami sebe po vzgledu svojih duševnih cčetov — demokratov. Od samostojnega poslanstva imajo do sedaj dobiJek mesar Pucelj, ki je mastno plačani minister, kmet dr. Vošnjak, ki ie rostal poslanik za Kopenhagen, Unk, ki dobi novo hišo in še drugi samostojni po blanci, katerim na ljubo ie vlada zaprla izvoz, da bodo deležni sedaj demokratskega „Žegia" izvoznio. Tak je dosedanji potek samostoj -negf boja na za zvojevanje kmefsl-pravde, ampak žepne pravde samo-btojnih poslancev, ki so sedaj očitn, .'udeži kmetske koristi! Dr. Žerjav izdaja samoslojneže. Ze od prvega pojava samostojne -že v smo povdarjali, da je dr. Žerjav, veliki demokrat pred Bogom in ljudn , očo Samostojne kmetijske stranke, a tega nam marsikdo ni verjel. V na -¡slopnem priobčujemo pismo dr. Žerjava, naslovljeno na zaupniku Demokr. stranke na deželi. Pismo se glasi: „Velecenjeni gospod! Nova politična situacija me sili, da se tem po'om zaupno obračam na Vas v zadevi bližajočih se volitev. Kakor veste, je h D. S. do poslednjega vrgla vse noči ca deželo, da zaobrne kmetsko gibaii« je na napredno siran in da prepreči vsako možnost, da bi se to gibanje na gnilo k klerikalcem, s tem, da m n o* gokje dirigira svoje lastne pristaše v kmetsko stranko. Skoro povsod so naši ljudje ustanovili njene organizacije in mi smo stranko podprli tudi še z fc&m Zaklad na otoku. ?z angleškega prevedel Paulus. (Dalje.) „Glej, kako se mi vsi prsti tresejo, ne morem jih držati na miru Niti kapljice ga še nisem pil danes!, Ta-Ie edravnik je osel, Jim! Ce ne dobim ¿ožirka ruma, se mi bo začelo blesti. Menda so mi že itak blede! Tamle v kotu, zadaj za teboj ga vidim, starega Flinia — kakor bi bil živ — Jim, jaz sem živel divje življenje in če se mi tačne blosti, bom postal Kain! — — Zdravnik sam je rekel, da eden kozarec me še ne bo ubil! — Zlat ti dam aa kozai ček ruma — Jim —" Bolj in bolj se je razburjal — in «bal sem se za očeta, ki je bil tisti flan zelo slab in popolnega miru pogreben. In — saj je tudi res rekel g. zdravnik, da eden kozareo ga še ne bo ubil. Zato sem mu dejal: „Eden kozar.ee v£,m prinesom. Ve-Sfh zlatov pa ne potrebujem! Tisto plačajte, kar sto očetu dolžni! Eden kozareo dobite, več pa no!" Ko sem mu ga prinesel, ga je poželjivo zgrabil in izpil v eni sapi. „Ah — ah — sedaj je bolje, prav gotovo je bolje! — Povej mi, prijatelj, ali ti je zdravnik naročil, kako dolgo moram ležati v tem-le starem koritu?" „Najmanj teden dni!" „Groma!" je vzkliknil. „Teden --dni ? — To ni mogoče! Našli bi me in mi zasodili „Črno piko"! Ti potepuhi sedajle stikajo okrog in premišljujejo, kako bi mi prišli do živega I Potepu -hi, ki niso znali obdržati, kar so dobili, in ki hočejo imeti, kar ni njiho -vo. Ali je tako početje pošteno? To bi rad vedel! Jaz pa sem štedljiv človek, svojega dobrega denarja nikdar ni -sem zapravljal in tudi izgubil ga nisem! Pa ga tudi tem barabam — ne dam! To pot jim bom še eno zagodel. Ne bojim so jih!" Tako je govor.il in se s težavo poskušal dvigniti. Prijemal se je mojega ramena tako krčevito, da bi bil naj -rajši zakričal, in jrremikal noge, kakor bi bile mrtve. S slabotnim glasom govoril svoje sicer življenjapolne be eedo in ko je končao sedel na rob po-stnlje, si je moral počiti od napora. „Ta-le zdravnik me je hudo pri - ..... »«gp———— 1 jel", je stokal, „Kar v ušesih mi zvoni. Položi me zopet!" Predon sem mu mogel pomagati, 4o padel nazaj v posteljo. Ležal je nekaj časa nepremično, ' „Jim", je dejal končno, „si videl tistega mornarja?" „,.Črnega psa" — ?" sem vpraSal. »Ah, „Črni pes"! Ničvrednež je! Pa še hujši so tisti, ki so ga poslali! — Poslušaj! — Ce jaz ne bom mogel odtod in če mi prinesejo „črno piko", — vedi, da iščejo moj stari zaboj —! Ti zajašeš konja, veš —! Saj znaš jahati, znaš --? Torej ti zajašeš konja in pohitiš k — da, tako naj bo! — in pohitiš k tistemu čenčavemu zdravniku ter mu naročiš, naj skliče — svojo ljudi — vojske, stražnike — in zajeli jih bodo vse pri „Admiralu", samo nekdanje Flintove pomagače in mor -narje, vse, ki so še ostali živi. Jaz sem bil Flintov prvi mornar in jaz sem edini, ki vem za. prostor. Vse mi je povedal, ko je ležal na smrtni postelji, kakor bom menda jaz kmalu ležal, vidiš —! Pa besedico ne boš zinil, dokler mi ne prinesejo „črne pi - ! ke", ali pa dokler ne vidiš spet tiste- , ga „Črnega psa", ali pa mornarja z eno nogo. Ce bi tega kje zagledal, t;*-krat pa le brž beži po ljudi — !" „Pa kaj je to „Črna pika", kapitan sem vprašal. „To je zadnji opomin, prijatelji — Povem ti. če pridejo zares. Ti pa dobro pazi, Jim! Pošteno bom del.1 s teboj, Jim, svojo besedo ti dam na U!" Tako je še nekaj časa zmedeno gc voril in glas mu je slabel bolj in bolj, K«) sem mu dal zdravilo, ga je vzel pokorno kakor otrok, rekoč: „Ako je bil keaaj kak mornar potreben zdra -vila — jaz sem ga gotovo potreben!" Na;o ga je objel težek, omotici podoben spsneo in pustil sem ga samega- Kaj bi bil storil, >}e bi bili šli dogodki svojo navadno pot, tega pa t* s vem. Najbrž bi bil povedal zdravniku, kar sem čul od kapitana, kajti ¿fino 3em se bal, da ne bi kjo kapitan ol> Žaloval svojo preveliko zaupljivost 5d odkritosrčnost in me ubil. Toda prišlo jo vso drugače. Moj oče je tisti večer nonadoma umrl. Ta dogodek jo obrnil vso moje mi sli drugam. (Dalje prihod.) IVi^BSrnSrfcia "v tfrligi-vt — i—r^tr • > ... 