cena 16 din OD JAVNOSTI ODVISEN ČASOPIS PO SOLI NA BORZO DELA ŽARKI V čudnih časih živimo. Da te stisne v srcu, ko si prikličeš slike iz vsakdanjika, ki jih ponujajo ta naša sredstva javnega obveščanja. Infarini časi. Kot da svet že spet drvi v nerešljive konflikte med bogatimi in revnimi, zaradi nafte, prevlade in prestiža. Izgleda, da balkanski narodi ne znamo najti poti iz krize, dolgo zatajevane, pa zato še bolj usodne, še bolj moreče. Kot da Slovenci ne znamo prav prodreti v skrivnost ekonomije, ki daje blagostanje večjemu delu zahodnega sveta. Izgleda, da Koroška preživlja mariborski sindrom popolne brezizhodnosti za svoje glavne gospodarske veje. Strah je v ljudeh. Nič boljši nismo od drugih, ugotavljamo, ko prepihujemo to našo deželo po dolgem in počez. Ne znamo najti spodbudnejših vesti? Ni v delih naših vlad po občinah in menedžerjev po podjetjih tudi hvale vrednih potez in modrih odločitev? Nimamo ljudi, ki bi jih kazalo predstaviti zaradi vedrih pogledov na življenje in nesebičnih odpovedovanj? Ali ne znamo tudi živeti? Žal so danes v ospredju temnejše plati našega bivanja, odslikavamo ga pač, takšnega kot je. Pa vendar -iskali bomo tudi svetle žarke in jih s še večjo mero odgovornosti pošiljali med vas. Že zaradi svoje redkosti zaslužijo.pozornost, človek pa potrebuje tudi spodbude, mar ne? Tudi upanje je v ljudeh. VODA IN TURIZEM Ribnica na Pohorju in Črna na Koroškem sta si v mnogočem zelo podobni. Oba kraja sta oddaljena od občinskih središč in tako slepo črevo razvoja. V obeh krajih bi Občinarji razvijali turizem, vendar le na papirju. Oba kraja pa sta imela oziroma še imata težave z oskrbo s pitno vodo. V Črni je stara, to je komunistična o-blast, nekako še uspela rešiti oskrbo z vodo, v Radljah pa je na oblasti ostala stara posadka in ima torej še nekaj časa. Sicer pa radeljska komunala okrog pitne vode na Ribnici takole razmišlja: v predalu ima komunala projekt, s katerim bi lahko dolgoročno rešili vprašanje pitne vode za Ribnico, pa naj gre PREMOTAVANJA Radlje so ene izmed prvih koroških občin, ki so dobile svoj interni CaTv. Vse lepo in prav, saj njihovi izkušeni novinarji in zeleni snemalci samouki (op.spev: tehnične in finančne težave) pridno snemajo in pripravljajo oddaje. V soboto, 16. marca, je bil takle program: »Uvod s poročili«, v katerih je napovedovalka Tončka Kremljak skakala sem in tja (posnetek namreč), ton jim je nekajkrat ali venomer jemalo in prešli so na 1. prispevek sporeda: »Telefoni v občini«. Še prebavljivo, čeravno so slike bledele, pa se močno barvale, ampak vsaj slišal si lahko, kaj so povedali. Naslednji prispevek: »Obrtni zbor in srečanje« - ali so obrtniki konkurenca gospodarstva, da so prikazali nekaj plesnih taktov iz srečanja. Kje je bil posnet zbor? Sam bog ve. Tako so celotni prispevek nadomestili z desetminutnim napisom Tehnične motnje. Tretji prispevek je bil posvečen smetiščem in navlakam v občini, trajal je približno dve minuti, pa izginil, nato se je nakaj premotavalo, četrti prispevek se je po zopet odplesanih nekaj taktih z obrtniškega srečanja le pričel, trajal malo dlje, nato pa je režiser oddaje pokazal svoje tehnične sposobnosti, saj so gledalci lahko videli cel Tofov show, ki je bil gost Obrtnega srečanja. Napovedovalko, ki je hotela napovedati film,je nato pričelo ne samo pretresavati, snemalec in nato prevajalec sta ji dala vse plesne sposobnosti in hitrosti gibanja, nato pa je nekam utonila. Kako je bil predvajan film, pa so uspeli videti le tisti gledalci; ki zares vztrajajo! Ali drži pregovor: Slab začetek -dober konec? ta kraj po poti kakršnegakoli razvoja. Vendar - ker se Ribnica zelo počasi razvija, kraj nima denarja, da bi plačal izgradnjo vodovoda. Narobe svet! Doslej smo mislili, da je potrebno ustvariti nekatere predpogoje (kar voda gotovo je), da bi se lahko razvijal turizem, ki bi nato čez čas tudi dajal določen denar. Po logiki radeljske komunale pa je potrebno najprej privabiti turista (pa tudi če manjka pitne vode), da bi nato z dinarčki od turizma postavili rezervoarje in vodovode. Takšno razmišljanje pa je kljub temu še vedno boljše, kot pa imeti vodo v - kolenu. -ff TUDI TAKO GRE »Kje dobiti denar za oiače? »Kam z odvečnimi delavci? < »Kako izterjati dolgove?«, »Koliko dni je še do končane blokade in stečaja?« »Ali me bodo proletarci linčali?«... Takšna'ali podobna vprašanja si dandanes zastavlja koroški managment, ki se je znašel v gospodarski slepi ulici, iz katere ne vidi izhoda. Ljubljana se na Koroško komajda še spomni. Koroški pa grozi mariborski sindrom. Saj res: kdaj ste nazadnje slišali, da bi v Ljubljani v kakšnem podjetju resnično škripalo? In Koroškim direktorjem na koncu preostane le to, da si nekoliko pogrizejo nohte ali »pocuzijo« kazalec, na koncu pa vržejo v morje »šlavh« za reševanje in kriknejo: SOS! — Kdo za vraga, pa je ta? — Naš novi zdravnik vendar! Uvozili smo ga, da bi znižali stroške v zdravstvu. POZDRAVLJENA KOROŠKA, Zdi se, da bo vsaj za nekaj časa sintagma »demokratično mračnjaštvo«, katere avtor je Tomaž Mastnak, postala javna dobrina. V zadnjih dneh je bila večkrat izrečena in zares imenitno, v skopih dveh besedah, opisuje današnje nastavke političnega življenja in njene protagoniste. Hudič je, če dobijo oblast v roke povprečneži, ki se vrh vsega izdajajo še za humaniste in demokrate ter v zanosu oblasti streljajo levo in desno. Vsaj ljudje, ki so blizu krsčansko-demokratičnim krogom, bi se morali spomniti Kristusovih besed: »Vsaka oblast nad človekom je nasilje.« Nasilje pa je zločin! PESTRO V ZAMEJSTVU Medtem ko »Koroška tostran meje« bojuje krčevit boj za preživetje (človeka spreleti srh ob dejstvu, da nekateri jemljejo kruh že na »kredo«), pa slovenska oblast in politika pogosto zahaja na Koroško »onstran meje«. Koroška in Celovec sta bila Sloveniji vselej zanimivi. Ne le zaradi zibelke ali Karantanije in manjšine, vsaka politična struktura je ob svojem času preko meje iskala tudi lastne koristi. Nekdanja oblast je koroške Slovence delila na »dobre« in »slabe«. Vprašanje je, ali bo novi oblasti uspelo preseči to dvojnost ali pa se bodo zamenjale samo vloge. Dr. France Bučar, predsednik slovenske skupščine, se je sestal v Celovcu s Koroško parlamentarno delegacijo, ki jo je vodila simpatična gospa Suzana Kòvari. Na novinarski konferenci gospa Kòvari ni pozabila podeliti komplimenta mladi slovenski demokraciji oziroma mlademu parlamentu, avstrijski radio pa tudi ni pozabil pri svojem poročilu dodati Bučarjevih let. Vsaj tiskovna konferenca ni dala slutiti, da bi se obe delegaciji pomenili kaj takega, kar že ne bi slišali, videli ali vsaj slutili. V tem iskanju za mednarodno kredibilnostjo pa ni bilo slišati kakšnega slovenskega odgovora na nov Haiderjev poseg v dvojezično šolstvo. Slovenci so si namreč priborili, da bi v letošnjem letu bila dvojezična šola tudi zunaj strnjenega dvojezičnega ozemlja, to je v koroški prestolnici. Zanimanje za to šolo (prijavljenih je 29 otrok) je presenetilo tako Slovence kakor tudi deželno vlado, ki je že napovedala protiukrep: šolo naj bi obiskovali samo otroci slovenskih družin, čeprav je bilo precej prijav tudi iz nemško govorečih družin. Torej spet majhen anahronizem sredi srednje Evrope! Par dni za Bučarjem je bil na Koroškem še dr. Jože Pučnik. V Celovcu se je pogovarjal s slovenskimi občinskimi odborniki, v Globasnici pa še z množico koroških Slovencev, ki so bili nadvse radovedni. Zanimalo jih je tudi to, ali Pučnikova hčerka res ne zna slovensko. Pučnik je odgovoril, da hčerka živi v Celovcu in se slovensko uči, uk pa da ji gre dobro od rok... Z dr. Jožetom Pučnikom sem uspel opraviti tudi krajši intervju. Na koncu sem ga povprašal o nedavni izjavi stranke slovenskih socialdemokratov, ki ji sam predseduje, zadevala pa je ravensko železarno. Pučnik je bil ravno takrat v Avstraliji, če pa bi bil doma, bi bilo to sporočilo bolj korektno. Tako Pučnik. DOMA PA - NIČ NOVEGA Še leto nazaj je bilo nedopustno, da bi v železarni Ravne čakali na plačo. Zamik pri plači za en dan je že pomenil novico dneva, tako kot je danes novica, da plača bo. Sicer pa: Razen govoric iz železarne drugih ni novic, bi zapisal nekoliko slabši pesnik, ki pa je blizu resnici. Žal ljudje ostajajo brez pravih informacij, kaj je prineslo podržavljanje, kaj bo država naredila z domom v Portorožu, ki je plod odpovedovanja tudi tistih delavcev, ki bodo poslani na cesto (nujno je, da država vrednost tega doma odmeri za socialni program!),kaj bo z dete-kajem in končno - vendar nikakor najmanj pomembno - kaj bo s tistimi stotnijami delavcev in njihovimi družinami, ki bodo ostali brez dela? Seveda ni nič novega, da je v železarni zelo težko priti do informacij, zanimivo pa je, da je direktor jeseniške železarne pristal na pogovor že v prvem »telefonskem krogu dogovarjanj«. In sindikat? Dr. Jože Pučnik, dober poznavalec zahodnih razmer, je ondan v Glo-. basnici dejal; da je tržno gospodarstvo brez sindikatov divji zahod. V Globasnici ni bilo kakšnega Korošca s tostran meje, več kot sedemdeset pa se jih je zbralo na ustanovni skupščini svobodnih sindikatov Koroške. Po nekaterih podatkih je v tej sindikalni organizaciji kar dvajsettisoč koroških delavcev, kar je gotovo izjemen potencial. Ne morem se znebiti občutka, da so pred leti delavci bolj odločno, iskreno in z manjšo mero strahu posegli po svoji tradicionalni obliki delavskega boja -stavki. V teh politično negotovih in zmedenih časih je vsaj na Koroškem ta vnema nekoliko zamrla. Vdani in sprijaznjeni z usodo? Vsaj nekaj je na Koroškem še po starem: vodstvo sindikata, čeprav so nekoliko drugače organizirani, in zborovska pesem. Korošci smo spet prepevali, skupaj, v zboru, od Pliberka do Traberka. Le pesem enako doni v demokraciji, mračnjaštvu in »demokratičnem mračnjaštvu«, seveda če se pevci držijo besedila in not. Pozdravljeni Korošci, kjerkoli že ste. Miro Petek VSEBINA - Glose, karikature str. 2 - Naša kronika . „ str. 3 - Udarna tema: KAM z mladimi generacijami str. 4-5 - Ob dnevu invalidov - intervju: Franc Černe Kaj pravijo o podržavljenju Ravenčani? str. 6 - Praznovanje materinskega dne str. 7 - Različna mnenja o obvoznici str. 8 - Nove cene tehničnih pregledov str. 9 - Koroški svobodni sindikati Grozijo množični štrajki? str. 10 - Kmetovanje do poznih let Osiromašena planinska območja str. 11 - Fotoprepih: Cvetna nedelja str. 12-13 - Mnenja - kolumni str. 14 - Socialistična stranka v občini Ravne Organiziranost Krščanskih demokratov Protest koroških poslancev str. 15 - Kultura: Od Pliberka do Traberka Kritika - razstava Slavka Koresa str. 16 - Snopi za cvetno nedeljo Domačijsko paberkovanje str. 17 - Gospodarstvo: Prihajamo do vrelišča? Kaj delajo podjetniki str. 18 - Prejeli smo: Kako s prodajo mleka Popis prebivalstva str. 21 - Objave, mali oglasi str. 22 - Koroški šport Odhod trenerke plavalcev Fužinarja str. 23 - Prepihane koroške čveke str. 24 PREPIH Od javnosti odvisen časopis. Izdaja CZP Informacijski biro Ravne na Koroškem. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Naslov ure-22 999 Ravne na Koro^kem' Cečovje 5, tel. št. (0602) Tiska Grafika Prevalje v nakladi 8000 izvodov. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/91 je časopis oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Ponatis in uporaba tekstov v drugih medijih ni dovoljena. UDARNA TEMA ZAKAJ PA NE V AVSTRIJO? Hudo se lomijo kopja ob okrožnici Gospodarske zbornice Slovenije, ki priporoča obmejnim enotam Zavoda za zaposlovanje Slovenije, da seznanijo učence osmih razredov z možnostmi, ki jih nudi avstrijska Koroška. Nekateri govore kar o potujčevanju, o mačehovskem odnosu, ki da ga ima prestolnica do nas, slišali smo že celo mnenje, da nas kar tako pošiljajo iz domovine. ' SLOVENEC OSTANEŠ TUDI V AVSTRIJI Take trditve postajajo posebej zanimive, ko se s ponudbo Avstrijcev podrobneje seznanimo. Gre namreč na eni strani za zavajanje, saj je na voljo samo 25 prostih učnih mest in še to samo v poklicih, ki so sicer tudi pri nas deficitarni. Poleg tega pa primerjanje možnosti za zaposlitev bodočih zidarjev, mehanikov in nekaj drugih poklicev kaže, da bodo imeli tisti, ki bodo morda šli na šolanje v Avstrijo, zaposlitev zagotovljeno, pri nas pa... Gre tudi za to, da bomo v Evropo šli tudi skozi migracijo. Ta s skokom do Celovca ni prav nič tako boleča, kot pa se nam obeta s scenarijem, ki ga lahko vidimo v bivši Vzhodni Nemčiji, v podobi milijonov nezaposlenih na cesti. Sicer pa... tudi v Avstrijo bodo lahko šli v šolo (pa ne že spet?) samo premožnejši. Nagrade v prvem letniku namreč še ne zadoščajo za preživetje, šele v tretjem (11.000 šilingov) pa so dovolj visoke, da se lahko z njimi (pri nas) razmeroma dobro živi. Ne smemo pozabiti, da je bivanje v Celovcu, v dijaškem domu, vse prej kot zastonj. SPRENEVEDANJE Licemerstvo, ki smo ga pokazali z odzivom na možnost, ki jo redkim izbrancem ponujajo Avstrijci, pa je pokazalo še na eno drugo, dosti boli pomembno razsežnost; ustrezno zamolčano, zato pa toliko bolj kruto Mlade generacije v suvereni Sloveniji ostajajo brez možnosti za zaposlovanje, celo več, socialno razlikovanje se je že začelo v svoji najbolj ostri obliki -pri neenakih pogojih za šolanje, neodvisno od nadarjenosti ali že osvojenega znanja. Gre za to, da so otroci revnejših slojev že vnaprej obsojeni, da bodo revni ostali, izobraževanje pa postaja privilegij premožnih. Da smo v preteklih letih eni ostali, drugi pa postali bogatejši od drugih, pa tako nima smisla ne sebi ne drugim več tajiti. Razlika je morda le v tem, da so bile možnosti otrok doslej bolj izenačene. Na Koroškem je že nekaj časa .tako, da lahko približno 80 % otrok, ki končajo osnovno šolanje, nadaljuje, šolanje doma. Sem seveda štejemo, da vožnja iz črne v Slovenj Gradec ni kaj drugega kot del vsakdanjika, prav tako pa ne iz Mislinje na Ravne. Namerno smo zapisali »lahko«, saj podrobnejša razčlenitev posledic tega »lahko« pokaže, da gre pravzaprav za slab razmislek. Udobje šolanja doma namreč prinaša po zaključku vedno manj možnosti za