1 v U'»* .K»** itoke -«ccm «b«**^ dohif«)« 3M V 4t t-ctnme. — cesta it. 5 roko?tet m i Upravnik»*» «prej««** !n«erei« <• r»Hj>mi»c^jt, ipKeraiom po doflovjr*. X». kletne frihuHi pr5iRf?«n |KH Nriiii-i* ' rakianMCij* v? ____ - Teifore« it 21*. —tr »t», icvnlk. llpvtlk« «:«n« t krono. 0 3 4. itev. RiTaplbts*», dne *7. apMla čeiriek tn vetja s. «flM&nsir-o »red ali v Mariboru t '" a*4Aianje>n na dom za celo ieto £. pol teta 20 K, nt, četri ¡«Is j« t lnen Jugoslavije 50 ti. te pošlje na upr?>v-,5fo»ensfc^g»! Oo»pode -n* J fWli>»r4. Koroška c^rera «t >. litt» •» dopoišlja dc orijuvi-d iSeM-oi$,» štev. 220 :- UST LJUDSTVU li POUK m ZABAtfO i e n a r j e m. Pred volitvami Je bila /elika razprava, na kak način bo več naprednih glasov, ali če nastopita obe ¡stranki deljeno, ali če nastopita sku -paj. SKS se je odločila za prvo stališče. S tem je prisilila JDS, da je nastopila samostojno in skuša na i se ¡¿družiti vse odločno napredne glaso -ve. Kolikor morem pregledati položaj, manjka SKS enotnega vodstva in avtoriteto in ni v stranki prav nič discipline in požrtvovalnosti. Zato žali-bog po volitvah pričakujemo naglo nazadovanje tega gibanja. Stvar naše .stranke bode, da zapreči, da se ljudstvo vrne klerikalcem v naročje. V to svrho je že danes potreba, da od -ločno markiramo obstoj JDS po vsej deželi. Po volitvah pa bomo nemudo -ma razprcdli gospodarsko organizacijo, katero kljub mojim pozivom SKS popolnoma zanemarja." Pismo se končuje z ugotovitvijo , da je z nastopom JDS na deželi pri zadnjih volitvah v konstituanto tudi izpolnjena želja SKS, da se bo predstavnikom list izguba časa primerno cdškodovala in da se to Zerjavovo po-iočilo smatra za zaupno. S tem pismom je liberalni voditelj potrdil resničnost naših trditev. Sodbo o tem naj si napravijo naši prista ši sami Regulacija Orane. Drava še Čaka uravnave. Bivša avstrijska državna uprava je tekom et le zgradila na progi Maribor-STe-dišče skupaj 35 raznolikih vannostnih in obrežnih zgradb na mestih, kjer se je takrat zdela potreba največja. Pri vodi takega značaja, kakor je Drava, pa posamezne zgradbe ne pomenijo do sti, ker je še nebroj nevarnih mest, ki u» varstva nujno potrebna. Temu se oa trajno odpomoči edinole s sistematično izvišeno uravnavo, za katero se Js odločila generalna inšpekcija votla, v Ljubljani, ki je tako velepotezno, po načrtu izvedeno uravnavo priporočila generalni direkciji voda v Beogradu. Ker med tem Drava nadaljuje s»o je razdiralno delo ter so od raznih ¿Irani prišle pritožbe, da se noče u-streči tudi najbolj upravičenim zante-vam, in se je izražal sum, češ, da se oo vse regulaci„ski delo ob Dravi u-s.avilo, se je poslanec dr. Hohnjec v menu Siovenske kmetske zveze r^ -uil na ministrstvo poljedelstva m \o-aa v Beogradu in na generalno in -¿pekcijo voda v Ljubljani, od kaicre je z dopisom z dne 1. aprila dobil na -cdednji odgovor: Skoda, ki jo povzroča Drava, je sicer velika, toda ni nova in nenavadna; tok Drave je bil vedno enak; obžalovati je le, da ni imela bivša Av -otrija nobenega smisla, da bi v dol -gih stoletjih svoje vlade vodo uravnala, ali se pa ni poprej mogoče ljudstvo za to delo toliko zanimalo, kar tuji aj n: znano? Ta nemarnost bivše države nas je postavila, ko nam je zapustila to-le ueprijetno dedščino, v skrajno težak položaj, sedai po toliki vojni in pii '•»bstoječi draginji, pri poiainjkaaju tehničkega osobja in matei.iala na» se izvrši to, kar bi bila Avstrija lahko igraje izvršila, pa vendar le ni, ker je bila zaposlena povsod drugod, le pri nas po možnosti malo. Našel se je slučajno projekt iz leta 1906 za regulacijo Drave v progi Loka—Ptuj—Dravce s skupnim proračunom za 24 km dolgo progo v znes -ku 7,000.000 K; če bi se razdelilo delo na 15 let, bi prišlo na leto okroglo 470.000 K, kar bi bilo za prejšno državo prava bagatela. Proračun se je tekem letošnje zime na sedanje razmere predelal ter se glasi okroglo na 200 milijonov K , ali porazdeljeno na 15 let, pride na leto 13.3 milijonov K. To je torej razlika med prej in sedaj, ne glede na druge neugodne okornosti, ki pridejo sedaj tudi v poštev. Z ozirom na navodila za sestavo proračunov, da naj se snrejme vanje 'o najnujnejše in neobhodno potrebno, se je letos postavilo vanj za Dravo K 830.000, toda ne za pričetek sistematične uravnave, temveč le za ohranitev obstoječih zgradb in za napravo novih, kjer je potreba najnujnelša. Ce te ves ta znesek odobri, se bode dalo marsikaj koristnega izvršiti; toda o -.dobritev ali krčenje od nas proračun- j jenih zneskov, ki so glede vseh postavk zmerni in vpoštevajo težko li -nančno stanje države, pa ni od nas odvisno. Se(jlaj ko je proračun za sistema -lično uravnavo urejen, se bo tekom le-I ta poslal ministrstvu v nadaljno poslovanje. V okviru prouačuna za leto 1920-21 se dela na Dravi dalje vršijo, po-I sebno tudi na