zaposlitev, nadaljevanje na kateri višjih šol pa za mnoge že nepremagljivo premožnostno pregrado. In s čim utemeljujemo te naše smele trditve? SE BO USTAVILO PRI 10.000? Na delo čaka ta trenutek v štirih občinah, ki jih štejemo v koroško krajino,nekaj več kot 1800 delavcev. Že zdaj jih je več kot 400 takih, ki čakajo na svojo prvo zaposlitev, čakajočih na delo, čeprav so formalno še zaposleni, pa je tudi že okoli 2000. V veliki večini podjetij odkrito govorijo o vsaj 20 odstotni prezaposlenosti, in če seštejemo vse te »viške«, pridemo do grozljive Številke, zaokrožene na 10.000. Če vemo, da nas je zaposlenih danes še okoli 28.000, je jasno, da se nam ne obeta nič dobrega, še posebej pa bo trda predla mladim, iz šol prihajajočim generacijam. Nikakor nočemo trditi, da so pričujoča gibanja kakorkoli vezana na nove čase, ali celo novo oblast. Vsaj ne vzročno. Že teh nekaj podatkov, ki vam jih bomo nanizali, kaže na trend, ki je krizo že nekaj časa napovedoval. Vendar to še ne pomeni, da bi se morali zaradi napak v preteklosti vdati v usodo -brezperspektivnost množice mladih. ŠTIPENDIJ SKORAJDA NI VEČ Kar dober pokazatelj, koliko je družba (gospodarstvo in nadstavba) v resnici zainteresirana za generacije, ki prihajajo, je število tki. kadrovskih štipendij. Pa poglejmo, kako se je njihovo število gibalo v zadnjih petih letih: šolsko leto 1986/87 - 1234 štipendij 1987/88 - 1306 1988/89 - 1172 1989/90 - 779 1990/91 - 515 1991/92 - 200 (morda) Podatki veljajo za Koroško in pravzaprav ne rabijo nobenega komentarja. Če pa jim dodamo še dejstvo, da mnogi, ki so s pomočjo teh štipendij šolanje zaključili, potem niso dobili zaposlitve., nekateri pa niti možnosti, da bi opravili pripravništvo, je mera polna. Film se vrti vse hitreje in kaže, da ni vzvoda, ki bi ga upočasnil. ŠTUDENT NAJ BO -A S ČIM Že davnega leta 1986 je 15 % učencev, ki so jih vprašali, zakaj se odločajo za določeno šolo, odgovorilo, da zaradi bližine šole. Takega podatka za letos sicer ni, vseeno pa smo prepričani, da bi bil odstotek istih odgovorov tokrat bistveno višji Zožene materialne možnosti koroških družin pač ne dovoljujejo več niti enega, kaj šele dveh otrok, ki bi se šolala v Celju, Mariboru ali Ljubljani. To so tudi najbližja mesta, kamor jih lahko ob mreži šol, ki je, tudi pošljemo. ŠE KAR KOVINARJI... Ob vsem, kar smo našteli, je skoraj pogubna statistika, ki ugotavlja, da se je na prvo mesto po namerah osmošolcev spet uvrstila smer kovinarstva. Na drugem mestu je gimnazija, na tretjem mestu poklic ekonomskega tehnika in že na četrtem smer - tekstilni konfekcionar. Če primerjamo namere s strukturo brezposelnih, lahko ugotovimo, da imajo največ možnosti gimnazijci in tekstilni konfekcionarji. Drugi zato, ker so to edina delovna mesta, ki so bila v zadnjem času na Koroškem sploh še iskana, prvi pa zato, ker bo takrat, ko bodo končali šolanje (na višji ali visoki šoli), krize menda ja že enkrat konec. In ostali (ker nimajo možnosti najti ustrezno šolo blizu doma), se odločajo za zaenkrat materialno najmanjše breme, tvegajo pa brezposelnost po končanem šolanju. Kot nam je povedal strokovni delavec za poklicno usmerjanje na Zavodu za zaposlovanje v Dravogradu, dogovarjanja in usklajevanja med različnimi dejavniki in s tem interesi ni več in prepričani smo, da marsikaka stiska izhaja tudi iz tega. ODGOVORNOST ZA POTOP TUDI DANES Zakaj tokrat v PREPIHU udarna tema o generacijah, ki prihajajo? Zato, da bi spomnili tudi na probleme jutrišnjega dne, ki nastajajo da- Z MLADIMI GENERACIJAMI? UDARNA TEMA nes. Kajti poleg tega, da nanje kar precej strokovnjakov opozarja, ni o njih ničesar slišati v politiki. Ta je pred volitvami obljubljala marsikaj, danes pa je s tega vidika možno videti le še: »Za nami potop!« Takih politik imamo celo Korošci že čez glavo dovolj. In kaj predlagamo?! Strankam, da osvežijo svoj »zgodovinski spomin« in pogledajo, kaj so zapisale v svojih programih, volivcem pa, da jih vprašajo za zdravje. Edi Prošt NA BORZI DELA, SAMO PONUDBA... V vseh Prepihih skupaj nam je uspelo na povpraševalni strani skupaj objaviti komaj kaj več kot 20 tistih, ki povprašujejo po delavcih, pa še od tega je bilo precej sezonskih zaposlitev. Ni kaj, vse bolj je dragoceno vsako delovno mesto! Vse bolj je redko odpiranje novih delovnih mest in pričakovanje, da bodo v enotah Zavoda za zaposlovanje res aktivno reševali problem nezaposlenosti, se nam zdi jalovo. ZA PREŽIVETJE RABIŠ KONKRETNI DINAR Na republiki so socialni program, ki ima naglašeno komponento zaposlovanja, sprejeli, vse pa kaže, da se bo dosti bolj zatikalo na lokalnih ravneh. Tu pač ne gre več za načela, gre za konkretne ljudi, ki rabijo za preživetje konkretne dinarje.. Očitno še niso minili časi, ko se je to na videz dalo le z »dosmrtno« zaposlitvijo, ali pa se ljudje še niso navadili, da bo za vsakdanji kruh treba prijeti za vsako delo. Včasih smo samo govorili, da je vsako delo častno, danes se to potrjuje že s preživetjem. NIKOMUR SE NE PIŠE DOBftO Pričujoča tabela o brezposelnosti v štirih občinah Koroške krajine kaže nato, da se ne piše dobro nikomur. Le to ni razvidno iz nje, da se število iskalcev zaposlitve veča v glavnem v gospodarstvu, v nadstavbi pa se je po prednovoletnem ho-ruku z racionalizacijami ustavilo in: »bolj pa res ni mogoče več krčiti, ne da bi trpelo delo«. OBČINSKI SOCIALNI PROGRAMI Prav gotovo socialni programi ne bodo mogli biti zgolj reševanje najbolj socialno ogroženih, brez perspektive za trajno reševanje problemov. To je možno samo s trajnim zaslužkom na delovnem mestu. Zato v Prepihu tokrat posvečamo ta del poslancem, da bi svoje občinske vlade povprašali, kaj je z njihovimi socialnimi programi. Načela imajo lepo zapisana v republiškem, lotijo pa naj se svojega, konkretnega. Pa če ohranijo deset delovnih mest, pa deset, in če omogočijo odprtje treh novih, pa treh! Le da ne bodo oblast le takrat, ko bo treba nestrpne množice krotiti z represijo^ Tega si najbrž ne želi nihče, niti oni'sami... KOROŠKA REGIJA - MOŽNOSTI ZA OSMOŠOLCE Vzgojnoizobraževalne Program Poklic Trajanje Predvid. št. učencev organizacije izobraževanja Mladina Odrasli Srednja kovinarska šola Pridobivanje, predelava in obdelava kovin Obdelovalec kovin 2 30 Muta Oblikovalec kovin 30 Koroška c. 53 Strugar 3 Frezalec 3 Preoblikovalec in spajalec kovin Konstnikcijski ključavničar 3 60 30 Srednja šola tehniško- Predelovalec kovin 30 naravoslovne in pedagoške Livar 3 usmeritve Metalurški modelar 3 Ravne na Koroškem Preoblikovalec 3 Na Gradu 4 Metalurški tehnik Metalurški tehnik 4 30 Pridobivanje, predelava in obdelava kovin Obdelovalec kovin 2 25 ‘Pridobivanje, predelava in obdelava kovin Obdelovalec kovin 2 po pr.uč. Oblikovalec kovin 60 30 Strugar 3 Frezalec 3 Brusilec 3 Orodjar 3 Mehanik vozil in voznih sredstev Avtomehanik 3 3(1 Strojni mehanik Strojni mehanik 3 30 Strojni tehnik Strojni tehnik 4 60 30 Gimnazija 4 180 Srednja šola Edvarda Kardelja Gostinska dela Kuhar 3 60 Slovenj Gradec Natakar 3 30 Koroška 11 Gostinski poslovodja (nad) Gostinski poslovodja 1.5 60 Trgovec Prodajalec 3 60 Kkonomsko komercialni tehnik Fkonomsko komercialni tehnik 4 90 Zdravstveni tehnik Zdravstveni tehnik 4 30 MOŽNOSTI ZA VIŠJE IN VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ OB MEŽI tKef/iA, OB DNEVU INVALIDOV Društvo invalidov Ravne na Koroškem je z okrog 1500 člani med največjimi društvi v občini in eno največjih društev invalidov v Sloveniji. O njegovem delu, s poudarkom na vprašanju »društvo in nove družbene razmere,« smo se pogovarjali s predsednikom Francem Černetom, dipl. inž. PREPIH »Razlog za razgovor z vami je bil nedavni mednarodni dan invalidov, 24. marec. Kako ste ga proslavili letos?« FRANC ČERNE: »Na predvečer, 23. marca, prav z namenom, da je blizu praznika, smo imeli v Nami občni zbor društva. Sicer pa ima dan invalidov manifestativni značaj, je praznik, ko se naj javnost spomni na invalide. Za razliko od dneva pa je imelo mednarodno leto invalidov 1981 delovni značaj, prav tako, kot ga ima teden invalidov v decembru, ko se skuša invalidsko problematiko konkretno reševati.« PREPIH »Kakšna je osebna izkaznica vašega društva?« FRANC ČERNE: »Začetek društva sega v leto 1969, ko so se začeli organizirati invalidi, ki ne spadajo k specialnim invalidskim organizacijam. To so pretežno zaposleni - delovni oz. telesni invalidi. Takratje nastalo medobčinsko društvo za Koroško z več podružnicami. Leta 1974 so se te osamosvojile, torej tudi ravenska. Prostore imamo v domu upokojencev Ob Suhi in tudi prej smo jih imeli pri upokojencih v starem domu. Že od začetka smo bili med najmočnejšimi društvi v Sloveniji, verjetno zaradi dveh velikih podjetij, železarne in rudnika. Hitro smo imeli okrog 1000 članov, potem pa dolgo | časa okoli 1500. Lani se je število spet povečalo za 150, vendar te rasti ne gre pripisati zunanjim, pač pa notranjim impulzom, organizaciji pristopa. Tako je imelo ob koncu leta 1990 društvo 1584 rednih članov, od tega 592 zaposlenih in 579 podpornih. PREPIH: »Je množičnost pri društvu, kot je vaše, zaželena ali ne?« FRANC ČERNE: »Tako kot v vsaki organizaciji tudi pri nas pomeni število članstva moč, s katero lahko kaj dosežemo, naj bo v občinskem ali republiškem merilu. Za upravne in družbene dejavnike pa je pokritost terena zanimiva zato, da je pomoč, ki jo nudijo, porazdeljena. Cel teritorij je pomemben v vsakem primeru. Ko se je število pčvečalo, smo po večjih krajih hitro imeli samostojnejše odbore, ki delajo dokaj samostojno. Društvo pa je lahko v vsaki občini le eno. Kaj bo novega o tem prinesla nova družbenopravna zakonodaja, če bo predvidela več občin, pa še ne vemo.« PREPIH: »Ste kot predsednik z delom podružnic Društva invali- dov Ravne zadovoljni?« FRANC ČERNE: »Vsekakor sem zadovoljen, ker brez njihovega požrtvovalnega dela, ko direktno delajo s člani, ne bi imeli kaj pokazati. To so požrtvovalni, prizadevni, iznajdljivi ljudje, prodorni v svojem okolju. Ima pa ta prodornost dve plati; pri nekaterih se bolj kaže v odnosu do članov, pri drugih odbornikih pa bolj v odnosu do družbenih dejavnikov v kraju. Pohvalil bi vse odbore, še posebej ravenskega in mežiškega. Nismo pa zadovoljni z odzivom naših članov na nekatere naše akcije, ko jih želimo vključiti v splošno družbeno življenje. Tu še premočno prihajajo do izraza kompleksi.« PREPIH: »Kako so na društvo invalidov vplivale naše nove družbene razmere?« FRANC ČERNE: »Dolga leta smo rabili, da smo našli pravo mesto v bivši OK SZDL Ustanovili smo koordinacijski odbor za delovanje social-no-humanitarnih organizacij; to nam spreminja socialni položaj naših članov in je zaradi tega avtomatično večje sodelovanje s centrom za socialno delo. Čedalje bolj postajajo zanimivi tudi podatki, kako se giblje odpuščanje invalidov, a tega pregleda trenutno še nimamo. V času reorganizacij smo namreč nekako zgubili pregled nad problematiko zaposlenih invalidov. V stari organiziranosti so bili močni aktivi invalidov v delovnih organizacijah, ki so imeli s sindikalno podporo velik vpliv, zdaj pa so v krizi.« PREPIH: »Kako ste invalidi zadovoljni z novo delovnopravno zakonodajo?« FRANC ČERNE: »V vsakem pravnem sistemu se skuša najti optimalna rešitev tudi za invalide. Seveda pa te niso optimalne za vsak konkreten primer. V stari zakonodaji se je skušalo prilagajati tudi specifičnim razmeram, pri novi pa še ne vemo, kako bo.« PREPIH: »So nove razmere va- DRUŠTVO INVALIDOV IN NOVE RAZMERE je veliko pomagalo pri prirejanju raznih akcij, pomembnih za širši krog. Zdaj se je ta organiziranost porušila, in zastavljamo poti, kako bi se vključili v nove razmere. Vzpostavljamo prve kontakte, da bi v določeni upravni strukturi našli svoje mesto, kjer bi zagovarjali naše potrebe, ne toliko potrebe društva kot vso invalidsko problematiko. Se pa v novih razmerah na slabše šemu društvu manj naklonjene tudi s finančnega vidika?« FRANC ČERNE: »Naš glavni vir finanaciranja so loterijska sredstva, ki jih dobivamo prek Zveze društev invalidov Slovenije. Poleg tega smo v razmerah po sistemu SIS utemeljevali svojo dejavnost s socialnovarstveno funkcijo in zanjo dobivali sredstva. Po novem bomo financirali iz občinskega proračuna, kjer bomo - PODRŽAVLJENJE PODPISANO - ČAKANJE NA DEJANJA Jože ROŽEJ: »Jaz sem v železarni zaposlen že 31 let in mi tudi ni vseeno, da bi pa sedaj naenkrat železarno podržavili. Jaz mislim, da je najlepše, če imamo delo in zaslužek. Mi radi delamo.« Tončka SOVIČ: »če bodo železarno podržavili, ne bo prineslo kaj dobrega. Vsi delavci morajo imeti delo, kajti mnogi nimajo drugega dohodka kot mesečno plačo. Jaz sem zato, da ostane železarna taka kot je.« Vželezami zdaj, po podpisu po-godbe,čakajo na ukrepe, ki so napovedani. Gre za imenovanje Upravnega odbora Slovenskih železarn, zatem upravnega odbora vsake železarne posebej, potem pa naj bi prišli na vrsto Franc PAČNIK: »Tudi jaz sem upokojenec, v železarni pa sem bil zaposlen vse od leta 1963. Ni mi prav, da bi jo podržavili, kajti ljudem naj dajo delo in plačo. Lepo pa je bilo v tistih časih, ko smo imeli delo in tudi zaslužek.« sanacijski programi. Usoda ravenske železarne se torei odvija pod znamenjem čakanja. Žal tudi čakanja na plače, ki spet zamujajo... In kaj menijo Ravenčani, ki so bili desetletja odvisni od utripa fabrike...? Julijana KRIŠTOF, »železarna Ravne je bila vseskozi ugledna delovna organizacija. V njej sem delala več kot dvajset let. Danes sem upokojena in mislim, da ne bi bilo prav, če bi jo podržavili. Delavci naj imajo delo in plače« OB MEŽ kot vsa društva - potisnjeni bolj v spodnje predale. Je pa večina naših akcij financirana s prispevki samih članov in s prostovoljnimi prispevki občanov, za kar smo jim hvaležni.« PREPIH: »Pa nove razmere in z njimi nova miselnost ter sočlovek - invalid. Kako ocenjujete te odnose?« FRANC ČERNE: »Naša družba nasploh zaostaja za srednjeevropskimi merili, ne samo zdaj ali pred petimi leti, nasploh v odnosu do pravic, ki bi jih invalidi morali imeti, in v odnosu do izvajanja teh pravic. Takšni primeri so npr. urejenost WC na avtocestah, dostop na vlake na kolodvorih in do javnih zgradb, nudenje pomoči pri zaposlovanju težkih invalidov. Zakonodaja je tudi pri nas dobra, a kaj, ko je ne upoštevamo. Tako smo že leta 1984 sprejeli normativ za gradnjo javnih zgradb brez arhitektonskih barier - pa zgradbe z njimi še danes gradimo« PREPIH: »Vam je v društvu vsak član enako drag, če verjamemo, da veliko invalidov sploh ni pravih invalidov?« FRANC ČERNE: »To plat premalo poznam, ker premalo kontaktiram s člani. Toda do pripomb prihaja, ker je za okolico huda samo vidna hiba in samo ta je tudi na zunaj potrdilo, da je človek invalid. V resnici pa so velikokrat nevidne hibe hujše. V društvu tretiramo vse člane enako. Nekoliko večjo pozornost skušamo posvečati težjim invalidom, ker se sami niso sposobni enakopravno vključevati v družbo.« PREPIH: »Vaš letošnji občni zbor je bil tudi volilni. Ali še tudi naprej ostajate predsednik ravenskega društva invalidov in kaj vas za to motivira?« FRANC ČERNE: »Predsednik društva sem postal leta 1981 in res še ostajam v tej funkciji. Menim, da v našem timu aktivistov na tem področju še kar uspešno delam in to mi daje korajžo tudi za naprej.« Helena Merkač r- MATERINSKI DAN Prvenstvo v športni gimnastiki TVD Partizan Ravne je v soboto, 23. marca, izvedel občinsko prvenstvo v športni gimnastiki za mlajše in starejše pionirje in pionirke. Udeležila so se ga društva Partizana iz Mežice, s Prevalj in z Raven, kar je uspeh, saj pomeni, da se je zanimanje za športno gimnastiko v Mežiški dolini znova razmahnilo. Najštevilneje so bili zastopani Pre-valjčani, ki so prišli s štirimi vrstami: s starejšimi in mlajšimi pionirji in pionirkami. Ravenčani so nastopili z obema vrstama pionirk in z združeno vrsto starejših in mlajših pionirjev, Mežičani pa s starejšimi in mlajšimi pionirkami. Tekmovanje je potekalo v dobri organizaciji ravenskega Partizana, pod sodniškim vodstvom prof. Maje Marin in v sodelovanju vseh sodelujočih društev. Tudi mladi telovadci so dokazali, da resno delajo, najbolj pa so se izkazali: Petra Skitek, starejša pionirka z Raven, Uroš Polovšak, starejši pionirs Prevalj, Danijela Obrenovič, mlajša pionirka z Raven, ter Jaroš Šteki, mlajši pionir, prav tako član ravenskega Partizana. M.P. V nedeljo, 24. marca, so se po vseh večjih krajih občine Ravne zvrstile proslave v čast materinskemu dnevu. Program so pripravili mladi, ki delujejo v župnijskih občestvih, s pomočjo nekaterih posameznikov, pokroviteljstvo nad praznovanjem pa so prevzeli krščanski demokrati. Zanimiveje bila organizacija prireditev, saj sta jih pripravila skupno po dva in dva kraja. Tako so imeli enak program v Črni in na Prevaljah (oblikovala ga je študentka teologije Marija Prikeržnik) ter v Mežici in na Ravnah (za vsebino prireditve sta tu poskrbeli Dorica Vasle in Mojca Potočnik). Proslave so bile glede na to, da so sodelovale v glavnem skupine, ki doslej v kulturnih domovih še niso nastopale (razen Strun izpod Pece in Zdovčevih dečev), na dostojni kakovostni ravni. Ker pa je letos dan žena minil nekako neopazno, je prav, da je nekdo organiziral vsaj praznovanje materinskega dne. To je bila namreč tudi priložnost, da so ženske opozorile na težki položaj mater in družin v naši družbi, ki se iz dneva v dan slabša. Zaradi težkih gospodarskih razmer živi ženska - mati pod nenehnim pritiskom. S tem, da jo hočejo izriniti z delovnih mest, potiskajo njo in družino na rob socialne stiske, s tako imenovanim evropskim delovnim časom pa jo spravljajo v moralno krizo. Zaradi celodnevne odsotnosti matere je namreč družinsko življenje popolnoma razbito, z eno plačo pa se večina družin ne bi mogla preživljati. M. P. Samo JERT: »Jaz pa mislim, da bi bilo prav, če bi železarno podržavili. Mislim, da bi bilo nujno zmanjšati režijo, saj je te vse preveč. Jaz zdaj čakam na delo in mislim, da si bom moral najti delo drugje. Mislim pa tudi, da se ne ve, kdo plača, kdo pije« Marija VODUŠEK: » Govorijo in pišejo, da hočejo železarno podržaviti. Zdi se mi,da je tako razmišljanje napačno. Tudi jaz združujem delo v železarni in mislim, da je v nas vseh zaskrbljenost velika, ko ne veš ali boš jutri imel delo ali ne. Sem proti podržavljanju.« Srečko VAJ S: »V železarni delam že 13 let in tudi meni ni vseeno, da bi jo podržavili. Tu gre za 5000 delavcev, ki lahko jutri ostanejo brez dela. In kaj po tem? Mislim, da je že danes preveč delavcev, ki čakajo na delo ali pa ga ne morejo dobiti.« Anton LESJAK: »Kot žerjavovodja imam jaz kot vsa moja »žlahta« v železarni dolgo tradicijo. V železarni je bil zaposlen moj praded, bil je prvi pudlar. Ni mi vseeno, če bi sedaj železarno podržavili. Nam naj dajo delo, mi smo voljni delati.« OB MISLINJI OBVOZNICA OBJEKT, KI JE NUJNO POTREBEN _______________________________________F. Jurač V dneh, ko prebirate ta Prepih, so se vsi trije zbori slovenjgraške občinske skupščine že odločili o predlogu odloka o lokacijskem načrtu za novo slovenjgraško obvoznico. Ta cesta je v javnosti sprožila nekaj razprav, različnih mnenj in polemik. Kaj o tem projektu menijo krajani Slovenj Gradca, nenazadnje govori tudi ta anketa. Javna-razprava o lokacijskem načrtu »obvoznice« Slovenj Gradec je v občinsko sejno dvorano privabila okoli 80 meščanov. Vsekakor je v primerjavi s podobnimi razgovori v preteklosti veljalo izredno zanimanje za ureditev te prepotrebne prometnice. V javno obravnavo je upravna organizacija za urbanistično načrtovanje dala varianto »ob kanalu«, ki bi potekala preko mostu pri Murku-gostiina, po stari trasi železnice, mimo avtobusne postaje, pa preko Mislinje in lesnega skladišča ter se nadaljevala za Tovarno usnja po vodnem kanalu in se mimo Kograda priključila na magistralno cesto Slovenj Gradec - Velenje. Ta varianta je po triletnem sodelovanju urbanistične, ekološke in cestnoprometne stroke ostala edina, ki je v urbanističnem in ekološkem pomenu manj slaba za urejanje prometa v Slovenj Gradcu. Študije so pokazale, da mesto potrebuje predvsem prometnico v smeri sever - jug, saj predstavlja tranzitni promet le dobro petino celotnega prometa (okrog 2000 vozil v šestnajstih urah) in ga prava obvoznica ne bi rešila. Pripombe, opozorila, pa tudi pritožbe so se v glavnem nanašale na ekološko obremenitev, druge, o ceni investicije, pa so služile predvsem kot opora. Večino pripomb na javni razpravi so razjasnili stro- kovnjakaki, ki so sodelovali na zboru meščanov. Enajst razpravljalcev je zastavilo več kot štirideset vprašanj in pripomb. Tako je med drugimi dr. Bogomir Celcer trdil, da ta poteza ne zagotavlja varnosti, ker so vsa križišča v istem nivoju, ravni odseki izzivajo voznike, semaforizirana križišča pa ne zagotavljajo varnosti kljub omejitvi 60 kilometrov. Nadalje je omenil tudi ekološki vidik, s katerim se odpirajo vrata težkemu tovornemu prometu, možnost vož- Slovenjgraški smučarji učitelji, vaditelji in trenerji so se odločili, da bodo poslej v spomin na »krmarske vožnje« prirejali vsako leto tekmovanje smučarskih kadrov v veleslalomu za trofejo »najboljši pohorski krmar«. če malo pobrskamo po zgodovini športnega smučanja na Pohorju, vidimo, da so bile prve uradne tekme na Pohorju že leta 1930. Prva je bila 12. januarja 1930 na Klopnem nje radioaktivnih odpadkov, uničevanje Borovnikovega gozda kot rekreacijske površine, cesta bi potekala mimo kopališča, kar ni primerno, saj povzroča izpušne pline. Povzročen pa bo tudi prekomeren hrup, ki bo dosegel naselje na Legnu. O ceni pa je dr. Celcer menil, da je vprašljiva in ni primerljiva, ker ni druge variante. Marjan Kobale je menil,da je ogroženost mesta po prometni plati zelo velika, mestno jedro je treba zapreti, seveda pa s to varianto ni rešeno vprašanje kolesarjev na relaciji Šmarno - Slovenj Gradec -Pameče. Dr. Ivo Raišp je menil, da je potrebno tranzitni promet speljati ob mestu, ne pa skozi mesto. Karel Zagorc, ing. gozdarstva, pa je dejal, da bo cel rekreacijski prostor prizadet oziroma uničen, kar bi bilo za mesto neprecenljiva škoda. Ob tem se je oglasil Marjan Pe-čoler-Borovnik, lastnik zemljišč in menil, da ni umestno njegovo zemljišče imenovati za rekreacijsko področje, saj je to vendar predvsem kmetijsko zemljišče in dodal, da se bo na delu ozke gozdne parcele, ki bi ostala po posegu, pojavljal vetrolom. Franjo Murko je menil, da idealne rešitve ni, mesto bo pokopano in uničeno od prometa. Mesto potrebuje le eno napajalno mesto cesto, ki bo promet tekoče spravila mimo oziroma skozi mesto. Dodal je še, da cesto potrebuje tudi industrija, ki pa okolje veliko bolj onesnažuje kot cestni promet. Ob koncu pa še zapišimo vprašanja lastnice zemljišča Marije Gradišnik: Kako se bo reševal problem nadomestitve zemljišč? Kje bodo dobili nadomestna zemljišča? Njihova kmetija bo z mestno obvoznico namreč popolnoma uničena. vrhu. Imenovali so ]0 Krmarska vožnja in je potekala od Klopnega vrha do Mislinje. Druga je bila mesec dni kasneje med Peskom-Ribniško kočo, črnim vrhom in Veliko Kopo. 16. marca 1930 je bila podobna tekma na progi Klopni vrh - Rogla -Mislinja. Zmagovalec te tekme je dobil častni naziv najboljšega pohorskega krmarja. Franci Čop, znan smučar in smučarski delavec, je o krmar- MARJANA SUŠEČ, Brda: »Slovenjgraška obvoznica je vsekakor nujno potrebna, kajti promet skozi samo mesto Slovenj Gradec je neznosen, marsikdaj pa ne moreš niti najti parkirnega prostora, kjer bi lahko parkiral svoj avtomobil.« JOŽE FijAVŽ, Mislinja: »Ob novici, da bodo v Slovenj Gradcu končno le gradili obvoznico, se mi zdi, da je to za nas voznike, zlasti pa za voznike težkih tovornjakov, ena največjih pridobitev. V samem mestu bomo tako razbremenili promet, ki je danes neznosen.« ski vožnji dejal, da pomeni kombinacijo teka na smučeh, smuka in zavijanja,to je krmarjenja. Krmarske vožnje so specifična lastnina Pohorja, saj jih ne zasledimo nikjer drugje v Sloveniji. Tekmovanje za trofejo »najboljši pohorski krmar« bi naj služilo za vsakoletno druženje smučarskih učiteljev, vaditeljev in trenerjev na Koroškem, pa tudi izven tega območja. Namen tekmovanja bi bil, da bi vsaj enkrat letno izmenjali svoje izkušnje in mnenja, paludi tekmovali. Seveda bi bilo to tekmovanje na smučiščih Pohorja. V ta namen so imeli slovenjgraški učitelji že poskusno tekmovanje na smučarskem poligonu Rahtel. Zmagovalci v posameznih starostnih skupinah so bili: Hinko Gregor, Tič Tiršekm Sašo Plaznik. -tv IVAN ODER, Mislinja: »Pozdravljam gradnjo obvoznice v Slovenj Gradcu. Skrajni čas je, da je do te odločitve sploh prišlo. Poznana mi je trasa obvoznice in mislim, da je ta varianta najboljša. Želim, si le, da bi do gradnje prišlo čimprej.« ANDREJ GOLOB, Dravče nad Vuzenico: »Čeprav nisem Slovenjgradčan, sem vsekakor vesel ob novici, da bo Slovenj Gradec dobil obvoznico. Skoraj skrajni čas je že, da je do tega sploh prišlo, kajti mesto Slovenj Gradec takšnega prometa ne more več požirati.« ZDENKA JELENKO, Mislinja: »Okoli gradnje slovenjgraške obvoznice je bilo že toliko burnih razprav in niti verjeti ne morem, da jo bodo sploh gradili. Največji greh, ki so ga napravili, je ukinitev železniške proge Dravograd-Velenje in mislim, da je že zaradi tega gradnja obvoznice nujno potrebna.« RAZLIČNA MNENJA -tv POHORSKI KRMARJI OB MISLINJI POHVALE ZA Slovenjgradčane O nedavnem obisku Lojzeta Peterleta v Slovenj Gradcu smo v Prepihu v sliki in besedi odmerili precej prostora. Tako je tudi prav, saj je vprašanje, kdaj se bo gospod predsednik spet pojavil na Koroškem tostran meje. Velja pa dodati še eno podrobnost: protokol slovenskega predsednika je zahteval, da je slovenjgraška vlada nekaj dni pred obiskom poslala v Ljubljano nekaj »generalij« o gospodarskem in družbenem razvoju te občine. Kot je to v Slovenj Gradcu že običaj, je vlada gradivo dobro priprav ila in je bila ob obisku deležna pohvale »republikancev«. NI PRVOAPRILSKA Odstotek povečanja niti ni pretiran, vendar v časti, ko ne-> kateri ljudje jemljejo kruh že na »kredo« (denimo na Ravnah na Koroškem), so tudi za 25 odstotkov višje cene za teh-w nične preglede udarec po žepu. Na pooblastilo vseh občin *rj koroške regije sprejema višje cene slovenjgraška vlada, w pač zato, ker je sedež družbenega podjetja Avtoservis, ki 0) vrši te preglede, v Slovenj Gradcu. M Nove cene bodo veljale od 1. aprila dalje (to ni potegav-^ ščinal), predlagatelj pa povišanje utemeljuje z dejstvom, da so cene na drobno v republiki Sloveniji od lanskega sep-tembra do letošnjega januarja porastle za 28,5 odstotkov, storitve so se cenovno povišale za 48 odstotkov, in je po-temtakem 25 odstotno povišanje cen tehničnih pregledov £!< sprejemljivo. Cene so doslej mirovale štiri mesece in v Avtoservisu trdijo, da je to tako prizadelo njihovo finančno po-jg slovanje, da niso uspeli ustvariti niti profita niti zbrati kaj cekinov za posodobitev. Torej: povabljeni na ogled starih in novih cen, refi gistracija pred 1. aprilom pa prihrani 25 odstotkov. >u tp* Vrsta vozila Stara dejanska Nova C cena cena JS 1. motorna kolesa s priklopnikom 45,00 55,00 0) 2. osebni avto 180,00 225,00 1 3. kombinirana voz. 190,00 240,00 at 4. osebna specialna vozila 190,00 240,00 C 5. tovorna vozila dovolj, teža do 61 290,00 360,00 dovolj, teža nad 61 340,00 425,00 6. avtobusi 470,00 590,00 u 7. avtobus zglobnik 630,00 790,00 8. kmetijski traktor 150,00 190,00 9. dvo in več osna priklopna vozila 150,00 190,00 > 10. traktorska prikl. vozila 80,00 100,00 0 z 11. višina stroškov za ugot. tehnične spremembe 40,00 50,00 12. reg. novega vozila in izdaja tablic 56,00 70,00 Podobni zapisi se običajno pričenjajo ali zaključujejo s frazo: »Sejem bil je živ.