res nevarni točki v občini Sv. Martin, da se zavaruje hiša, ki stoji blizu Drave. Vsled neke pomote, kakor da ni več kredita za to delo, je okrožna gradbena sekcija v Mariboru prenehala z delom; ko se ji je pa stvar pojasnila, da je kredit še na razpolago, se ie takoj z delom zopet pričelo; počivalo je delo nekaj časa le v odseku Maribor—Ptuj, med -tem, ko se je v odseku Ptuj—Središče nepretrgano delalo. Iz predstoječega kratkega popisa t oste g. narodni poslanik posneli, da se trudimo v okviru razpoložljivih naših sredstev storiti, kolikor je pri obstoječih razmerah mogoče; dobrobit ljudstva spremlja vse naše delovanje, j žal, da ne moremo vsem zahtevam za-! dostiti, kakor bi sicer radi, in s tem j vseh neprilik odpraviti, ki smo jih po bivši državi podedovali. Ce ne prei, pa vsaj s 1. junijem t. 1. bomo posfavili inženerja s sede -žem v Ptuju, ki bo imel pred vsem z Dravo posla; s tem upamo že letos več sistema v delovanje spraviti na korist ljudstva in države. Zaradi zvišane poštnine stane „Slovenski Gospodar" od 1. aprila t. 1. i izven Jugoslavije letno 80 K, pol letno 40 K in četrtletno 20 K. — Ob enem opozarjamo «'enj naročnike, da se naročnina plačuje vedno naprej in ne nazaj Oni inozemski naročniki, ki so naročnino plačali že čez 1. aprii t. 1., i naj blagovolijo doplačati razliko. Upravništvo „Slov. Gospodarja". Politični ogled. s Kraljevina SHS. \ ustav -n'em odboru so se na zadnjih sejah veliko prerekali o raznih ustavnih členih. Posebno oster je bil prepir zaradi „kancelparagrafa", katerega je zagovarjal znani liberalec dr. Žerjav. Na pnbsk demokratov je bil sprejet člen o „kanCelparagrafu" v ustavnem i odboru, a v izpremenjeni obliki. Dne j 5. t. m. se je tudi vršila seja ustavo-! tvorne skupščine, na kateri se jo pre-čital ukaz o imenovanju noviii m.isb -manskih in samostojnega minisiia. Prihodnja seja konšbtuante je sklioa-na za jutri. Ker so stopili naš samo stojneži v vlado, bodo dobili ti tudi jedno podpredsedniško mesto v kou -štituanti, katerega bo najbrž zasedel samostojnež Urek. Časopisi poročajo, da bo končal ustavni odbor svoje delo še ta teden in pride celotna ".sta -va v razgovor pred celotno konštitu anto prihodnji teden. Bolgari so za čeli baje svoje čete vtihotaplj«..i v Albanijo, da bi od tamkaj vpadli na naše ozemlje. Naša država si ' o že 7.na la zasigurati meje napram Albaniji. .Nemčija,. V Nemčiu so upri -zorili zadnje dni komunisti po indu -strijskih krajih hude nemire. Komuni stični agitatorji so bili plačani in najeti od ruskih boljševikov. Nemški vladi se je zopet posrečilo, da je zatrla to komunistično prevratno bari ie in sedaj se je že vrnilo komunistično delavstvo na delo. Mir in reci sta \ Nemčiji zopet vzpostavljena. M a-d ž a r s k a. Za velikonočne praznike je vprizoril bivši cesa^ Ka-rol za celo Evropo nevarno igro. Naenkrat se je pripeljai Karel iz Švice v avtu skozi Nemško Avstrijo v Madžarsko Subotico, kjer se je nasioml pri tamošnjem ogrskem škofu. Karel so je hotel polastiti madžarskega kraljevega prestola. Kakor jo bilo razvidno, je bilo za Karla na Madžarskem vojaštvo in skoro vsi višji državni dostojanstveniki, ki so se pos/etovdii s. Karlom radi njegovega zopetnega zopetnega ustoličenja na madžarski prestol. Proti kraljevanju Karla na Ogrskem je odločno nastopila entenla, najbolj pa Jugoslavija, Cehoslovaška in Romunija, ki so že zbirale ob mad žarski meji čete, da zasedejo ad - žarsko, ako ta ne odslovi Karla. Vojaški premoči ravnokar navedenih ireh Madžarski sosednih držav so so ustrašili ogrski veljaki, in prisilili iiarla, da je v posebnem vlaku osta-vil Madžarsko 5. t. m. Karol se je odpeljal preko Avstrije zopet v Švico. Karlov polet na Madžarsko je povzročil veliko škodo Jugoslaviji, Cehoslo-vaški ter Romuniji, ki so že mobilizirale nekaj desettisoč vojaštva proti Madžarom. Grška. Grška je začela v Mali Aziji ofenzivo proti Turkom. Grki so poročali o prvotnih uspeliin svoje vojske, a Turkom se je posrečilo, da so v bitki, ki je trajala eeli teden, Grke močno porazil» in jih potisnili nazaj . I V ravnokar omenjeni b.tki med Grki ■ n Turki je padel tudi grški princ Andrej in general Vlakopulos, Sedaj se je odpravil v Malo Azijo na boji -iče sam grški kralj Konštantin, da se 5 ostavi na čelu razbite/ grške armade in še enkrat napade Turke. Tedenske novice. t Volitev župana in občinskih svetovalcev se vrši po končanih volitvah. Odborniki morajo biti pismeno vabljeni. Mnogi so mnenja, da bo kar tisti kandidat župan, ki je na kandidatni hsti na prvem mestu. To je krivo razlaganje. Za župana bo izvoljen tisti, ki bo dobil večino glasov. Volitev župana in svetovalcev se bo povsod vršila po Ftarem načinu. Toliko v pojasnilo na mnoga vprašanja. t OiičiUSKe voiitve v Sloveniji so vzbudile živahnejše zanimanje med na rodom ne samo za vprašanja občinska politike, marveč tudi za širše politič -no zadeve. To dokazujejo številni po-btični shodi, ki se vršijo zadnji čas . Pretekli teden je poslanec dr. Hoii-njec govoril na shodih v Zrečah (28. marca), na shodih zaupnikov v. Ptuju 30. marca), pri Sv. Marjeti