« Tudi te dni je bilo nekaj sejmov širom po Koroški. Omenimo le sejem na črno nedeljo na Ravnah (tokrat na novi lokaciji pri gimnaziji) in slovenjgraški sejem na Jožefovo. Tržilo seje manj kot običajno, predvsem zaradi plitvih denarnic kupcev. Slovenjgraški krošnjarji, od koder je tudi naš posnetek, pa so bili velikokrat tudi prava ovira za svobodno gibanje v mestu. Foto:Jurač Med Slovenjgradcem in Velenjem je Huda luknja, bojim pa se, da bo kmalu tudi huda kri. ^ NIKO KOROŠKO ZOBOZDRAVSTVO Pred nekaj dnevi so se že več kot dvajsetič srečali zobozdravstveni delavci koroške regije, tokrat ponovno v Slovenj Gradcu. Tudi to srečanje je bilo namenjeno strokovnemu izpopolnjevanju vseh profilov zobozdravstvenih delavcev. Na sestanku so spregovorili domači strokovnjaki, specialisti posameznih strok, med njimi tudi najmlajša, dr. Lidija Perič, pa direktor Koroškega zdravstvenega doma dr. Franc Ivart-nik in vodja zobozdravstvene službe dr. Jožica Ladič. Neprisiljeno so predstavili svoje proizvode predstavniki Leka, katerih ekipo je vodil direktor Prevaljske FARMACIJE, dipl.ph. Ivan Gornik. Na srečanju so spregovorili tudi o novi organiziranosti zdravstva v bližnji prihodnosti. Čutiti je bilo bojazen, da v bodoče morda ne bo več takih srečanj in bi zastali v strokovnem napredovanju. Direktor Zdravstvenega doma Slovenj Gradec, kije bil letošnji organizator srečanja, dr. Ciril Slemenik, je prisotnim ob pozdravu zagotovil, da izvedena reorganizacija, tj. izločitev TOZD-a ZD Slovenj Gradec iz Koroškega zdravstvenega doma, ne sme zavirati razvoja zobozdravstva. Nasprotno, nova organiziranost mora ustvariti pogoje za še boljšo strokovno povezavo in razvoj katerihkoli institucij s področja zdravstva v Koroški regiji. Srečanje je pozdravil tudi predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec dipl.ing. Ivan Uršič, kije izrazil željo, da se bi še kdaj videli v Slovenj Gradcu, saj je bila ta občina že večkrat gostitelj podobnih srečanj, bodisi s področja splošnega ali bolnišničnega zdravstva. -sc Bogati imajo polna usta karitasa, revni pa kariesa. NIKO OB DRAVI Svobodni sindikat: NOVA ORGANIZIRANOST - STARO VODSTVO Koroški sindikat seje pred dnevi povezal v območno organizacijo svobodnih sindikatov Koroške, dogodek pa seje zgodil na ustanovni skupščini v dravograjskem gasilskem domu. Vsaj glede vodstva ni bistvenih sprememb. Na tajnih volitvah so bili izvoljeni trije sekretaiji, ki so že doslej opravljali sekretarske posle v občinskih svetih: Marjan Bari bo tudi poslej skrbel za sindikalno življenje v slovanjgraški občini, Franjo Miklavc, dosedanji sekretar na Ravnah^bo teritorialno tudi v novi organizaciji pokrival ravensko občino, Mirko Sep (doslej sekretar OS ZSSS Dravograd) pa bo poleg dravograjske občine skrbel še za občino Radlje ob Dravi. Franjo Miklavc je do konca leta tudi imenovan za predsednika območne organizacije svobodnih sindikatov Koroške s sedežem na Ravnah. Na ustanovni skupščini se je zbralo 71 sindikalnih aktivistov, v Dravograd pa sta prišla tudi slovenski predsednik svobodnih sindikatov Miha Ravnik in Albert Vodovnik, Korošec in predsednik najmočnejšega branžnega sindikata, to je sindikata kovinarjev. Izredne razmere niso samo na političnem področju in v medrepubliških odnosih, ampak tudi v gospodarstvu. Vsaj slovenski delavec pa je v novih razmeqih političnih sil in oblasti ostal povsem brez vpliva. Sindikat se trudi: piše pisma, opozaija, prireja protestne shode, se pogovarja, vendar zaman. Zato bo, izgleda, treba poseči tudi po najstarejši obliki delavskega boja - štrajku. Slovenska oblast, ki ima polna usta Zahoda, v odnosu do sindikata na Zahod in njihova merila enostavno pozablja, so prepričani v sindikatu. Cilj nove slovenske oblasti je bolj ìcot ne razbijanje sindikalnega gibanja, da bi tako lažje delili in vladali, so med drugim menili sindikalni aktivisti v Dravogradu. In koliko je na Koroškem spl®h članov svobodnih sindikatov? Odi skupno 27 000 zaposlenih je v te sindikate včlanjenih okoli 20 tisoč zaposlenih. Po občinah je slika takšna: v Dravogradu imajo 28 sindikalnih organizacij in 2225 članov, v Radljah ob Dravi 30 organizacij in 3520 članov, na Ravnah (brez železarne) 4013 članov v 36 sindikalnih organizacijah. Ravenska železarna se s svojimi 18 organizacijami in 5500 člani neposredno povezuje v republiški odbor sindikata dejavnosti. V slovenjgraški občini je 47 organizacij in 5335 članov. Suma sumarum: na Koroškem je v 159 organizacijah 19.094 članov svobodnega sindikata Slovenije. S taksa m i i n a r j e v Vse kaže, da bodo Dravograjčani prvi, ki se bodo na Koroškem sistematično posluzili komunalnih taks. Doslej je bila najbolj znana in uveljavljena turistična taksa, zakon o financiranju javne porabe pa predvideva, da lahko občinske skupščine določijo poseben način financiranja javnih potreb, in komunalne takse so lahko izvirni prihodek občine. V*dravograjski občini so torej najdlje in kmalu bi se odlok, o komunalnih taksah lahko znašel kot predlog pred občinsko skupščino. Če bo sprejet, bo majhna država Dravograd od svojih državljanov pobirala takse za uporabo naslednjih predmetov in storitev: za turistično takso, za igralna sredstva v javnih lokalih, za glasbene avtomate v javnih lokalih, za uporabo trgov in drugih prostorov za prodajo. Turistična taksa je ponavadi tako skromna, da ni vredna omembe, zanimiva pa je taksa za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih. Za avtomatsko kegljišče in za druga igralna sredstva (biljard ipd.) ocenjujejo letno uporabo na 400 točk, vrednost ene točke pa bi zaenkrat znašala 10 dinaijev. Izračun torej ne bo težak. GROZIJO MNOŽIČNI ŠTRAJKI? 19. marca me je pot slučajno zanesla v TOZD Armature Muta, ki je v sklopu Železarne Ravne na Koroškem. Ko sem stopila v delovno halo, sem uzrla množico delavcev, ki so stresali svoje nezadovoljstvo na svoje delovodje, tehnologe, tiste pač, ki so v tesnem stiku z njihovim delom. Tiste pač, ki so tarča vseh delavčevih pripomb in nezadovoljstev in hkrati tisti, ki so nosilci vseh direktiv »od zgoraj navzdol«. Nehote me je spreletelo, ko sem gledala ta prizor, tako kot tedaj, ko so v Mariboru pred leti napolnili Trg osvoboditve stavkajoči delavci mariborskih večjih delovnih organizacij. NA MLADIH SVET STOJI Fantje in dekle so iz Josipdo-la, imenujejo pa se Generacija 69. Za njih tudi na Koroškem držimo pesti, saj so na Marjanci uvrščeni prav pri vrhu. Prepevajo pa tisto znano pesem, ki jo tudi Korošci dobro poznamo: »Nalij mi še vina!« Generacija 69 iz Josipdola Delavci TOZD Armature so se dogovorili, da bodo ta dan ob 10.30 prenehali z delom, prejšnji dan pa je njihovo delo že potekalo dokaj neresno. Sami so rekli, da se zavedajo, da so njihove strojne ure precej drage in da je v tem času steklo skozi prste precej denarja, ki bi lahko pokrivalo že nekaj plač. In zakaj so se delavci odločili za prekinitev dela? Plač ni! Življenjski stroški pa vedno večji. Železarna Ravne je baje zaradi njihovega dolga Železarni blokirala njihov račun pri SDK Neki delavec je rekel takole: »Saj ne vem več, kaj je še prav, če delam, ne dobim plače, če ne delam tudi ne. Nič več mi ni jasno...« In kaj je dejal nekdo »iz sredine«: »Neuradno se govori, da je Železarni Ravne malo mar za TOZD Armature, kajti naše proizvode lahko sami proizvajajo, in če bo naših 180 ljudi na cesti, bodo le eni izmed tistih, ki jih namerava Železarna odpustiti...« Zato je delavce vzpodbujal k delu, a žal... Nezadovoljstvo je bilo preveliko, nepojasnjenih vprašanj pa še več! Naj pripomnim, da v 20. minutah, kolikor sem bila v delovni hali, ni bilo nikogar od vodilnih in odgovornih iz TOZD Armature in se po besedah delavcev, ki so prekinili delo, takšnim težavam najraje izognejo. Kasneje je prišel generalni direktor Železarne Ravne in pojasnil delavcem, da ni denarja niti za tiste, ki so zaposleni v Železarni. S svojo retoriko in avtoriteto je delavce spravil nazaj na delovna mesta. Obiskal pa jih je tudi novinar Koroškega radia, ki ga po neuradnih vesteh niso hoteli spustiti v svoj vrh delovne organizacije ali med delavce. Demokracija je dosegla svoj razkr°j? D. Kniplič OB DRAVI KMETOVANJE DO POZNIH LET Rihard Šrajner kmetuje skoraj ob središču Radelj. Že osemdeset jih ima na grbi, pa hoče še kar naprej kmetovati, ta korenina! Le nekaj korakov je bilo treba skreniti z glavne ceste in že me je na njegovem dvorišču strogo sprejel ve- 1 lik čuvaj volčjak, ki ga je prišel pomirit mlad fant, tik za njim pa se je znašel na dvorišču možakar v modrem ! predpasniku, kateremu bi prisodil dobrih sedemdeset let. Ko sem mu ! omenil, da bi ga rad ožmerocal v cajtengah, ni bil preveč pri volji za ta hec, a sčasoma se je le omehčal. Povabil me je v prostorno kuhinjo, , kjer je ropotala z lonci hčerka Anka. Hudomušno je povedal,da se je že ! trikrat selil: prvič leta 1911 na ta svet, drugič, ko se je kot petindvajsetleten fant priženil k osemnajstletni Tre-ziki, ki je podedovala za starši Nauš-nikjirglovo kmetijo tik ob Dravi v Zgornji Vižingi. Tam si je ob mlinu pred zadnjo vojno zgradil lastno elektrarno, ki je dajala tok za njegove potre- ' be in še dvema sosedoma. Ko so dogradili HE Vuhred, se je moral leta 1954 z družino umakniti na sedanje 12 hektarsko posestvo, , katerega se mu je posrečilo odkupi-ti od lastnika, ki se je preselil v Ljub- ! Ijano. V vseh teh dolgih letih mu je uspelo, daje skupaj z družino vse na novo preuredil ter nakupil za kmeto- j vanje potrebne stroje. Po ženini smrti (umrla je pred dvajsetimi leti), mu pri kmetovanju pridno pomaga hčerka Ankaz družino. Vprašal sem ga, ali ga res noče kdo naslediti, da se še sam ubada s kmetovanjem pri teh letih. Ponosno mi je povedal, da kaže veliko zanimanje in ljubezen do kmetovanja vnuk Aleš, ki je pravkar odslužil vojaščino. Ko sva se pogovarjala o strojih, ga je vnuk zatožil, da je bil še pri sedemdesetih toliko pogumen, daje šel delat traktorski izpit. V to so ga prisilili strogi prometni predpisi in razmere, povezane s prevozi, saj je kmetija tik ob glavni cesti. Dedek Rihard je povedal, da je med predavanji za izpit kar precej dremal in vsi, ki so z njim delali izpit, so kar precej dvomili v njegov uspeh. Kadar je predavatelj pozval slušatelje h kakšnemu vprašanju, je Rihard zastavljal takšna, da so se celo predavatelji praskali za ušesi. Menda je bil ves trg pokonci, ko je delal praktični izojt, in sreča je bila na njegovi strani. Čestitke z vseh strani so kar deževale, ljudi se je zbralo kar za cel cirkus. Rad se s spomini povrne v svoj rojstni Loznikov dom, kjer je odraščal s petimi brati in dvema sestrama. Kot najstarejši seje moral pridno vaditi ob vsakem delu. V tistih kriznih predvojnih časih so ga ob fantova-njih čestokrat zvabili v svoje vrste ti- Rihard Šrajner v svojem domu j hotapci, ki so pridno švercali živino j čez državno mejo. Pri tem nevarnem in tveganem poslu mu je večkrat trda predla, namesto nagrade bi si lahko prislužil tudi arest. Dolgčas preganja z izdelovanjem raznega orodja, sam si je naredil kar ! precej pohištvene opreme za svoje potrebe. Vnuk Aleš pa me je pospremil še ! v hlev pokazat pujse in živino (deset glav je imajo), za katero z dedkom skrbita izmenično. Povedal je še, da hodi k njim po mleko Dr. Marinšek, ki vzorno skrbi za dedkovo zdravje. »Le kadar ob vlažnem vremenu dedku prepove izhod iz stanovanja, se dedek jezi nanj in na mamo, ki se strogo drži zdravnikovih navodil,« je še dodal vnuk Aleš, bodoči naslednik. Ludvik Mori Bojo planinska območja še bolj osiromašena? BOJAZEN NI ODVEČ V Radeljsko občinski vladi in tudi v občinskih klopeh je prisotna bojazen. Gre seveda za večjo koncentracijo financ v republiškem centru. Ali gre res za prehodno, otroško bolezen, ali pa za staro ploščo, ki jo že poznamo: da »cesar« zbere denar na enem mestu in ga potem po svojem videnju »pametno« deli podanikom? Ob tem je namreč znano, da se kaj hitro prezre oddaljeno obrobje. Občina Radlje, deloma pa tudi vsa Koroška in morda še del Mozirja, pa je slovenska posebnost. Tu živijo ljudje v hribovju, v planine so speljane ceste, ki jih je treba vzdrževati, življenje tu je dražje. Pa še ta strahovita zaostalost! Samo za primerjavo: Na obmejnem hribovju Jerneja, Sobot, Mlak ali Kaple so na drugi strani meje asfaltirane domala vse, tudi najmanjše ceste. Gotovo ne zato, da bi se ljudje lažje odselili! Mimogrede, niso jih gradili iz samoprispevkov. Čas je, da pogledamo, kje smo in si zastavimo delo tako, da bomo prišli polagoma do podobnega standarda. Pa ne samo z obljubami. Slišali smo podatek (menda so ga izračunali), da gre samo s tako malega območja kot je radeljsko v Ljubljano iz kmetijstva 1,8 milijarde dinarjev. Od tega se zaenkrat vrača samo denar za triinpol kmetijskih pospeševalcev. Zato so v Radljah predlagali, da se v regiji sestanemo, napišemo naše posebnosti, jih pre-dočimo slovenski vladi in zahtevamo primernejše rešitve. Še bolj preprosto: tudi koroški kmet ali železar vzdržujeta Cankarjev dom, naše težave pa nam ostajajo na naših ramenih in kot kaže, na ramenih naših otrok. Strpno, argumentirano in odločno se bo tre ba pomeniti, kajti denar nam je nekdo že pobral. Samo čakajmo, da nas bo še skregal. Če pa je to le prehodna vročina, ne sme trajati predolgo! K. Vaiti .««•SP5*"' MNENJA So besede in besedne zveze, ki jih velikokrat uporabljamo in smo pri tem prepričani, da točno vemo, kaj pomenijo. Ena takih besed je kariera, druga pa je besedna zveza kadrovska politika. O prvi smo prepričani (oz. so nas prepričevali!), da pomeni nekaj slabega, da je skoraj enaka povzpetništvu, komolčarstvu. Pa ni tako. Je zgolj: »Poklicna pot vsakega posameznika« (tako jo definira D. Super), zato njen pomen ne more biti slabšalen. »Kadrovska politika« pa da je nekaj dobrega, so nas učili. Če pa pogledamo v slovar tujk, beremo: »Kadrovska politika je osnovni sestav načrtno šolanih, stalnih, kvalificiranih vodilnih delavcev.« Tako! Kadri so le vodilni delavci, pa še to le v komunizmu. (V Wahrin-govem slovarju nemškega jezika je definicija povsem enaka, a z dodatkom: uporablja se predvsem v komunističnih družbah). Zakaj sploh govorim o teh tolikokrat zlorabljenih besedah? Zato, da bi se končno nehali ukvarjati s kadrovsko politiko, več pa z ljudmi in njihovimi karierami. Te moramo načrtno vzpodbujati, če hočemo več znanja. Politiki pa naj skrbijo za svoje politične kariere. Če ne bodo še naprej govorili o »kadrovski politiki«, in pri tem Piše: Srečko Mlačnik Kadri in kariera ne bo šlo za znanje, temveč za privrženost ideji, podrejenost v stališčih, za hlinjenje in hinavščino. Koroška je po ravni izobrazbe na repu slovenskih občin. Ze večkrat smo opozarjali, da je edina možnost, priti v povprečje, povečano zanimanje za študij ob delu. Možnost je sedaj tu. V razpisu za vpis na višje in visoke šole je določen tudi zadnji rok za vpis, to je 17. 4. Vzpodbujanje kariere pomeni tudi vzpodbujanje k vpisu, ukinjanje razvojnih oddelkov (ko se pojavijo težave, postanejo ti najprej vprašljivi) pa kadrovsko politiko iz Wahrigovega slovarja. Pa pri tem ne gre zgolj za izobrazbo. Ta je le pogoj za znanje, nujen, a ne edini. Znanje je tisto, kar bi morali ljudje ceniti in ga seveda tudi plačati. Saj veste, golf ni boljši od jugota zato, ker je prvi nemški drugi pa srbski avto, temveč zato, ker je V prvem veliko znanja, v drugem pa malo znanja in veliko dela (ki pa je slabo opravljeno). Pa pustimo to. Raje poskrbimo za svoje kariere. Morda bodo napočili časi, ko bodo ljudje poznali tudi vrednost, ne le ceno. Ne tako kot danes, ko večino zanima le, koliko se plača, ne pa, kaj se za ta denar dobi. Toda to je najbrž že druga zgodba( morda pa tudi ne? V preteklem obdobju je bilo za večino proizvajalnih potencialov značilno, da so bili v družbeni lasti. Do družbene lastnine pa smo prišli s transformacijo državne lastnine. Država je svojo lastnino pridobila s podržavljanjem proizvajalnih sredstev in z usmerjanjem akumulacije v investicije. V zasebni lasti je ostal le del kmetijstva in sorazmerno skromni proizvodni potenciali, predvsem v obrtništvu, trgovini, gostinstvu in transportu. Za ta del gospodarstva lahko trdimo, da ni nikoli prevzel socialističnega načina gospodarjenja, saj je akumulacija pripadla lastniku sredstev, kot v kapitalizmu; ta pa je bil življenjsko zainteresiran za čim večji dobiček. Da bi ta svoj cilj dosegel, se je privatni lastnik več ali manj ravnal po načelih, ki jih je razvil uspešen poslovni svet sodobnega kapitalizma. Na področju stroškov je prevladovalo načelo potrebnosti in racionalnosti, ne oziraje na številne družbene potrebe v velikih družbenih kolektivih. Privatni podjetnik se je podobno kot pri stroških ravnal tudi pri zaposlovanju, saj so plače delavcem in prispevki skupnosti zanj že od nekdaj pomenili strošek, ne pa »del čistega dohodka za OD«. Piše: Janez Praper Privatna lastnina Vlaganje dobička v obratna ali osnovna sredstva je bilo vselej pogojeno s potrebami tržišča po večjih ali drugačnih proizvodih. Uporaba nove tehnologije ali zmogljivejših in boljših naprav je pomenila večjo konkurenčnost na tržišču. Skladno s takšno proizvodnjo je rasel in napredoval tudi cel rod obrtnikov in podjetnikov, ki je sicer neformalno in brez štipendij pridobival znanje in izkušnje. Uradna politika je na privatno lastništvo gledala zelo različno. Bili so časi popolnega odklanjanja, kakor tudi časi večjih ali manjših simpatij. Dandanes je nesporno prevladalo prepričanje, da rabi država za uspešno gospodarsko politiko tudi malo gospodarstvo in privatno lastnino. Oboje je danes pravi hit in posamezniki kar tekmujejo med seboj, kdo se bo bolj zavzemal za privatizacijo in prestrukturiranje. Če je privatizacija bolj pravno dejanje, kjer bi morali predvsem skrbeti, da ne bo prišlo do novih krivic in okoriščanja, pa je prestrukturiranje v korist srednjih in malih podjetij mnogo bolj strokovna zadeva. Sodobna znanost lahko veliko pomaga, prav tako zgledi že obstoječih uspešnih malih podjetij. Zoprni roji nadležnega, pikajočega mrčesa, neprehodnost, sumljive vonjave in nepovsemja-sna zveza z legli bolezni so zaznamovale mitološke močvirske duhove za slabe sopotnike človeštva in se jim je bilo nadvse priporočljivo na daleč izogibati. Mnogi še danes mislijo, da so mokrišča, kamor štejemo zlasti močvirne travnike, močvirja in plitvejše mlake, nekoristna in neplodna zemljišča, ki jih je najbolje zasuti ali osušiti in spremeniti v Piše: Tone Novak Koristna močvirja kmetijske površine oziroma pozidati. Komur je narava blizu od mladih nog in je imel priložnost otroško neobremenjeno spoznavati mlako ali ribnik, ga v takšnem razmišljanju nekaj moti. V raziskovalni sli sredi džungle trstičja in ločja, težko dosegljivih beti-čev rogoza in rumenocvetnega okrasja močvirske perunike, seje skoraj gotovo kdaj po nerodnosti z nogo pogreznil v Žitko blato. Vodni drsalci in vodni pajki so od- švisnili vstran, v motne, brbotajoče vodne vrtince so se sunkoma poganjale temne elipsaste silhuete obrobljenih kozakov in črnih potapnikov. Žabe, enodnevnice, kačji pastirji in na bližnjih vrbah liste objedajoče rdeče topoiovke niso prav nič prispevale k predstavi o siromašnosti teh koščkov sveta s prekipevajočim življenjem. In res! Močvirja so razen na široko se izlivajočih rečnih ustij, delt, ekosistemi z najvišjo biološko produktivnostjo na Zemlji. V kmetijstvu nas največkrat zanima zlasti neto bioprodukcija, kakor imenujemo celoto na novo nastalih organskih snovi, ki so -nakopičene v živih bitjih - na razpolago uporabnikom. Drugi del bioproukcije je bolj prikrit. Povezan je z dihanjem, izločanjem, gibanjem, s presnavljanjem in z drugimi neobhodnimi življenjskimi dejavnostmi, ki se navzven ne izrazijo v povečanju biomase - to je prirastu mase (»teže«) živih bitij, vendar veliko prispevajo k pravi predstavi o dejanski aktivnosti nekega ekosistema. V močvirjih se največ dogaja v njihovem blatu, kjer so izredne množine mikroorganizmov. Ti deloma v aerobnih (v prisotnosti kisika) in deloma anaerobnih (brez kisika) razmerah razkrajajo organske snovi v anorganske (mineralne), ki so hrana zelenim močvirskim rastlinam in jih porabijo za svojo rast. Močvirska voda je zato vedno čistejša, tako da nas ideja o močvirjih s čistilno vlogo ne sme presenetiti. Olga Urbanc-Berčič nas v reviji Življenje in tehnika (feb. 1991) z njo obširneje seznanja. V Sloveniji smo zgradili (!) -kako se svet obrača! - prva čistilna (sanitarna) močvirja v zadnjih dveh letih. V največjem med njimi čistimo izcedne vode odlagališča odpadkov slovenjgraške občine v Mislinjski Dobravi. Kdo ve, morda si bo v nasajenem trstičju kmalu spletla gnezdo tudi plaha trstnica... SOCIALIZEM KOT IZZIV Franc luričan Sorazmerno pozno (bi lahko rekli) je bil v občini Ravne na Koroškem te dni ustanovljen občinski odbor Socialistične stranke Slovenije, ki je naslednica nekdanje Socialistične zveze, če lahko tudi zanjo iščemo korenine v primerjavi z nekaterimi drugimi strankami. Vendar pa po mnenju predsednika odbora Franca Juričana, profesorja sociologije na Srednji šoli Edvarda Kardelja v Slovenj Gradcu, nikakor ne gre za ohranjanje stare socialistične ideje. »Verjamem, da socializem kot projekt socialne družbe prav zdaj spet pridobiva na pomenu. Seveda ne v tistem starem, klasičnem vzhodnem, ki je tako neslavno propadel, marveč kot zahodna, lahko rečem, meščanska miselnost,« pravi Franc Juričan. »Sam bi se v tem okviru zavzemal za državo blagostanja, ki pa sočasno daje vsem socialno varnost. Blagostanje torej za čim širši krog ljudi brez ideoloških primesi.« - Na prvih demokratičnih volitvah Socialistična stranka, tako v širšem slovenskem merilu kot tudi v Mežiški dolini, ni dosegla kaj veliko. V občinski nJ < ec H LU H O ec cu o c/) M O z < J C/5 o o» * K/5 O ec O * Glosa »Kufri gor, kufri dol...« v 4. številki Prepiha ie vendarle naletela na svoj odmev. Nismo sicer dobili še kakšne nove ceste, zvedeli pa smo, da Korošci pri vsej tej igri okrog kleščenja bencinskega dinarja nismo bili tako anemični. Seveda pa je pri tem nerodno le to, da takšna prizadevanja ne pridejo v javnost. Janez Komljanec, predsednik slovenjgraškega izvršnega sveta je po sestanku na republiški upravi za ceste v Ljubljani povabil vse koroške izvršnike in poslance v republiški Skupščini, ki so tokrat ne glede na strankarsko pripadnost podpisali skupni koroški protest. Prepih ga objavlja v celo- Poslanci vseh treh zborov Republiške skupščine, ki zastopamo interese volilcev vseh štirih koroških občin: Dravograd, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec, razumemo težave in izredno slabo stanje slovenskega gospodarstva, kar se odraža tudi v predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 1991. Kljub temu zahtevamo, da se sredstva proračuna na strani prihodkov, katerih namen je strogo določen z zakonom ali podzakonskimi predpisi, uporabijo izključno za tako določene namene. To velja za celotno področje gospodarske infrastrukture in ekologije, kar predstavlja na eni strani javna dela, kakor tudi produktivne naložbe, ki jih potrebuje slovensko gospodarstvo za svojo preobrazbo. Zahtevamo, da se namensko zbrana sredstva bencinskega dinarja, cestnine in cestne takse v letu 1991 v celoti namenijo za porabo za ceste v Sloveniji in to za: - investicije, - investicijsko vzdrževanje in - odplačilo dolgov. Vsa ta sredstva bremenijo izključno porabnike cest in pomenijo prvič v zgodovini slovenskega cestnega gospodarstva kolikor toliko vzpodbuden začetek reševanja cestne problematike. V nasprotnem primeru pomeni to vračanje nazaj v negotovost in blokado že naravnane in začete investicijske politike v tako siromašne, a nujne povezave znotraj republike, posebej pa še cestne navezave na severu, zapadne in vzhodne sosede. če tako čutimo Korošci, ki nismo prostor za velike cestne prometnice na slovenskem, potem je to dovolj velik dokaz, da je Slovenija tako majhna, da so vse ceste v vsej republiki potrebne nam vsem, ker jih preprosto potrebujemo. Poslanci DPZ: Poslanci Zbora Poslanci Zbora ______________ občin_______________združenega dela______ Alojz GRABNER Albin KAC Ivan DRETNIK Drago PLEŠIVČNIK Ervin KOKOŠINEK Dimitrij MIKUS Ludvik KOTNIK Jože STUDENČNIK skupščini Ravne imate v družbenopolitičnem zboru le dva mandata. Kako nameravate biti uspešni? »Res je, bili smo neuspešni. Toda vedeti je treba, da sedanja vladajoča koalicija strank, zlasti v republiški skupščini, sprejema vrsto odločitev, ki pri ljudeh niso priljubljene. Do izraza prihajajo interesi zgolj nekaterih lobijev, ki so dobili prevelik vpliv in nekatere stvari kar avtomatično prenašajo iz zahodne družbe v našo. Mi pa menimo, da to ni mogoče tako hitro in zagovarjamo postopne reforme, saj bo sicer prišlo do prevelikih socialnih pretresov, ki se že kažejo. Ne moremo kar tako iz enega enoumja v drugega.« - Zdaj pa še k vam osebno. Kako, da ste se odločili prevzeti predsedništvo v stranki, ki ni uspešna in ki se je drži nepriljubljeno ime »socialistična«? »Mislim, da je človek homus poli-ticus ali politično bitje. Kot intelektu- alec želim biti angažiran. Vabili so me tudi v nekatere druge stranke. Toda iz prej omenjenih razlogov mi je prav socialistična najbližja, v njeni dosedanji ne preveliki uspešnosti pa vidim tudi izziv zase. Želim ustvariti stranko, ki ne bo samo delavska, ampak levo sredinska in odprta za vse. Mislim, da na prihodnjih volitvah nismo brez možnosti, saj smo v pretekosti prav mi imeli največ stikov z ljudmi, ki zdaj - na primer v društvih in drugje - pogrešajo neko organizacijo, ki bi skrbela zanje. Mi to nameravamo. Pri tem ne bomo iskali konfliktov z drugimi strankami, marveč bomo uporabili tako imenovani afirmativni pristop. Našo odprtost do vseh bomo pokazali tudi z »uradnimi urami«, ko bo naša pisarna na Prežihovi 24 na Ravnah - torej v bivši stavbi DPO - sleherni ponedeljek od 10. do 11. ure in sredo od 17. do 18. ure odprta za občane, volilce in druge,« je sklenil Franc Juričan. (ti) Krščanski demokrati: ŠTEJEJO LE DEJANJA Krščanski demokrati so tista stranka, ki se je v Sloveniji organizirala med zadnjimi. Mogoče je to tudi vzrok, da na Koroškem vse do letos ni bilo njihovih občinskih oziroma regijskih enot. _ Najbolj številni so v slovenjgraški občini, kjer jih je okrog 150, od tega 100 samo v Mislinji. Zbirajo se predvsem okrog mislinjskega kulturnega kroga, na kar kaže tudi mesto njihovega sestajanja - kulturni dom v Šentilju. Doslej so imeli tri sestanke, na katerih so izvolili enajstčlanski odbor, ki jih vodi, predsednika in tajnika. Zadolžili so tudi posameznike za pripravo programa. Svoje poslance imajo tudi v občinski skupščini. Njihov velik »podvig« je bil organizacija obiska predsednika stranke m hkrati predsednika izvršnega sveta Slovenije Lojzeta Peterleta v Slovenj Gradcu, kjer je potekal uradni - gospodarski del obiska in Mislinji, ki je bil namenjen krajanom in stranki. V ravenski občini šteje stranka 50 do 60 članov. Svoj občni zbor so imeli decembra na Prevaljah, kjer so izvolili sedemčlanski izvršni odbor. Kot ugotavljajo sami, niso preveč aktivni. Se najbolj so se organizirali ob kulturni prireditvi za materinski dan 25. marca. Svojih prostorov nimajo, zato se sestajajo na različnih krajih, včasih v kavarni na Ravnah, drugič v župnišču na Prevaljah. V teku je tudi organiziranje mladih krščanskih demokratov v občini Ravne. V občinski skupščini [e sedaj sedem poslancev, ki so elani njihove stranke. Na volitvah so kandidirali na listi Demosa. Svojega občinskega programa nimajo in ga zaenkrat ne nameravajo pisati: »Če smo krščanski demokrati, moramo simpatije pridobivati z dejanji in ne s programom,« pravijo. V Radljah ob Dravi so.in niso organizirani. Redno se ne dobivajo, vedo pa drug za drugega in to, kdo lahko sodeluje v določenih akcijah. Prvič in zadnjič so se sestali januarja letos - prišlo je okrog 15 ljudi. Vodstvenega organa niso izvolili. Svojih prostorov nimajo, ker zanje ni denarja. Kljub vsemu ne pričakujejo pomoči od zunaj, in pravijo: »Če se sami ne bomo organizirali, potem z nami ni kaj.