niže Ptuja (31. marca), v Celju (2. aprila), V nedeljo je imel poslanec dr. Hohnjec prav dobro obiskana shoda v Šoštanju in pri Sv. Juriju pod Taborom, v pondeljek predpoldne pa v St. Pavlu v Savinjski dolini. Povsodi se kme tje, obrtniki in delavci zavedajo voli-ke važnosti sedanjih obči.iskih volitev kojih pomen ne bo ostal omejen ua naše občine, marveč bo segal daleč • preko mej slovenske pokrajine. t Občinske volitve in delo naših vodilnih zaupnikov. Dobivamo poročila, da bo Kmetska zveza oziroma Slo venska ljudska stranka po velikem številu občin imela sama postavljeno kandidatno listo Na kandidatne listo Samostojno se ljudje sramujejo podpisati. Po seznamu, ki ga ima v rokah naša organizaciia bodo pomenile ob -iinske volitve v Sloveniji za 1 beraloc, ali se potem imenujejo „demokrate" ali „samostojne", težak poraz. To sta dve stranki, ki sta v Beogradu po svo jih poslancih in ministrih nam Slovencem prodali za centralizem (t. j. neomejeno komando iz Beograda) našo slovensko samoupravo, — Hvala našim zavednim pristašem — voditeljem, ki so glede predpriprav za občin ske volitve izvršili veliko požrtvoval -no delo! t V Prekinurju se ne bodo vršile sedaj občinske vo.itve, ampak pozneje. Razlog, ker je v večini občin vpisa -nih premalo volilcev. t Nepravilni podpisi na kandidat •ni listi so tedaj, ako je kdo podpisal, k a se mu ni povedalo, da je kandidat na lista. Nadai.e, ako e , odpisal kak drug kos papirja, a ne uradne tiskovine (kandidatno listo). Neveljaven je tudi podpis, če kandidat ni lastnoročno podpisal, ampak ga je podpisala kaka druga oseba. V takih slučajih se mora poslati preklic ali ugovor na o-krajno glavarstvo. Preklic ali ugovor morajo podpisati razven onega, ki u-govarja, tudi priče, ki potrdijo, dado-tlčni podpis ni pravilen. t Nove davke napoveduje vlada v Beogradu. Sedaj, ko imamo liberalno in samostojne ministre nam napovedujejo mobilizacijo in nove davke. To je blagoslov 28. novembra 1920! t Glas ubojre vdove. Sedanja vlada, v kateri sedijo liberalci in samostojnež, je vrgla 1200 milijonov bog t.m bosanskim Turkom za njih glasove, 60.000 K za Sokola, daje milijone socialnemu demokrati Kristanu, dane hi izdal demokratske lumparije, A n • boge vdove in sirote gladujejo» ¥dovs. •z šoštanjskega okraja nam meti Um gim piše: Ali se to ne, prn 28, novembra 1920 obljubovali, da boste v Beogradu delovali na to, da se odpravijo krivični davki, da boste zmanjšali vojaštvo in število uradništva, da boste odpravili draginjo. Mi vdliloi, ki «te nas Vi zapeljali na led, Vas kličemo na odgovor. Kaj počenjajte v Bec gradu ? Sami za se skrbite, verižite, kšeftate in si polnite žepe, zidate no-• e hiše, a za ubogo kmetsko in delavsko ^udstvo ste dosegli — ligO. Za-•.,eljivci ste, zvabili ste z lažmi od nas naše glasove. Le pridite še med nas, vam bomo vašo lumparije povedali v obraz. Vi ste nas orop tli slovenske sa moupravo, Vi ste se prodali liberalni vladi, ki hoče zopet vojsko, ki nam vsak dan narekuje nove grozne dav -ke, ki je dala Turkom 1200 milijonov, ki daje Kristanu milijone. Da, da, Vi ste tisti, ki zaslužite, da bi Vam radi Vaših političnih lumparij ljudstvo rezalo jermena z vaših hrbtov. A ved*-te, da smo šli 28, novembra prvokrat in zadnjikrat na led. t Vodstvo Samostojno ima od svojega p oče tka do današnjega dne razne težave. Prve težave je imelo s pokvarjeno koruzo, s katero je hotelo na eititi naše prebivalstvo. Druga težava je bila z galico, s katero so hoteli predpreti stranko politično in gospo-carsko. Nazadnje pa so dobili ostro obsodbo Avramovičevo, ki jim je dokazal, da so hoteli oguliti svoje tovariše za 360.000 K. Sedaj imajo velike težave z „gumo". Ko bo čas, bodemo poročali več tudi o tej zadevi samo» stojnega vodstva. t t»razne obljube samostoonežev» Iz Loke pri Zidanem mostu se nam poroča: Za časa volitev v ustavotvor-no skupščino so nam samostojni zga -garji obljubovali raj na zemlji, ako bomo za nje glasovali, Sedaj pa, ko» so stopili samostojneži v vlado in je postal mesar Pucelj poljedelski mini. žder, in naš posavski prerok nima drugega posla, kakor da si čimpreje s pomočjo izvoznic dogradi lepo nišo, so padle v vodo vse obljube naših samostojnežev. Obljubljali so nam da bodo znižali davke, toda sedaj vidimo, da so bile vse obljube samostojnežev prazno farbarije. Za samostojno se pri nas posebno peha velik s.jnostoj-než Cezar iz Male breze. Možakar bi kar najraje odstavil vse naše župane in jih nadomestil s samostojni Toda ne bo šlo! Mi smo do grla siti samostojnih praznih obljub. Naše geslo je: Proč s samostojneži! t Urek iz Globokega, nobel gos -pod, se je vsled svojega častihlepja in cholega nastopa osvnažil pri m.n>giH svojih somišljenikih. Govori se, ihi -jjrek /ti'-rozil tajniku Znuder'u v Ma ribo*u, da ga bo odstavil. Tudi uovp. Labavnik in g. polposlanec Kiroi" ru» nista všeč. Namigava se o neki Zuu-aerl-Zabavnikovi vlogi na dež. v*ado * To vlogo je Urek „rekviriral." i.aS zaupni poročevalec ' im ie obljubil oelo vrsto drugih zakulisnih zamuii - »osti n »samostojnega" Urekovega pa i ¿bunoatojao