« Mnogo več kot članov imajo simpatizerjev. Ljudi je še vedno strah, zato se nočejo včlaniti. Kaj če pride do izrednih razmer, vojaškega posega - bodo zapirali? Vendar se stvari iz dneva v dan spreminjajo in lahko bo že jutri drugače. V Dravogradu zaenkrat krščanskih demokratov ni. V vseh koroških občinah, kjer delujejo krščanski demokrati, financirajo člani samivse svojeak-tivnosti. Drugih sredstev nimajo. Na regijskem nivoju med sabo se niso povezani. Vsekakor so šele na začetku svojega delovanja, imajo pa vse možnosti, da se se močno razvijejo, saj je tako na Koroškem kot tudi v Sloveniji nasploh mnogo ljudi, ki za svoj svetovni nazor sprejemajo krščanski nauk. Pravo podobo o njih - kdo in kaj so na Koroškem - bomo dobili šele čez nekaj časa, ko se bodo ljudje otresli strahu in ko se bo politična situacija zbistrila. Slavko Sušeč KULTURA Vuzenica, Glavni oltar c. sv. Nikolaja, 1988, 68x56 cm V soboto, 23. marca, se je s sklepnim koncertom na Ravnah končala 24. revija koroških pevskih zborov Od Pliberka do Traberka. V skoraj četrtstoletnem obdobju sta se oblika in razsežnost pevskih srečanj precej spreminjali, za letos pa lahko rečemo, da se je revija zopet vrnila v prvotne okvire, torej se ravna po naslovu. V okviru revije se je zvrstilo sedem krajevnih koncertov - na vsakem je sodelovalo štiri do šest zborov in skupin - in zaključna revija s štirinajstimi zbori; med njimi so bili štirje iz avstrijskega dela Koroške. Dva krajevna koncerta sta bila v Podjuni - v Vogrčah in Globasnici, dravograjski je veljal hkrati za tamkajšnjo občinsko revijo, levji delež pa je pobrala Mežiška dolina s koncerti v Črni, Mežici, Kotljah in na Prevaljah. Za večino koncertov velja, da zanje ni bilo pretiranega zanimanja občinstva, z izjemo Dravograda, kjer je bila šolska avla za poslušalce pretesna. Toliko poslušalcev pa je bilo povsod, da zbori niso peli ravno sami sebi. Pri organizaciji koncertov so sodelovale ZKO Ravne in Dravograd, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Revija Od Riberka do Traberka je množična pevska prireditev, saj se na njej zvrsti več stotnij pevcev, in je v našem predelu edina priložnost, da se srečajo koroški zbori iz krajev na slovenski in avstrijski strani državne meje. Je priložnost za kanček družabnosti in medsebojnega spoznavanja pevcev različnih zborov, predvsem pa za to, da skupine slišijo druga drugo, se primerjajo in na tej podlagi izmerijo tudi lastno kakovost. Predvsem na sklepni reviji se pokaže, kam sodi kateri zbor ali skupina. Zato ima revija, kljub temu, da ni ocenjevalna, pomembno vlogo pri kakovostni rasti posameznih zborov. OD PLIBERKA DO TRABERKA Na letošnji reviji sta dva zbora posebej zaznamovali republiški odličji. ZKO Slovenije in Sloven-pevska zveza sta namreč tanelskim pavrom in mešanemu pevskemu zboru Podjuna iz Pliberka podelili Gallusovo listino. Pavri so jo dobili za svoj prispevek k ohranjanju bogatega pevskega izročila v svojem kraju, Podjuna pa za svojih petnajst let delovanja med Slovenci na Koroškem in za svojo vidno kakovostno rast, ki je zbor pripeljala do zgledne višine. Gallusovi listini sta podelila predstavnika prej omenjenih republiških institucij, Tomaž Faganel in Marko Studen, ki sta se udeležila sklepnega koncerta revije na Ravnah. Mojca Potočnik SLIKE SLAVKA KORESA Slavko Kores že drugič samostojno razstavlja v Likovnem salonu na Ravnah na Koroškem. Tokrat se predstavlja s ciklusom cerkvenih notranjščin, ki je nastajal kontinuirano od leta 1986 pa do danes. Slike imajo vse karakteristike interierskega slikarstva, saj se slikar ukvarja z barvnimi in svetlobnimi problemi zaprtih prostorov, perspektivo, plastičnostjo opreme, bogastvom ornamentike in tudi vzdušjem, ki biva v sakralnih prostorih. Umetnika je pritegnila mogočnost, slovesnost, spoštljivost in skrivnostnost mističnosti cerkvenih ladij in blišč baročnih kipov. Končne barvne efekte dosega s podslikavami rdečih, rumenih ali kakšnih drugih tonov. Posebno ga zanimajo efekti polihromacij, pozlatitev ali posrebritev, ki imajo poseben delež zlasti v baroč-negri kiparstvu. Čeprav se pojavlja skoraj nešteto potez in barvnih tonov, delujejo slike harmonično; so le navidez realistične saj mu natančno podajanje detajlov ne ustreza, niti ga zanima. Zato so razstavljena dela svojstvene mojstrovine - opazovana od blizu nas očarajo z množico varv, od daleč pa z globokimi prostori, mirom, skladnostjo in uravnoteženostjo. Pravzaprav je razstava ob vsem drugem tudi presenečenje, V sklopu letošnjih Globaš-kih kulturnih dni je bila tudi pevska revija »Od Pliberka do Traberka«. Na njej je nastopil v Globasnici tudi Koroški oktet z Raven (slika). saj te motivike enostavno nismo navajeni, kakor tudi ne posebne tehnike (klasična, jajčna tempera) kompozicij, ki jo deloma pogojujejo raznovrstni svetlobni efekti. Ob opazovanju Koresovih slik se nehote zavemo, da nam govorijo o bogastvu, ki ga ponavadi Globaški kulturni teden je v preteklih letih postal stalnica, ki enkrat letno združi vsa kulturna društva v območju občine Globasnica na avstrijskem Koroškem. Pa še nekaj niti ne opazimo. Hkrati pa nas opozarjajo na njegov občutek za dimenzije prostora. Štajerski barok se v teh delih predstavlja v novi mikavnosti - realistično in dokumentarno, Slavko Kores pa upodobitvam daje značaj samostojnega umetnikovega gledanja in doživljanja. B «umprej naj je ob robu omenjeno: globaška občina ima kot ena izmed zelo redkih občin na Koroškem tudi dvojezične krajevne napise. Foto: Fera RAZGLEDI IN OBIČAJI DOMAČIJSKO PABERKOVANJE Marsikaj pozabljamo iz naše preteklosti, pa je škoda, sušimo si korenine. Saj je prav, da poganjamo veje v šir, v veter in vihar drznih misli. Ohraiti pa moramo korenine in globlje bodo, trdneje bomo stali, zdrava bo rast, lepša bo koršnja... Nekaj domačijskega drobirja bomo izbezali iz naše zemlje - tudi v ta namen. IV. Škof Tomaž Hren skrbi za cerkev na Uršlji gori Si predstavljate šele dobrih štiridesetletnega škofa, ki na konju s spremstvom prijezdi iz Dobrle vasi v Podjuni na Koroškem v Slovenj Gradec, nato pa ob Suhadolnici po strmi cesti proti Zarazboru, do velike kmetije Plešivčnikov in še na vrh Gore, kjer kmetje požrtvovalno gradijo kapelo sveti Uršuli na čast? Dve leti po škofovski posvetitvi je škof Tomaž Hren leta 1601 prvič prišel na Goro. Za domačine je bila vedno le Gora, imena ji niso iskali. Ogledal si je marljivost in pobožnost graditeljev, vendar pa kaj hitro ugotovil, da jim manjka umetniškega čuta. Zdaj je nekako sam vzel v roke gradnjo božjega hrama, cerkve. Dal je denar, dal mojstra, izbral mizarja, rezbarja. Auf unsere aigene costen aufrichtten. Za Vnebohod (15. avgusta) leta 1602 je ponovno prišel na Goro in blagoslovil cerkev in glavni oltar sveti Uršuli, devici in mučenici, in tovarišicam v čast. In zapisal je ime Gori: Mons Ursulanus sive Pleshiviz. Zaenkrat ne poznamo dokumenta, ki bi potrjeval, da bi se Gora imenovala Plešivec. Kmetija in travniki da, možno je, da so rekli Plešivški vrh. Zato upravičeno trdimo, da je bil Tomaž Hren krstitelj in je dal ime Gori: od takrat dalje ima Gora svoje ime - Uršlja gora. Že v naslednjem stoletju pišejo matrike Ursulaberg, pa še rododendronu so začeli domačini praviti šenturšeljce. Duhovito je nekdo rekel, da je za domačine Gora, grem na Goro, bil sem na Gori, »problem« naredijo tujci, ki želijo vedeti, katera gora je to, kako se imenuje. Samo to: ja ne Urška gora, saj se ne imenuje po Urhu, temveč po Uršuli, torej Uršlja gora, bilo je tudi zapisano Gora sv. Uršule. Se enkrat se je povzpel na »svojo« Uršljo goro, tretjič, leta 1609, »za božjo čast in zveličanje duš zelo vnet škof« in še blagoslovil oltar ter nato ves dan birmal. Preudarni škof pa je še nekaj vedel: Ko postavljaš kulturni spomenik, še prav posebno stavbe, v njegovem času so bile cerkve, moraš preskrbeti gmotne vire za vzdrževanje. V kolikor ni uspel sam urediti, so skrb prevzeli nasledniki: napisali so urbar, določili so dajatve kmetov, ki nikakor niso bile pretirane. Eno ovco nekateri, spet po dve drugi, pa žita... Seveda na leto. Ali se ne bi kaj naučili od škofa Tomaža Hrena? Pa to je samo za bistre glave, da ne bo zamere. Tone Sušnik Prihodnjič: Prevalje in ime kraja V zvezi s cerkvenimi prazniki se je na Slovenskem obranilo veliko običajev, ki so prava zakladnica ljudske kulture. Čeprav so povezani s krščanskim bogoslužnim obredjem, nosijo mnogi v sebi sledove predkrščanskih kultur in verovanj. V cerkvi je na cvetno nedeljo, teden dni pred veliko nočjo, blagoslov zelenja s procesijo - v spomin na slovesen prihod Jezusa v Jeruzalem. Tedaj ga je ljudstvo častilo s tem, da so tla pred njim pogrinjali s palmovimi vejami. V naših krajih so palme zamenjale oljene vejice ali drugo zelenje. Kot piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev, je processa z zelenjem zgodnji krščanski običaj, ki pa je prekril predkrščansko obredje, povezano z določenim rastlinjem. Nekatere vrste dreves, grmov, zelišč in cvetlic naj bi pospeševale rast, plodnost, odganjale zle čare, bolezen, varovale pred strelo. To vlogo je pri nas prevzel »žegnani les«. Na Slovenskem za blagoslov zelenja vežejo butare, v raznih delih dežele različno imenovane. Butare imajo v osrednji Sloveniji; ponekod jim rečejo šop, pušelj, rep ali vejnik: v velikem delu vzhodne Slovenije, od Prekmurja do Koroške, jih imenujejo presnec ali presmec, danes pa se je močno razširilo poimenovanje snop. Naziv presnec (v mežiškem narečju prèsnc ali prèsto) se nanaša na presno - ali sveže zelenje in na pecivo, ki so ga baje nekdaj obešali na zelenje. Snope v naših krajih izdelujejo iz dveh vrst vrbe. Rdeča vrba - iva - ]e za šibje, rumena -vrba- za obroče. Šibje je treba lepo zioziti in razporediti, da ima snop lepo obliko in da se ne razleti. Snop mora biti povezan z lihim številom obročev, drugače ga porežejo. V preteklostjo kmetije tekmovale med seboj, katera se bo postavila z večjim in lepšim snopom. Mogočnejši so naredili take, da sta jim morala nositi dva močna fanta ali več. V novejšem obdobju tekmovalnosti ni več, navadno se pa starejši fantje tudi sramujejo nositi presnec k procesiji, zato so snopi danes ličnejši, okrašeni s pisanimi trakovi, ponekod vložijo med šibje jabolko ali pomarančo. Zanimivi so bili na kmetijah Mežiške doline, še do pred kratkim, običaji ob prihodu prinašalca blagoslovljenega snopa. Iz cerkve se je moral vračati zelo hitro. Nekateri so celo tekli. Doma je moral s snopom trikrat teči okoli hiše, da je s tem zavaroval kure pred lisico in sploh hišo pred raznimi nevarnostmi. Za nagrado je dobil klobaso. Snop so postavili v kot veže, da so na veliki četrtek pobrali z njega mačice in zelenje, če pa iva še ni ozelenela, so olupili nekaj šibja, da je bila na veliko noč tudi živina deležna »žegna«. Zelenje in lubje so seveda pomešali s soljo ali z otrobi. Po veliki noči so snop shranili na podstrešje, za škarnico, onekod tudi za križ v kotu ali za tram v veliki hiši. Tam je il bolj pri roki ob hudi uri, ko je bilo treba hitro nalomiti žegnanega lesa, da so ga dali na žerjavico in pokadili po hiši. S tem so odvračali strelo, ponekod so kadili tudi proti boleznim in urokom. Redno pa so z žegnanim lesom kadili na tri »bile« - večer pred božičem, novim letom in tremi kralji. Hkrati so škropili z blagoslovljeno vodo. Kadil je gospodar, škro-ila gospodinja ali otrok, spremljali so ju vsi družinski člani, ri obhodu po hiši, hlevu in polju so molili. Za tri kralje so iz žegnanega lesa izdelali križce, ki so jih nabili na vrata kašte, gumna, hleva, ponekod tudi na hišna vrata ob napisu G + N + B ali na tram v veliki hiši. Zatikali so jih tudi ob robovih njiv. Kar je ostalo od starega presneca, so zažgali v krušni peči, kjer so pekli šarklje za velikonočni žegen, ali pa na žegnanem ognju na veliko soboto. Mojca Potočnik GOSPODARSTVO Razvojni sklad občine Ravne V letu 1990 je razvojni svet v skladu z finančnimi možnostmi razporejal sredstva sklada tako, da je odobril kredite podjetnikom in obrtnikom, in sicer: - kot pomoč pri začetku novih investicij (7) - za kreditiranje že začetih investicij (4) - za prestrukturiranje že prej obstoječih enot drobnega gospodarstva (2) Glavni namen razporejanja sredstev je bil pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva in zagotavljanje novih delovnih mest. Kreditojemalcem so bila sredstva nakazana obročno glede na dotok sredstev v razvojni sklad. Sredstva so se zbrala v glavnem šele v drugi polovici leta, zato maksimalni rezultati še niso doseženi. Poudariti pa moramo, da nekateri programi (izgradnja turističnih objektov, proizvodnih delavnic) zahtevajo daljše obdobje do pričetka obratovanja. V enotah drobnega gospodarstva, katerim je razvojni svet odobril sredstva, se je v lanskem letu zaposlilo 18 ljudi. V naslednjih letih pa pričakujemo v teh obratih še 15 novih delovnih mest. Razvojni svet je odobril tudi nepovratna sredstva Koroški raziskovalni organizaciji RAZOR, ki poleg glavne naloge pridobivanja novih programov opravlja še naslednje dejavnosti: - splošno svetovanje (pomoč pri odločitvi o programu poslovanja, pomoč glede odločitve ustanovitve obrti ali podjetja) - pravno svetovanje (pomoč pri raznih pogodbah) - finančno svetovanje (tekoče informacije o pridobivanju finančnih sredstev in pridobivanje sredstev ter svetovanje pri vodenju računovodskih poslov - izdelava in pomoč pri izdelavi načrtov - priprava predlogov za pridobivanje sredstev iz razvojnega sklada. Strokovna služba obč. sekretariata za gospodarstvo KAJ DELAJO PODJETNIKI Kdor je mislil, da bo privatno podjetništvo rešilo vse naše križe in težave, se je krepko zmotil. Vsaj zaenkrat to ni zlata jama, iz katere bi lahko zajemali in bi imeli vsi dovolj. Resda je bilo še pred dvema letoma v vseh štirih koroških občinah komaj petnajst do dvajset podjetij, sedaj pa jih je že čez tristo, pa vendarle. Vprašanje je namreč: s čim se ukvarjajo. Nekoliko natančnejši pregled poslovanja nam pokaže, da se kar polovica njih udejanja v trgovanju - posredništvo, prekupčevanje, poceni uvoz iz vzhodnih dežel in draga prodaja pri nas in podobno. Zaslužek ni majhen. Toda: ali se kdo ukvarja tudi s proizvodnjo? V Slovenj Gradcu samo tri podjetja, v Radljah prav tako tri, v Dravogradu štiri, le na Ravnah celo enajst, kar je svojstven rekord tudi v slovenskem merilu. Toda kljub vsemu zelo malo. Vsi pa vemo, da le proizvodnja daje novo ustvarjeno vrednost in s tem povečanje narodnega dohodka. Trgovina tega ne daje. Skrbi zgolj za njegovo prelivanje. Smo ob tem lahko zadovoljni? In če vprašamo naprej: bo podjetništvo rešilo našo najhujšo težavo -brezposelnost. Odgovor je žal - ne. Vsaj v tem trenutku ni temu tako. Mnoga privatna podjetja nimajo niti enega zaposlenega, kar pomeni, da hodi lastnik v službo ali se kako drugače preživlja. Če pa že kdo zaposluje, ne več kot samega sebe in še morebiti enega delavca. Svojevrsten rekorder je šiviljsko podjetje v Otiš-kem vrhu, ki zaposluje dvanajst ljudi. Skupno je v Slovenj Gradcu našlo zaposlitev v privatnih podjetjih 50 ljudi, v Dravogradu 47, v ostalih občinah še zbirajo podatke. Če pomislimo, da podjetništvo obstaja vsaj pri nas dve leti - to ni veliko. Kljub vsemu je tu in ravno tu kaže bodočnost. Od česa je odvisna? Resda so dani pravni pogoji za razvoj privatnega podjetništva, toda to je premalo. Manjka namreč drugi del - materialne možnosti. Denarne rezerve posameznikov so se spričo vsesplošne krize že tako ali tako zmanjšale, kreditov pa skorajda ni. Ponekod, kot na primer na Ravnah so ustanovili posebni sklad z nepovratnimi sredstvi za pospeševanje podjetništva, drugod so zaenkrat ostali le pri besedah. Brez ustreznih sredstev, nepovratnih in drugih kreditov - torej brez materialne osnove -pa bo privatno podjetništvo le skromen del našega gospodarstva. Slavko Sušeč SMO TIK PRED VRELIŠČEM V Radljah je bil prejšnji teden posvet, na katerem so direktorji gospodarskih organizacij zahtevali takojšnje in nujne ukrepe za reševanje gospodarstva. Tudi poslanci in odgovorni v republiki naj se razmigajo! S primerjalnimi podatki iz Hypo-sa, Tovarne Muta, Gradbenega podjetja in gostinskih podjetij so dokazovali, da so nove dajatve ubijajoče, da je nova država precej bolj ješča kot stara. To je eden od vzrokov za obup v gospodarstvu, menijo radeljski podjetniki. Morda celo bolj kot drugje je pri nas trg plačilno nesposoben, materiali dragi, proizvodnja se je zmanjšala za približno 20 %, v okviru socialnih programov in tudi kolektivnih pogodb pa je v delovnih organizacijah še kakšnih 30 % ljudi preveč. Nikakor ne sprejemajo mnenja, da je vse možno urediti kar preprosto z odpuščanjem ljudi in zapiranjem proizvodnje. Del krivde za sedanje stanje so naslovili kar poslancem. Z obremenitvami, za katere so glasovali, naj bi izdali gospodarstvo in še koga. Izpolnili niso niti ene od obljub po zmanjšanju carin in birokracije. In kar precej dokazov za to so v Radljah navedli. Se huje je, ker se v tem nerazvitem območju skorajda ne morejo zanašati na nobeno zunanjo pomoč. Plače delavcev so manjše od povprečja republike za 20 %, naj-češče izplačane prepozno, proračunska potrošnja na človeka skoraj za polovico nižja, denimo od Ljubljane, in podobno. Pravtako to zaostalo mejno območje sploh ne more izkoristiti denarja za manj razvite; iz povsem preprostega razloga, ker nima in ne more zbrati niti za tisto osnovno soudeležbo. Za te pripombe so mnogi v glavnem gluhi. Da ne gre zgolj za tarnanje, so dokazali z vrsto notranjih racionalizacij, predvsem v neproizvodni potrošnji in pri ljudeh. Vendar je skrajni čas, so menili, da sedaj tudi država naredi nekaj, da se izognemo propadu, ki bo za sabo potegnil še marsikoga. Sprejeli so tudi temeljna izhodišča za skupni pristop k iskanju vsakršnih možnosti za preživetje in življenje. Ne le preživetje, tudi življenje je pomembno! K. Vaiti ZA BORZO DELA IŠČEMO VEČ AKVIZITERJEV ZA PRODAJO ATRAKTIVNIH PROIZVODOV. INFORMACIJE: TCP DE PROFUNDIS, d.d., tel.: 0602 21-131, int. 5497. KOMPAS PIZZERIJA SLOVENJ GRADEC NOVO-NOVO - priporočamo naše usluge PRIMORSKA PIZZA NAGRAJUJE od 6. februarja dalje NAGRADNA IGRA BOGATE NAGRADE: 1 „ Gorsko kolo 2. Vikend paket za 2 osebi - Hotel Kompas Bled 3. Vikend paket za 2 osebi - Hotel Kompas Bohinj 4. Družinski aparat za kavo 5. Kavni mlin 6. Likalnik in še 10 bogatih nagrad Žrebanje 11. maja .1991 v hotelu Kompas. Kulturni program. Ob nakupu zahtevajte Kupon! , TUS - KOSI podjetje za proizvodnjo netkanih tkanin Stari trg 6a 62380 Slovenj Gradec telefon: (0602) 42-659, n.c. 43-731 telex: 33450 YU KORAF telefax: (0602) 43-795 DEJAVNOST: HOTEL RIMSKI VRELEC HIŠNE SPECIALITETE: - Pečena postrv z mandeljni - Hotuljska plošča - Kmečka plošča - Medaljon »Rimski vrelec« VEČERJA - Plošča »Rimski vrelec« OB SVEČAH - Palačinke »Rimski vrelec« PLES^"^ - Kava "Rimski vrelec« Telefon: 0602/21-000, 21-011 DOBER TEK! BODITE TOKRAT NAŠI GOSTJE! Razvijamo in izdelujemo oblazinjene in konfekcionirane dele iz gumirane žime, gumiranega kokosa, oblikovane polyuretanske pene, PU-integralne in PU-trde pene (kot so notranje obloge vrat avtomobila...), za industrijo vozil- in vagonov, letalsko industrijo, opremo ladij, izdelovalce pohisòtva in posteljnih vložkov, industrijo pisarniškega pohištva, idr. POSEBNA PONUDBA VSAK PETEK ZVEČER OD 20. URE DO POLNOČI gorenje aHr \ ADMINISTRATIVNE STORITVE, PROIZVODNJO IN RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA Prežihova 24, 62390 Ravne na Kor., Tel., Fax; 0602/23-094 AGRA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING-HIŠA BISTRIH REŠITEV M NTU HAUE SL0VENJ GRADEC 62380 JUGOSLAVIJA Stari trg 307 telefon: (0602) 43-147, 42-611 telex: 33398 telefax: (0602) 42-609 NTU SG Dejavnost Razvijamo in izdelujemo oblazinjene in konfekcionirane dele iz gumirane žime, gumiranega kokosa, oblikovane polyuretanske pene, PU-integralne in PU-trde pene (kot so notranje obloge vrat avtomobila...), za industrijo vozil in vagonov, letalsko industrijo, opremo ladij, izdelovalce pohištva in posteljnih vložkov, industrijo pisarniškega pohištva, idr. ZETOR SERVIS AVTOMEHANIČNA DELAVNICA SREBOTNIK FRANC Šentjanž 92, pri Dravogradu Tel.: (0602) 85-355 ROLETARSTVO PESJAK Ravne na Koroškem - želite prihraniti pri energiji do 12 %? - vas moti sončna svetloba? - vas vznemirja ropot iz okolice? Vsemu temu se lahko izognete! KAKO? Z vgradnjo mini rolet na zasteklene površine! Pokličite na tel.: 0602 21-484 TRGOVSKO PODJETJE OSKRBA TRGOVINA NA VELIKO IN MALO MEŽA 1 7 DRAVOGRAD S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: - GROSISTIČNO SKLADIŠČE SLOVENJ GRADEC, KIDRIČEVA 8 Z GROSIRANJEM ŽIVIL, PIJAČ IN GALANTERIJSKIM BLAGOM; - MALOPRODAJA 302, SLOVENJ GRADEC - MALOPRODAJA 304, MARIBORSKA C., DRAVOGRAD - MALOPRODAJA 301, DRAVOGRAD - BIFE DRAVOGRAD - DISCONT DRAVOGRAD SE PRIPOROČAMO KUPCEM IN JIM ŽELIMO LEPE PRAZNIKE! OBRTNA CONA RAVNE DOBJA VAS RAVNE NA KOROŠKEM RETKO MARJAN-FRANC RAMŠAK ANTON-MARIJA SONJAK SIMON ČAS MARJAN AVTOSERVIS SLOVENJ GRADEC ■•■i p.o. Kidričeva 4, Slovenj Gradec, tel.: (0602) 41 002, 41 491, 41 425, fax: (0602) 41 489 NUDI AVTOREMONTNE STORITVE IZ PROGRAMA ZASTAVA TEHNIČNE PREGLEDE CESTNIH VOZIL, PODALJŠANJE REGISTRACIJ IN IZDAJA REGISTRSKIH TABLIC. ELEKTRONSKA OPTIKA NOVO! PRODAJA IN GARANCIJSKO SERVISIRANJE VOZIL ZNAMKE QSHODR DOBAVA TAKOJ. ®Shodr Qshodr ®Shoor Qshodr Koroška Kmetijska Zadruga TZO LEDINA o.sub.o. Slovenj Gradec V NAŠIH TRGOVINAH VAM NUDIMO: - veliko ponudbo gradbenega materiala - kmetijskih strojev in - ostalega produkcijskega materiala Aprila 1991 bo, glede na stanje 31. marca 1991 ob 24. uri, po desetih letih zopet popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev, o katerih bo večina podatkov letos ponovno zbrano po 30 letih. Namen popisa je zbrati osnovne podatke o prej naštetem, ki bodo osnova številnim znanstvenim raziskovanjem in analizam, pa tudi načrtovanjem bodočega družbenega, gospodarskega in političnega razvoja dežele. S popisom o gospodinjstvu se bodo zbrali podatki o članih gospodinjstva, njihovem sorodstvenem raz-meiju, načinu preskrbe s pitno vodo, površini lastnega oz. najetega zemljišča ter osnovni podatki o živini, perutnini, čebeljih panjih itd. Podatki o samih stanovanjih, njihovem lastništvu, opremljenosti, površini in načinu ogrevanja bodo zbrani s popisom stanovanj. Vprašalnik za kmečka gospodarstva pa bo vseboval vprašanja o površini posameznih zemljiških kategorij, številu rodnih in nerodnih sadnih dreves, številu vinskih trt, številu in moči posameznih kmetijskih strojev in prevoznih sredstvih, zmogljivosti kmetijskih stavb in objektov ter nekaj vprašanj o agrotehniki. Med 1. in 15. aprilom bo na vaša vrata potrkal popisovalec in vas vprašal, kdo ste, kje živite, popisal bo tudi vaše gospodinjstvo in kmečko gospodarstvo. Če vas ne bo našel doma, bo pustil obvestilo, kdaj se bo zopet oglasil, za pomoč pa bo poprosil tudi sosede. Podatki, ki bodo zbrani s popisom, so zaščiteni z zakonom in jih lahko uporablja le statistika. Občani so po zakonu dolžni posredovati podatke, potrebne za popis, udeleženci popisa pa so jih dolžni varovati kot uradno tajnost. Prvi podatki bodo zbrani mesec dni po popisu, celotna obdelava pa bo trajala vse letošnje leto. Popis je pomemben za pregled tega, koliko nas je in kaj smo ustvarili. Tako kot je za nas zanimivo, kako so pred desetletji ob takratnih popisih živeli naši predniki, tako bo gotovo tudi naše zanamce zanimalo, kakšni smo bili nekoč mi. Zato občinske popisne komisije naprošajo vse občane, da z dajanjem pravilnih, zlasti pa popolnih podatkov, prispevajo svoj delež k uspešni izvedbi popisa. Da pa bi olajšali delo popisovalcem ter »ukradli« občanom čimmanj dragocenega delovnega časa, komisije tudi priporočajo, da občani pripravijo ustrezne dokumente (osebno izkaznico, odločbo o dodelitvi stanovanja — za ugotovitev skupne površine, posestni list). PRODAJA MLEKA Preko raznih razprav ter na podlagi poročanja javnih občil je mogoče ugotoviti, da proizvajalci mleka molznic niso dovolj informirani glede zahtev, ki jih za pridobitev dovoljenja za prodajo mleka določajo veljavni zakonski predpisi. Vsa proizvodnja mleka, namenjena za javno potrošnjo, je pod obvezno veterinarsko-sanitarno kontrolo. Ta kontrola je potrebna zaradi zaščite zdravja potrošnikov navedenega živila. Mleko postane živilo šele potem, ko je pregledano, ko so opravljene potrebne preiskave. Kontrola pomeni preverjanje zdravja molznic, nigienske kakovosti mleka, higiensko tehničnih pogojev za pridobivanje, hranjenje in transport mleka, v določenih primerih pa je tudi molznik pod zdravstvenim nadzorstvom. Zaradi izvajanja zadevne kontrole zakon določa, da morajo proizvajalci mleka molznic, namenjenega za javno potrošnjo, proizvodnjo prijaviti občinski veterinarski inšpekciji. Proizvdnjo mleka a do- kooperantov, ki mleko odda-jajovzbiralnice oz. mlekarno, prijavlja organizator odkup; - zadruga, kateri veterinarsK; inšpekcija izdaja skupna dc voljenja za vse proizvajalce po posameznih zbiralnicah. Ti proizvajalci plačujejo -preko zadruge - pristojbine za dovoljenja za promet z mlekom, s katerimi se krijejo stroški obvezne sistematične kontrole mleka, ki se izvaja dvakrat letno. Na tak način se ugotavlja, ali je mleko uporabno za prehrano ljudi oz. ali izpolnjuje minimalne zahteve določene z zakonom. Za pridobitev dovoljenja za prodajo mleka in mlečnih izdelkov mimo mlekarne, kamor se šteje prodaja surovega mleka ali mlečnih izdelkov na tržnici, obratih kmečkega turizma, na domovih proizvajalcev, prodaja javnim ustanovam (šolam, vrtcem), družbeni rehrani, sosedom ali drugim strankam, je prav tako potrebna prijava zadevne dejavnosti veterinarski inšpekciji. Kriteriji za pridobitev tega dovoljenja so glede higienske kakovosti nekoliko strožji, saj mora mleko izpolnjevati pogoje za 1. kakovostni razred, pa tudi kontrola je nekoliko pogostejša. Pred izdajo tozadevnega dovoljenja mora veterinarska inšpekcija preveriti zdravstveno stanje molznic, predpisane preiskave mleka ter po potrebi opraviti druge prglede ter odrediti eventuel-ne ukrepe. Stroške preiskav plača, skladno z veljavno občinsko odredbo o veterinar-sko-sanitarnih pregledih, proizvajalec mleka. Brez dovoljenja za promet z mlekom proizvajalec mleko ne sme prodajati strankam. Potrošnik, ki kupuje nepregledano mleko »od prodajalcev na črno«, ogroža svoje zdravje, po drugi strani pa podpira nelojalno konkurenco takšnih proizvajalcev, saj obvezne preiskave mleka, ki jih plačujejo ostali proizvajalci, niso ravno poceni. Kaj torej storiti? Legalizirati prodajo. Vsi proizvajalci, ki prodajajo mleko mimo mlekarne, če še niso, morajo prijaviti zadevno dejavnost občinski veterinarski inšpekciji. V dostavljeni vlogi za izdajo dovoljenja je treba navesti podatke o številu molznic v hlevu, količini mleka ali skute ter kje proizvajalec mleko ali mlečne izdelke prodaja. mag. Nada Kumprej, dipl. vet. Veterinarska inšpektorica ŠPORT V DRAVOGRADU Športna zveza je organizirala tradicionalni turnir v odbojki za ženske v počastitev Dneva žena. Vfinalni del so se uvrstile ekipe: Robindvor, TVD Partizan - mladinke in Tekstilna industrija Otiški vrh (TIO). Rezultati: TVD Parizan-mladinke : TIO 1:2 Robindvor : TVD Partizan-mla-dinke 1:2 TIO : Robindvor 2:0 Končni vrstni red: 1. TIO Otiški vrh 2. TVD Partizan - Mladinke 3. Robindvor OBČINSKA KEGLJAŠKA LIGA V marcu se je v občini Dravograd končala kegljaška liga, ki je trajala 6. kol, odmesecajanuarja. Sodelovalo je 13. ekip. Rezultati: 1. Koroške pekarne I. 7075 keg. 2. Monter 6906 keg. 3. Elektrarna 6867 keg. 4. Kograd 6708 keg. 5. Koroške pekarne II. 6627 keg. 6. SD invalidov 6548 keg. 7. TIP - Iverka 6536 keg. 8. ZSAM 6535 keg. 9. SD Rekreatorji 6454 keg. 10. LD Libeliče 6441 keg. 11.SD Dobrava 6373 keg. 12. SD Šentjanž 6124 keg. 13. Hotel 5823 keg. Med posamezniki je zmagal Slavko HANŽEKOVIČ (Koroške pekarne) - 1239 kegljev, drugi je bil Marijan PUŠNIK (Rekreatorji) - 1216 kegljev in tretji Alojz STRAŠEK (Koroške pekarne) - 1212 kegljev. M. Pušnik OBJAVE UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO ČETRTEK, 28. 3.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin, 33 obratov. 13.30 Obvestila 1.14.30 Koroški razgledi. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Tema: Radioamaterji. 18.00 Oddaja za mlade, Yu rock vibrator itd. 19.00 Obvestila II. 20.00 Povedano po nemško. 20.15 Nasvidenje in Sky Radio. PETEK, 29. 3.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Novosti iz diskoteke Jolly, 13.30 Obvestila. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Nasvidenje. SOBOTA, 30.3.: 9.00 Pozdrav. 9.15 Horoskop. 9.30 Obvestila I. 10.00 Kupujte z nami. 10.15 športni kažipot. 10.30 Koroški razgledi. 10.45 Kultura vabi. 11.00 Marjanca. 12.30 čestitke in pozdravi. 13.30 Obvestila II. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 dogodki in odmevi. 16.00 Nagradno žrebanje Baby, Stavim da. 18.00 Lojtrca 7 naj, naj. 19.00 Obvestila III. 20.00 do 24.00 Nočni klub Koroškega radia. 00.00 Nasvidenje in Sky Radio. NEDELJA, 31.3.: 9.00 Pozdrav. 9.15 Horoskop. 9.30 Obvestila I. 9.45 Rezervirano za kmetijstvo. 10.00 Koroška kronika. 10.15 Pismo iz zamejstva. 10.30 Vesti. 10.45 Kultura vabi. 11.00 Nasvidenje. 12.30 čestitke in pozdravi. 13.30 Obvestila II. 15.00 Nasvidenje. PONEDELJEK, 1. 4.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Vi izbirate. 13.30 Obvestila. 13.40 Hit tedna. 14.30 Koroški razgledi. 14.40 športni pregled. 15.00 Nasvidenje. TOREK, 2. 4.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Zaplešite z nami. 13.30 Obvestila I. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 17.00 Potopiš dobiš 18.00 Lojtrca 7 naj, naj. 19.00 Obvestila II. 20.00 bovedano po nemško. 20.15 Nasvidenje in Sky Radio SREDA, 3. 4.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horosk ip 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin. Gost: Snoopy. 13.30 Obvestila '3.45 Minute za Večer. 14,30 Koroški razgledi. 15.00 Nasvidenje. Prispevki, objave in oglasi, ki jih bo uredništvo rejelo do petka, bodo objavljeni v naslednji tevilki. Male oglase sprejemamo na sedežu uredništva Ravne na Koroškem, Cečovje 5, v Koroški tiskarni v Slovenj Gradcu, Glavni trg 12 in v Grafiki Prevalje. dežurstva DEŽURNI ZDRAVNIKI Ravne na Koroškem (tel. 21-211): za obp dežurna okoliša (Ravne - Prevalje in Mežica - Črna) je dežurstvo urejeno ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 13. ure, do ponedeljka, do 6. ure. Slovenj Gradec (tel. 41-031, int. 417): dežurstvo je urejeno vsak dan ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 14.30, do ponedeljka, do 7. ure. Dravograd (tel.: 83-351): ves teden je dežuren dr. Josip Hleb Radlje ob Dravi (tel.: 71-121): od sobote od 14. ure do nedelje do 7. ure je dežurna dr. Ivica Podrzavnik, od nedelje od 7. ure do ponedeljka do 7. ure pa dr. Irena Kržan. ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA Za Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi je organizirano zobozdravstveno dežurstvo ob nedeljah in praznikih v Zdravstvenem domu Dravograd. V nedeljo ie od 7. do 12. ure dežuren v.d. Borut Končnik. Tel. 83-351. V Slovenj Gradcu je dežurstvo urejeno ob nedeljah in praznikih od 8. do 10. ure. Tel. 41-031. VETERINARSKE POSTAJE , Telefonske številke veterinarskih postaj (informacije o dežurnih veterinarjih so stalne): Dravograd: 85-079, Radlje ob Dravi: 71-167, Slovenj Gradec: 41-187, Prevalje: 31-340. LEKARNE Ravne na Koroškem (tel. 22-292): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 20. ure. Slovenj Gradec (tel. 41-112): ob delavnikih je lekarna dežurna od 19.30 do 21.30, ob nedeljah in praznikih pa od 8.30 do 11. in od 16. ure do 21.30. Radlje ob Dravi (tel. 71-115): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 22. ure. BENCINSKE ČRPALKE To nedeljo delajo bencinske črpalke Petrola na Prevaljah, Slovenj Gradcu - Francetova ul. m na Muti gd 7 do 19. ure, v Dravogradu pa od 7. do 20. ure. Črpalka v Radljah ob Dravi je zaprta. Iščemo sodelavce za prodajo = — časopisa. PREPIH. ..— Tel : 22-999 - ali 23-094 Naročilnica Do preklica naročam tednik PREPIH Ime in priimek — Naročilnico pošljite na naslov: Uredništvi Prepiha. 62390 Ravne na Koroškem, Čečovje 5. Naročnino bomo obračunavali dvomesečno vna- Kraj in poštna št. Naslov prej. Podpis — mali oglasi PRODAM zelo dobro ohranjeno okroglo raztegljivo rjavo mizo. Informacije: tel.: 22-208. UGODNO prodam kombiniran štedilnik (4 plin, 2 elektrika) in pralni stroj Gorenje. Informacijena tel.: 0602 21-081. V ŽERJAVU prodam zidano garažo. Cena po dogovoru. Telefon: 0602 21-191. PRODAM uvožen kombiniran voziček za dvojčke. Tel.: 0602 44-825. GOSPODINJE-VRTIČKARJI! Prodajamo pasti za voluharje. Samo 39,00 din + poštnina.P.P. 99 62380 Slovenj Gradec. _____________ MOŽNOST honorarne zaposlitve - pogodbeno delo. Informacije: Jeromel, Šentilj 10, Mislinja. Telefon: 0602 55-322 po 20. uri. _______________________________________ DELO na domu! Pakiranje. Kratek življenjepis ter 25 din za gradivo. Informacije pošljite na naslov: Marijan Ivankovič, Prešernova 38, 62380 Slovenj Gradec. UGODNO prodam GOLF (bencin), letnik 9/87, gara-žiran, s 37.000 prevoženimi kilometri. Telefon: 83-730. prireditve REGIJSKO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN KOROŠKE KRAJINE - NASA BESEDA ’91 Ponedeljek, 25.3.1991, ob 19. uri - kinodvorana Dravograd Branislav Nušič: SUMLJIVA OSEBA - dramska skupina KUD Črneče Četrtek, 28.3.1991, ob 11.30 uri - kinodvorana Dravograd Leopold Suhodolčan: FIGOLE FAGOLE - dramski krožek OŠ Dravograd Ponedeljek, 1.4.1991, ob 18. uri - kinodvorana Dravograd Manca Lobnik: JIRGA BUTOLEN ali TRI DNI DIREKTOR - dramska skupina KUD Trbonje ODPRTI TELEFON ZA OTROKE IN ODRASLE V STISKI SREDA: 17.-19 PON—PETEK : 12.-13. POD ŠIFRO »PRIJATELJ« grafično podjetje grafika p o. PREVALJE TRG 24, 62391 PREVALJE tel.: 0602 31-077, fax: 31-071 S SVOJIMI USLUGAMI SE PRIPOROČAMO KOROŠKI ŠPORT ROKOMET Veliki derbi dobili Celjani V 20. kolu II. zvezne lige je bil v Slovenj Gradcu slovenski drugo-ligaški derbi, v katerem so bili rokometaši Pivovarne Laško Celje boljši in premagali domačo ekipo s 25:23 (11:8). Celjani so vso tekmo vodili, narekovali tempo igre in držali vse niti uspeha v svojih rokah. Domači rokometaši so na trenutke delovali precej nemočno in niti enkrat niso uspeli ugroziti vodstva gostov. še najbolj se je po svojih močeh trudil Janki Kontrec, ki je bil z 9 zadetki tudi najuspešnejši strelec srečanja. Pri gostih sta največ golov dosegla Ivandija in Pungartnik, po 5. Celjani so še naprej v vodstvu II. zvezne lige, Slovenjgradčani pa so kljub porazu zadržali 5. mesto na lestvici. V prihodnjem kolu bodo igrali v Zagrebu z Borcem. ODBOJKA Koroške ekipe neuspešne Odbojkarji Fužinarja so bili v 18. kolu II. zvezne lige prosti, saj je njihov nasprotnik,ekipa Ljubinja izstopila iz lige. Tako so Ravenčani dobili tekmo s 3:0 brez borbe. V obeh konkurencah enotne republiške lige z našega območja nastopa kar pet ekip, toda v preteklem 18. kolu so bile vse ekipe poražene. Še najbolje so igrale odbojkarice Fužinarja v Kopru, proti vodilni ekipi v ligi, pa čeprav so bile poražene z maksimalnim rezultatom. Posebej se je v Fužinarjevi šesterki odlikovala Natalija Pustoslemšek. REZULTATI - 18. kolo, rep. liga - Moški: Mežica - Topolšica 0:3, Šempeter - Mislinja 3:1 : Ženske: Mežica - Topolšica Kajuh 1:3, Paloma Branik II. -Mislinja 3:1 in Koper Cimos - Fužinar 3:0. Igralke Partizana Prevalje so v tekmi II. rep. lige doma premagale Paloma Branik mlade s 3:0. ALPSKO SMUČANJE Mitja in Katjuša odlična v ZDA Mitja Kunc je na finalni tekmi svetovnega pokala v ameriškem Waterville Valleyu ponovno zablestel in potrdil svojo odlično veleslalomsko formo ob koncu letošnje sezone. Osvojil je 5. mesto, kar je doslej najboljša uvrstitev našega mladega smučarja iz črne med svetovno elito. Tekmovalne sezone je konec, Kuncu pa ostaja velika vzpodbuda, da bo novo pričel z imenitno štartno številko v svetovnem pokalu. Tudi Pušnikova je v zadnji tekmi slaloma v Waterville Valleyu dosegla solidno uvrstitev, bila je 11., medtem ko se je v veleslalomu uvrstila slabše, na 22. mesto. V končanem seštevku točk v slalomu za svetovni pokal je Katjuša skupaj z Bokalovo na 14. mestu. DRUGE VESTI - Namiznoteniški igralci Fužinarja so osvojili 4. mesto v I. rep. ligi, potem ko so v zaostali tekmi na Ravnah premagali Melamin iz Kočevja s 5:4. Prvi so igralci Ingrada Celje. - Na Ravnah je bilo občinsko pionirsko prvenstvo v športni gimnastiki, ki so se ga udeležili telovadci iz društev Partizan iz Mežice, Prevalj in Raven. Prva mesta so osvojili: Danijela Obrenovič, Petra Škitek in Jaroš Steki (vsi Ravne) ter Uroš Polovšek (Prevalje) - V 2. spomladanskem kolu območne slovenske lige so nogometaši Partizana iz Slovenj Gradca »doma na Prevaljah« premagali Središče s 4:0, nogometaši Ojstrice pa so v Dravogradu zmagali proti mariborskemu Kovinarju z 2:1. - Prijatelji znanega koroškega nogometaša Marjana Medvoza, ki je doživel težko prometno nesrečo, so pripravili na Ravnah turnir v malem nogometu, izkupiček s turnirja pa namenili poškodovancu. Nastopilo je 11 ekip, zmagali pa so igralci Diareje s Prevalj. - Smučarka Fužinarja Mateja Kraševec je osvojila 4. mesto v veleslalomu med starejšimi pionirkami na Soriški planini. KAM OB KONCU TEDNA Odbojka v Mislinji: v soboto, 30. marca, bosta dve tekmi enotne rep. lige - prva med odbojkaricami Mislinje in Partizana Kamnice ob 17. uri in druga med odbojkarji Mislinje in Bleda ob 19. uri. Nogomet v Črni, na Prevaljah in v Radljah: Pričenja se spomladanski del prvenstva v mariborski nogometni podzvezi. Igrali bodo: v črni Peca - Fram, na Prevaljah Korotan - Akumulator in v Radljah Partizan - Pobrežje. Vse tekme bodo v soboto, 30. marca, s pričetkom ob 15. uri. Ivo Mlakar KUPON št. 4 za zastonj mali oglas do dvajset besed v časopisu PREPIH Velja do: 4. aprila 1991 Kupon in vsebino malega oglasa pošljite na naslov:^ Uredništvo Prepiha, 62390 Ravne na Koroškem, Cecovje 5 PLAVALCI FUŽINARJA BREZ TRENERJA lelka Pšeničnik - Halilovič Bo mladi rod obetavnih plavalcev in plavalk ravenskega Fužinarja naposled ostal prepuščen sam sebi, brez prave strokovne vadbe, potem ko se je od kluba v teh dneh dokončno poslovila dolgoletna trenerka Jelka Pšeničnik - Halilovič. Kar precej dolgo seje v klubu »kuhalo«, porajali so se problemi, ki jih odbor kluba ni sproti reševal in naposled je padla odločitev, ki za Jelko Pšeničnik nikakor ni bila lahka. Po več kot šestih letih, ko je bila prvi trener v klubu, odhaja Jelka z bolečino v srcu iz sredine, ki jo je vzljubila, odhaja od otrok, ki jim je nudila vso svoje strokovno znanje in jih »naredila«, vsaj nekatere, za tekmovalce vrhunske kakovosti. Zakaj iznenada takšen korak trenerke Fužinarja, ko pa je pred dnevi skupaj z najboljšo ravensko plavalko Evo Breznikar prejela priznanje Plavalne zveze Slovenije, priznanje, ki ga prejmejo le najboljši plavalci oz. trenerji? »Vsekakor sem izredno ponosna na to priznanje, ki mi veliko pomeni. Rezultati mojih varovancev so dokaz, da smo v klubu delali dobro, žal pa je moje delo prej priznal strokovni svet PZS, kot sam matični klub,« pravi Jelka Pšeničnik - Halilovič. »V lanskem letu smo osvojili kar 74 medalj na republiških in državnih prvenstvih z osmimi plavalci, to pa gotovo ni malo. Največ jih je seveda dobila Eva Breznikar, ki pa ni edina perspektivna plavalka našega kluba.« V zadnjih dveh desetletjih smo imeli na Ravnah odlične vaditelje pla- vanja, ki so vsak po svoje prispevali k temu, da je Fužinar sodil v sam vrh jugoslovanskega plavanja. Toda le redki so ostajali za daljše obdobje. Najdlje je bil v klubu Andrej Žnidaršič, za njim Stjepan Jelačič in Duško Simonovič, potem pa je trenersko palico prevzela Pšeničnikova. Sedanje težko finančno stanje v klubu je zagotovo narekovalo od trenerjev še dodatna odrekanja in napore, toda kot pravi Jelka sama, njen odhod iz Fužinarja ni povezan s sredstvi. »Odhajam zaradi tehničnega vodje kluba, ki je po mojem mnenju vedno na nekako žaljiv način reagiral in nasploh negiral moje delo in dosežene rezultate. Ima pač drugačen pogled na delo v klubu, s katerim se nisem strinjala. Odbor kluba je obstajal bolj teoretično, tudi predsednik se nikoli ni udeleževal sestankov. Tako se nastali konflikti niso sproti reševali. V veliki meri sem se, ne samo strokovno, ampak tudi administrativno angažirala v klubu, bila sem tudi voznik na tekme. Za to svoje vsestransko delo sem kot profesionalka prejemala minimalna sredstva, toda povdar-jam, moja plača ni razlog odhoda. Seveda mi ni vseeno, mnoge, danes že prekaljene plavalce, sem učila prve plavalne abecede, učila sem jih prvih zamahov v bazenu,« povdarja sedaj že bivša učiteljica ravenskih plavalcev. Seveda bodo pri Fužinarju storili vse, na čelu z novim predsednikom Tisovnikom, da čimprej zapolnijo nastalo vrzel. Mladi plavalci in plavalke ne smejo ostati brez trenerja. In kakšen bi bil nasvet Jelke Pšeničnik - Halilovič bodočemu trenerju Fužinarja: »Predvsem si bo moral prizadevati izpolniti cilje, ki sem jih začrtala. Ti cilji so za Breznikar-jevo uvrstitev v A finale na letošnjem mladinskem Evropskem prvenstvu v Antverpnu konec julija ter pripeljati Matijo Medveška v mladinsko državno reprezentanco za nastop na Balkaniadi v Izmirju. Seveda pa moj naslednik ne bo smel zanemariti kopico mladih obetavnih plavalcev, kot so Gejeva, Kovačeva, Hribernik, Naglič, Dežman in drugi.« Ivo Mlakar GOSTINSKO PODJETJE BISTRA RAVNE NA KOROŠKEM ^JcAVl'-. a\\ &?L \0 VtJfl«'VV'9 g»10- ,TOm ^°st Oo^ Sd,a?aCtf,C^ in fe0mu: e^e sod/ „a/ ^asno doiul 0 Je , Sicer na «op/fa “eja/; »te vand'^ ia Ca8tdesetìe«e oA * 4tuf®J; NaiPtei . Sicero‘^KopjL^ -P01$nih^rZ»0Ši* . odp'1® isand'4®1 ^u<.o deS^ajprei .''f ^ én ^^^cc^o^^o v, °s^ />ra vi’co SwSSjS® cvet^ fÌSPSÌeSP‘F^ fisoč primerov ÌJ° kakšnih 200 P° Vojni odS/i 0nrS0 astnikorn a''' Hiii.ovi poPfom,-Ženje ia «n no seveda J!!, n,c' s.> to la- ^ii^=32t3 lovca Pcav \eV\; Ir ZDAJ JO VIDIŠ, ZDAJ JE NE VIDIŠ >V&« '$* 1' “e ■ Vse kaže, da so pristojni organi na delu zalotili našega fotoreporterja Frančeka Jurača. Franček je pred kakšnimi štirinajstimi dnevi s svojim aparatom »dol vzel« slovenjgraško veduto z novo občinsko zgradbo in streljaj od nje - staro in razpadajočo kočo. Se preden smo uspeli to bodico zabosti na pravi naslov je koča izginila, čeprav je prej »krasila« mest no podobo več let. Bodi kakorkoli: strgane koče ni več, pogiei na občino je prijaznejši, pa naj je to zaslugi Prepiha ali ne. prepihane koroške čveke