barko zapuščajo. Mi ,-^no vedno truiii, da je naše dobro .slovensko ljudstvo bilo pri volitvah uiie 28. novembra 1920 po ueizpolnji -\ih obljubah zapeljano v nasprotni ta-•>or. Od vseh strani dobivamo sedaj zjave pristašev Samostojno kmetijske franke, da izstopijo iz Samosojne iu «ia n« marajo prav niti veti imeti opra viti z ljudmi, ki so na tako grd način požrli svoje obljube In kateri so v Beogradu za Judeževe groše in iz svojega osebnega častihlepja prodali našo slovensko samoupravo slo ven -slani Lu srbijanskiin demokratom, J z St. Petra niže Maribora smo dobili te dni od naslednjih mož izjave, da prekličejo svoj podpis pri Samostojni: Josip Pi-otner, Frano Purgaj, Marko SimoaiO in Jakob Skerget. t Kako je lovil Kisovar podpise I ..Narodni* poslanec Filip Kisovar se j« v Rogozi pri Mariboru v zadnjem času zelo razkoraki. Samo eno željo goji ta mož: kako bi spravil občino v roke socijalistom? Kakor, znano, je treba za sestavo kandidatnih list podpise. Kisovarju pa niso šli radi na li-manice in zato je mož poizkusil stvar na drug način. Ko je moledoval za t odpise, je izjavljal, da gre za delitev Scherbaumovega posestva. Tako je g. Kisovar z nečednim farbanjem speljal par kmatov, ki so verovali temu „agrarnemu reformatorju", na politični led. Upamo, da bo socijalistična ne -uoslednost odprla ljudstvu oči. t Lepo uspeli izobraževalni tečaj se je vršil dne 4. t. m. v Tiniem na Pohorju. Nad 150 vrlih mladeničev, mož in deklet je vztrajalo čez 4 ure , ter z zanimanjem zasledovalo izvajanja urednika Goloba, ki je v poljudnem predavanju orisal političen položaj hi druge zanimivosti iz politične -ga življenja. Zavedni Tinjčani so pokazali s številno udeležbo, da se ob -aavljajo naši Pohorci tudi v izobraževalnem oziru. Vsa čast jimli t V rogaškem okraju so se vršili v nedeljo in pondeljek zelo dobro o -biskani shoda v Zetalali, Stopercau , Rogatcu in Sv. Križu pri Slatini, na katerih je poročal poslanec Pušenjuk o pol tičneni položaju in o občinsKin vol tvah, Shodov so se udeležili tudi pristaši drugih strank, ki so odobravali izvajanja poslanca. t Duhovniške vesti. V Marenber-umrl dne 30. p. m. priljubljeni dekan č. g. Avguštin Hecl v <4. letu svoje starosti. Pokojni je bil rojen 2ii. avgusta 1847 v Starem trgu pri Slov. Gradou, v duhovnika, posvečen je iil dne 21. 7. 1872. Zupnikoval je do!go časa na Zusmu. Od tam se je preselil v Marenberg, kjer. je pastirovol med Slovenci in Nemci do smrti. Svetila mu večna luč na obmejni zemlji slovenski. — Težko obolel je č. g. O. Arlič, kaplan v Brežicah. — Mestnim vikarjem v Celju je imenovan č. g P. Jurak, kaplan pri Sv. Juriju ob Sča-vnici. — C. g. kaplan Alojzij Sunč>0 je prestavljen od Sv. Andraža v SI. cor. k Sv. Juriju ob Sčavnici. t Kako se čitajo kratice slovenskih političnih strank. Da si časopisi prihranijo prostor, skrajšajo uredniki celotne naslove ali imena strank. V naslednjem podamo te kratice: Sloven fka ljudska stranka se kratko piše = SLS, Slovenska kmetska zveza «=■ SKZ ali KZ, Jugoslovanska demo-Iratska (liberalna) stranka = JDS , Samostojna kmetijska stranka = SKS J agoslovanska socijal - demokratska stranka «= JSDS, Narodno-socjalna t Iranka = NSS, Komunistična stranka Jugoslavije — KSJ, Kmetsko-delavska zveza ali del rdečkarjev ■= KDZ. t «lavno vprašanje na obratno ravnateljstvo koroške železnice. Na postaji Ruše uradništvo ne sprejema od potnikov dvekronskih žigosanih ban -kovcev. Do sedaj še nismo nikjer či-tali, da bi bili dve- in enokronski bankovci prenehali biti plačilno sredstvo. Ali jo to morda le šikana mladih gg. uradnikov? Prosimo po;asnila, oziroma odpravo teh nedostatkov. t Nesramno oderuštvo. Zagrizeni nemškutar Kramberger pri Sv. Lovrencu na Pohorju odira tamošnje naše kmetsko l udstvo na najnesramnej-Ši način. Od izdelovanja enega tura J.u6ii0ga olja računa ta odiralec 8 K, zahteva razentega še vsako peto prgo m plačuje za eno prgo — berite in •-trmite — 1 K. Čudimo se, da zavedno slovensko kmetsko ljudstvo temu odiralcu ne pokaže hrbta. t Novi most preko Mure. Kmalu bo dograjen most preko Mure, ki bo tvoril zvezo s Prekmur,em. Most so začeli graditi v bližini Veržeja in delajo civilni delavci in 1 bataljon ptujskih pionirjev. Most bo dogotovljen in izročen prometu že čez nekaj mescev. t Avtomobilna zveza Celje—Vojnik -Konjice. V Vodniku so osnovali uru-žbo, ki bo vzpostavila avtomobilni pro met med Celjem, Vojnikom in Konji -cami. Družba ima dva avtomobila — manjši bo vozil med Ceijem in Dobrno, večji pa po državni cesti iz Celja čez Vojnik v Konjice. t Veliko zahtevajo od nas. Zupan s Pohorja nam piše: Naredbe o mobilizaciji so nas Slovence zelo presenetile. Od nas, ki smo zavezani se odzvati mobilizaciji, zahtevajo malenkost ki stane vsakega moža „malo" svoto: ¿690 K. To je taka svota, ki si je ra-zun demokratskih verižnikov ne kmet, ne delavec, od konca vojne do danes ni mogel prislužiti. Kako si naj vsak vojni zavezanec priskrbi predpisano cbleko, perilo in obuvalo? Mnogi so pod Avstrijo in sedaj po preobratu služili 5—7 let. Vso svojo boljšo oble-iiO in perilo so porabili in razlngali ,n je niso mogli nadomestiti z novim . Kako to, da nam sedaj zopet hočejo vsiliti vo„sko absolutisti brez vprašanja ljudstva? Naj se ljudstvo vpraša, ali je treba vojske ali ne. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da bi državniki v Belgradu klical; ljudstvu: Mir Vam bodi!, a ne, da hočejo pomagati francoskemu in angleškemu kapitalu. t Prošnje za oprostitev od vojaš -čine. Ljubljanska pukovska okrožna komanda objavlja v listih navodila, kako se morajo sestaviti vloge za o -prostitev od vojaščine. Vsfka prodna mora biti opremljena z dvodinarskim, vsaka priloga pa z enodinarskim ko-lekom. Prošnji je priložiti sledeče priloge: 1 rodbinska pola staršev-pro silcev, na kateri morajo biti vpisaiM vsi člani rodbine s potrebnimi podat -ki (omeiJene pole izdajajo župnijski u-radi,. 2. Uradno potrdilo davčne^ a U-raa.i o višini direktnih davkov, ki jih pbuMiji» reklaminanec, oziroma nje^o. i starši, Ako ima reklamiranec starej^-F brate, je treba priložiti uradno potrdilo o njih vojaškem službovanju. Prošnje se vlagajo preko občinskih uradov pri pristojni pukovski okružni komandi. t Prva toča z dežjem je padala v Mariboru in okolici v torek, dne 5, aprila. t Razbijati! in pristaši bolj še vi -kov in komunistov, ki so ob porortu Jugoslavije napadli, oplenili in oro -pali našega somišljenika, gosp. Kegl, trgovca pri Sv. Tomažu pri Ormožu, so bili sedaj sodnijsko obsojeni, in sicer: Janez Hojnik na 8 mescev, Anton Crnjavič na (i mescev, Jožel Vor. šič,Anton Grašič, Feliks Toplak na 3 mesce. Jožel Jurgec, Fr. Kukovec in Alojz Krajnc na 8 tednov, Jože! Hojnik in Jožef Kukovec na 6 tednov težke ječe. Obsojenim sedaj ne diši ka-zm za njih nečastna — roparska dela. To naj bo v svarilo vsem, ki si že lijo z boljševizmom zboljšati življenje. Naj se pomisli, da se krivica lahko napravi, a težko popravi! t Mojim prijateljem! Ob priliki moje oprostilne razsodbe pred mari -borsko poroto sem dobil od svojih številnih prijateljev nebroj čestitk. Ker ne morem vsakemu posebej odgovoriti, sprejmite vsi tem potom mojo prijateljsko zahvalo. — Franjo Zebot. t Liberalna nasilstva. V Splitu so nedavno vlomili podivjani liberalni fantalini v Leonovo tiskarno ter razbili uredništvo in upravnižtvo katoliškega lista „Jadran". Kakor iavliajo usti, še demokratskega nasilja v Dal niaciji ni konec. Ko se je pred par dnevi vračala godba Marijanske kon-gregacije z nekega izleta, jo je demo kratska poulična svojat dejansko napadla, razbila glasbila ter ranila več oseb. Radi teh dogodkov vlada med tamošnjim krščansko-mislečim prebi-^ alstvom veliko razburjenje in je pričakovati resnih dogodkov. t Vklenjen otrok. Zapori Slovencev v zasedenem ozemlju so nekaj kar vsakdaniepa. Zadnje dni so prignali skozi Gorico trije orožniki v verige v-klenjenega sedem- do osemletnega de-čka-otroka. Kaj da je zagrešil otrok, se ne ve, vsekakor je Čudno junaštvo italijanskega orožništva, ki vklene 8-»etnega otroka, tudi če je še tak hudodelec, v verige in ga morajo tirati v /apor kar trije orožniki. t Solnčni mrk. Pred prazniki so listi prinesli vest, da bo dne 8. aprila solnee popolnoma mrkiiilo. Prof. Vo* dušek pa piše v „Slov. Narodu", da mrk ne bo popolen in da so ta poro -čila le časnikarske race. Po njegovih računih bo pri nas-trajal mrk 4 do 5 ur. Srno radovedni, v kolikor imajo e-ni in drugi pr.avl Marodno gospodarstvo. g Občni zbor Km tijske drn^e ?.f\ Sloven ^e vrši v retneic, dne 28 . aprila s jubljani. Delegati iz Štajerske, Koroške in Prekmurja zborujejo v Mestnem domu, delegati iz Kranjske , a v Un:onu. Veljavni so delegati, ki so bili pravilno izvoljeni leta 1920. Na nnevnem redu je volitev I. podnačel -;nka, sedem glavnih odbornikov za Štajersko in 1 za Koroško. Ker hočejo liberalci in „samostojni" Kmetijsko družbo izrabiti v politične svrhe, je sveta dolžnost slehernega delegata, da ;»e zanesljivo udeleži občnega zbona nne 28. apr la. Na železnici bo včlja-la polovična vožnja. Izkaznice za delegate bodo dostavljala okrajna gla-. arstva. Ce bi kak naš delegat do 20, aprila ne dobil izkaznice in glasovnice, naj nam takoj naznani. — Tajništvo Kmeiske zveze v Mariboru. g Na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se priredita v aprilu sledeča tečaja. Od 13. do 15. aprila: trodnevni čebelarski in vrtnarski tečaj; od 26. do 30. aprila* petdnevni živinorejski, mlekarski in tečaj za pridelovanje krme. Prvi za -čne v sredo 13, aprila točno ob 9. uri in se je priglasiti po dopisnici najka sneje do 9. aprila, drugi se začne 26. aprila točno ob 9. uri in se je priglasiti najkasneje do 20. aprila t, 1. U -deleženci tečajev dobe proti majhni odškodnini prenočišča na zavodu. Pri glasiti se je za oba tečaja pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. g Požari se zadnji čas silno množijo. Da ne boste nesrečni, se zava -rujte pri edini slovenski zavarovalnici, t. j. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani", Pišite zastopstvu te zavarovalnice, ki je v Mariboru v Loški ulici št. 10 in Mlinski ulici 32, Posre duje tudi Tajništvo Kmetske zveze v Mariboru, Cirilova tiskarna. g Ptujsko glavarstvo proti živinorejcem. Dobčli smo naslednji dopis : V ptujskem okrajnem glav a,-s t, i je v veljavi naredba, da se teleta pod os -mimi tedni ne smejo prodati in Še tedaj le samo bikiči. Teleta ženskega spola se pa brez posebne prošnje in dovoljenja okrajnega glavarsi.a sploh ne smejo prodati. Ta odrodba ¡e za kmetsko ljudstvo krivična; Mjojo je viničarjev, ki imajo veliko družino in posedujejo samo eno kravo ter komaj čakajo, da se krava šteli, da dobijo nekaj mleka, kar je pri hiši gla vn;. Ako pride tele po sreči na svet, morajo osem tednov zopet čakati, da si lahko privoščijo kapljico mleka. Ker je malo krav dobrih mlekario, je 8 ied nov veliko in uboga družina, poseb -no otroci, je ukrajšana za več tednov tega, kar najbolj potrebuje. Poprej so se teleta prodajala v tremi ali štirimi tedni in nikdo se ni pritoževal, da ja teieti n a neokusna. Kdor pa lahko teleta delj časa redi, da zanj več dobi, pa mu tega itak nihče ne more bra -riti. Slučaj: Uboga družina, ki ji te krava povrgla tele ženskega spjla, bi rada tele prodala. Predstojnik ji napravi prošnjo na glavarstvo, da tele ni sposobno za pleme in če sm.> pio dati. S to prošnjo gre stranka 2 uri daieč na glavarstvo. Na glavarstvu še s tem niso bili zadovoljni. Zalite -vali so še posebej potrdilo 0'i živ. oglednika, da tele ni za plenu spo-.n bno. Stranka pride drugi dan zopet in more plačati še za koleke 28 kron, da so jI vendar dovolil tel j ¿e-.iskega spola, nesposobno za pleme, prodati. Radovedni smo, kateri uradnitc-d9ino-krat je izdal za ptujsko okrajno gla-vP-stvo tako Salomonovo odredbo. Za služi, da se ga požene iz urada in se mu našteje še 25. Uradnik, ki še se -daj muči s takimi nepotreb.n.m odre i Dami ubogo ljudstvo, druga res ne za služI, g Izvoz živine je zopiet ustavljen. Kdo ga je ustavil? Sedanja vlada, v kateri seuijo demokrati (.liberalci) i» samostojnež. g Stanje setev pri nas in drugod. Vsled v*zuolikih vcemenskih razmer je stanje setev pri nas in drugod precej različno. Dočim v Sloveniji vslod pomanjkanja vlage stanje setev ni ra' vno povoljno, se poroča iz Madža.a-ke, Banata, Bačke in Slavonije, da je v teh krajih stanje setev naravnost ¡zborno. g Kaj bomo s krompirjem? li, Cir fcovo nam piše prijatelj: Na Dravskem polju je letos Še toliko krompirja, ua noti misliti ni, da m ga mogli vsega prodati, ce ne bo dovoljen izvoz. Samostojna nam je obljubovala, da bo vse storila za izvoz pridelkov, ki jih imamo več, kot jih moramo porabiti za domače prebivalstvo. A ne Kirbiš ne njegovi tovariši nimajo časa se potegovati za nas. Oni „kšeltajo" le za se in glasujejo za vlado, Id nam nalaga vedno nove davke m nas sili v vojsko. Prosimo poslance Kmetske zve z,o da se kot stari naši prijatelji po -tegnejo za nas. g Pomanjkanje sena se čuti letos povsod. Ljudje so že po mnogih kra^ iih poslali živino na pašo. Seno prodajajo po loO—220 K luo kg» g Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 1, aprila 1921 se je prignalo 116 ščetinarjev in dve kozi. Cena je bila: Za plemenske svinje 1 kg žive teže od 28 K do 30 K . Za poluebele svinje za zakol kg žive teže 31—32 K. Mladi praseti 6—8 tednov stari komad od 300 do 380 K, jesenski praseti komad od r>00 do 900 K, koze komad od 300 do 4^0 K. Vreme je bilo ugodno, kupčija živahna in se je blago večinoma razprodalo. g Vinske cene. V Novem Sadu stane liter prvovrstnega belega vina £¿—30 K, črnega pa 36-40 K. g Ziine cene. V Vukovaru stane meterski stot pšenice 1030—1040 K, koruze 435—440 K, meterski stot ovsa ?65—370 K. Popraševanje po žitu je precej živahno. V Somboru ,;tane pšenica 1000—1U10 K, koruza 4U0—420 kron in oves 360—370 K meterski s*oU g Lesne eene. Sedanje cene len in lesnih izdelkov so na našem trgu približno sledeče: Hrastove deske i. vrste stanejo 1600—2800 K, II. vrste i00—1000 K, fino hrastovo blago 6000 -6500 K, izbrano 12.000-15.000 kion, hrastove deske do 5 cm 3000—45 V) K, štafli 4200-5000 K, bukova debla L razr. 450-600 K, parjena 2000-2100 ' K, javor I. razr. 1000-2000 K za -u-! lični meter. Vagon lesnega oglja sta-: ne ,15-17.000 K. g Vrednost denarja. Ameriški do-! lar stane 144/4—145% naših kron, sto nemških mark stane 2? i—235 naših K ! za 100 čehoslovaških kron plačaš 186, s,a 100 avstrijskih kron 2154 naših K, a sto laških lir pa 580 jugoslovanskih K. Dopisi. Šoštanj. Javno vprašanje na g* okrajnega glavarja v Slovenjgradcu: 1. Ali je res, kar se pri nas govori, da je učitelj Tajnik na nekom aktu ponaredil podpis g. Apata, župana v občini Soštanj-okolica ? 2, Ako je to res, ali hoče zoper takega človeka, ki ie ponaredil podpis, uporabiti vso sirogost zakona? Sv. Andraž pri Velenju. Pri nas se je izvolil nov odbor Kmeiske zve -ze, h kateri so ob tej priliki kot člani pristopili vsi zavedni možje in lan-tje, krepko so pritegnile tudi žene in dekleta. Res lepo je število, katera že presega nad eno stotino članov, pa naša armada se še vedno množi. \3a čast našim vrlim članom, ker s tem so pokazali resnično ljubezen do kmets-kega stanu. Le vztrajno in pogumnr naprej! Zalibog, da vrednosti kmetske organizacije nekateri še niso spoznali, a upamo, da se to udejstvi že * doglednem času. St. Pavel v Savinjski dolini. Naša dekliška zveza se je pronudila k novemu življenju, ki obeta urejeno, plodonosno izobraževalno drlo. V pondeljek, na praznik Marijinega oznan5*-nja, je bilo dekliško zborovanje, na katerem je govoril poslaneo dr. II5h -njeo. _ Širite nsše liste! K&LA mmn. Sv. Lenart '«¿'"¿X in gospodarsko društ o pri S» Lenarta priredi v nedeljo, dur 17. aprila 1921 točno cb 3. ari popoldne ▼ dvorani pri Amr.ia veselico z dresa reieloigrama ■Tri se3trfc'' io „Začarane gosli" vmes poj« novouUa lorljeni me Ss.i pevrki zbor. Vstopu na ina!a 4 in 6 K. Vse prijata e draSiva m vse, ki se hočejo ptav dob-o sabavsti in ae ¡>ra» is irca na «sejati, vabi k oDilni udeležbi odbor. Sf. Lenart Slov. gor. V nedeljo dne 17. aprila 1321 po rani ms ii se Trii shod SKZ v dvorani g Arnal ITnkilA na reini občni (bor * a Hramloiee in pes; J9nice pri 6r. Jurija ob Ščavat >i, registrorsne zadrags e neomejeao nrec, ki se bo v» Sil v neielio, dne 'ii. aprila o) 3. uri popoldne v n adnih prostorih Dae»oi r»d: 1. č taoje in odobren :9 zapisnifca O zadnjem občnem zboru. 2. Porod lo na 1> Istra in naiiz rst-a 8. Odoiriter rac raskegh zikljuiks a leto 1920. K Volitev nadior ■trs. 6. PoroJilo o iz tršem re«isijl, | 6. Slučajnosti. A ko b' ta občni •bor ne bil sdepčen ob na'ede nem čs«o, rrš se «jo aro pozneje na istem ai-stu in po istem daev nem redu drog občni zbor, ki bo veljamo sklep 1 ne glede na it»- vilo naviočih članor. 262 _____i i YoK!ift t» -edci obča1' zbor * «WUU Gospodarsketadrage M omoiki okraj r. z. z o. z., ki •i bo vršil ine 10 aprila ob pol 9. ari do.oUne r prostorih k.e tarske gostilne vOrm £ m IA Jjgt £ m * M * M 9 y NOVA TRGOVINA Kav» Mild Cal 17 • " _ S«e h; krii»ikaL ktkor tudi atcep tjeae je dobiti pri I. Sta erski trtorejski ¡aureg! p. Jnriiuei. 253 1—2 Vsakovrstni poljedeljski stroji, mirovna roba, ižospdli od prvovrstnih čstiosiovaških in avstrijskih tovarn. Vitle, vsakovrstne mlatilnice,, žitne čistilne mline, trijerje sli žitno od-biralnike, blamorezn'C8, sadne in grozdne mline, drob Ine mline, travniško in njivne brane, gnojoične črpalke, /odovodne ced, motorje in parne stroje, pocinkane brzoparilnike, dvoredae korazoe sejalne stroje, plečke za okopavanje in otipavanje ter mlečne posnemalnike. Oskrbim slamo-rezne note ter popravila strojev Dajem točna poj&anila. Postrežba solidna. IVAN HAJNT, M aribar7 Aleksandra va~česta 45,"" iS mwmmoco< Na debelo. Ns drobne Ž čnato omrežje za kokošje ogra je, za vrtne ograie, omrežje u presejanje peska in gramoza žičnate pletenine in sita za mo ko za mline, kakor razne dna ge pletenine in košare so v za „ logi samo pri izdelovateljn ieilpu AnflePi Maribor« Trg sv§bocf@ 4 (^ofijin trg). Za pismena vprašanja naj se priloži znamka. 211 Trte korenjake ftmarrice ima 5e v zaleg: Anton Aottarič. Ormoi. 2—2 260 ! sa- Vinogradniki ft™ ko cepljene trte so na prodaj in «ker najbolj redovitne vrste. Be In Šmarolca 'n sicer necepljena ki p« jrko dobro roli Kdor si hoče naročiti le»e n močno -ep l)«ne trte, naj se takoj oglssi ¿•meno ali usineao pri Ranču lledaiak, trsničar pri Sr. o rensu V Klor gor., t J riinci pri Ptuja 6wa trt a cd po dogororo. 9—10 87 Pozor mlinarji! Pr\ovratna š/icarska »rilena sita, kakor tud pr stua volnena sit» (pajtelni) 24 in 3-; cm iirors, pri poroHt trgorioa Argast Č>dri. Ljobljsa», Kololvnrsks il 86 ns ■proti stare „Ti*.'s '»»e gostilne" _ _ 4—4 202_____ Ha debelo 1 Na drobno i Priproste i», fi iej e. ^Sno in solidno delo Dobro bls«o Cmejt kaknr kjerkoli, samo prt: Aluji jn Arbe'ter v Mariboru Cra.ika ulica it. i5 (pri starem mostu). 8-10 226 TTlšii enonadstropna, ženini ^ oralom ztialjr, gostilno, meiarijo s ce'o pri[ira»o, t go ino s in-Saiiim blhgonj, hrivnioo, blci sa iirino in iru je je na pro iaj v Studencih {ri Mmibura it. 261 Vse poti ebščine za ses lar je! Dober giasovir, .1 in *iaim ilim.Vl ni . . . . _ , pisal il «troj in zlata damska ur* kot okove za homote iz med.nm* ^ ;al¡ gg(,tfe po eeni proda kakor tnai glay. tfwibor, Jagos.oranad trgS sli ieleza, kleštre. rsakorrstno or dje -a sealsrje, ipagovina, itrange itd. nadalje »8ako»ret e čerljarste potreb4čn,e kot kopits, ireblje, dreto, pop lesrne kliuce itd. v veliki zalogi po zmernih cena k edino pri Josipu Fric v M&riboru, 226 Gla-ni trg 18. 8—t Stara železni na izbra.io za korače, ključarničarje, sedarje, vaško rstno orod e i" stroje, dele strojev itd. prodaj»•» Brata „Arbeiter" M»ribor, Usnjarska nI ca 2. Kupujeta tt-di vsake «rtte starega ielezja, kot štrene «troje, litino it; odpadke po dnevu h can.h. 4—S 186 5 oralov travnika k proda sli ds v najem pri 8'. Jfiarieti na Pesnici Več se izr. pri Ant. Sjrko, Lajteršperg 83 Vfaribor. 2«! U .\ui ks'-xno, prrorMtno 'J 9 prods ali ps zsmenj« zs dober jabuličuik in rino. Fr Ouiliiek v Mar,boru, Meliska c» sprejmet» 'ojej po dogovoru. Hermaa V»i«l I ka-«ki in pleskarsti mojrte: ■ it. fetro t 8ar. doli d. 8-2 245 Dva hlapca ¡0!f0t sprejmem tak j v ilatbo. in s