DRUŠTVENE NOVICE OB GROBU JO?ETA VRSNIKA-ROBANA No Don mrtvih 1973 smo se no solčav­ skem pokopališču za vselej poslovili od dolgoletnega sotrudnika našega glasila - Robanovega Jožeta. 2e nekaj let je tožil, do mu peša srce, do mu je posebno pozimi pot od Robana do Travnika vedno težjo, da pritiskajo nanj skrbi in stiske, ki jih prinaša starost. Iskal je večkrat po­ moči v zdravilišču Topolščica, se popra­ vil in spel zaživel v svoji ljubi starodavni domačiji, postoril, kar so mu dale ope­ šane noge in roke, se spet vdajal svoji ljubezni - knjigi in pisanju - in se končno vdal misli, da ne bo šel več za ovcami v Strelovec ali na katerikoli lepi vrh nad' svojim Kotom. Konec maja 1973 je uredniku iz zdravilišča poslal svoj zad­ nji članek »Od štora do denarja«, to je spis o sekanju lesu, kakor pravijo na Sol­ čavskem, o spravljanju, vlaki in plavi. »Saj morda ni zanimiv za javnost,« pravi v pismu z dne 18. S. 1973 »bo pa verjetno zanimiv za vos samega. Pogled v pre­ teklost, ki je bila malokdaj rožnata, trda pa zmeraj kakor skale, v katerih Solčava živi in trpi. Najljubše mi bo, če spis ohranite za sebe, kot mal spomin na trpina, ki je imel najboljšo voljo rešiti pozabe, kar mu je bilo še dosegljivo. če bi se vam pa le zdelo vredno objaviti, bi po izločili odstavek o delu in gospodar­ stvu naših očetov. Do bi kd'o ne mislil, do je to baharijo. To bi mi bilo po od­ več.« In malo dalje: »Spet bom lahko ob jutranji zori pogledal Ojstrici v obraz.« A tedaj ie bil že kakor ruševec s prestreljeno perutjo, ki niti zagruliti ne more, kaj še, da bi zaokrožil nad vrhovi. P ostajal je žalosten. Kaj bi ne! V prelepem Kotu je poletje in jesen preživ­ ljal kot jetnik, bolezen mu je nataknilo lisice. Ni mogel zdržati, da bi gledal gore samo z vznožja. V svoji čumnati se je umikal v svoj drugi svet, ki ga je vse življenje mikal: zgodo­ vino, narodopisje, zapisovanje, pisanje in verze. In pri tem delu mu je poči lo srce, prav ko je hotel zapisati nekaj iz zgodo­ vine planinske koče na Korošici in imenu Korošica. Bili so neizrečeno mili jesenski dnevi tisti čas, Ojstrica nad Kotom je v popoldnevih medlela v vroči gloriji žare­ čega sonca. In potem smo hiteli po slovo z vseh stra­ ni. Prišli so njegovi najbližji s Pečovja , Golc, s Kneže, z Vrha, iz Solčave in vseh njenih kotov, ne nazadnje s Proštije, z b leščečega boka Olševe, zarodi kolere je Joža večkrat prijel za pero. Prišli so iz vse Gornje Savinjske doline, iz Celja, iz Ljubljane. Ob grobu so se od njega po- slavili zastopniki Solčavo, S. Ošep (Bel­ šak) za Zvezo borcev, ki se je zahvalil Joži za njegova zaupna pota med NOB, za oskrbo partizanske bolnišnice in za mnogotere druge pomembne usluge, v sve­ tu, ki ga je Joža tako odlično poznal. Za njim se je v imenu ožjih znancev in pri­ jateljev od pokojnika poslovil ing. Vlasto Zemljič, sin Branka Zemljiča, ljudsko pro­ svetnega delavca in zaslužnega planinca, ki mu d·e bil Robanov kot vse do zad­ njega iha najljubšo ploninico no svetu. V imenu povojne celjske alpinistične ge­ neracije je spregovoril njen najvidnejši predstavnik Ciril Debeljak in med drugim dejal: »Jože Robanov, s tvojim imenom se poslovijo eden tistih redkih, za kate­ rimi se ne izgubi spomin. Preveč si nam povedal in dal, prevelik vzor utisnil v našo pot na gorskih stezah in napisal toliko lepih pesmi, da ostaneš živ. Ljubil si življenje in se ga oklepal, prosil zanj kot planiko v tvoji pesmi. To pesem in druge razume samo tisti, ki cvet občuduje, poboža in pusti živeti. Saj tako si pisal, priporočal, prosil in tako ravnal. četrt stoletja je od tokrat, ko smo mladi in razigrani plezali v globokem snegu Pol jskih devic in Velikega vrha, brez misli na nevarnost, zaverovani v svojo moč in sposobnost, pozabili takrat na vse in vsi na nas - razen tebe. Kot drobna pika si stol v snegu pred Planino in z daljnogle­ dom opazoval, prezebal ure, dokler ni privršal v dolino klic z vrha od nas - 630 živih. Nihče te ni prosil za stražo. šele ko nas je srečala pamet, smo ti postali hvaležni. Dobro si vedel, kako nevarna je pasi, še več, vedel si, da smo nebog­ ljenčki, če bi stena pokazala zobe. Vzornik si in takega te ohranjamo alpi­ nisti, reševalci in vsi izkušeni, pa tudi za­ četnik, ki je kdaj koli sedel za Robanovo mizo. Ko bomo poslušali šum vode pred do­ mačijo in večni šepet samotarjev nad vojo planino, boš zopet naš, čisto in niko­ mur dolžan, upnik nos vseh, dobrih in slabih. Spomenika ti ni treba. Je že po­ slovljen od pomtiveka, rožnat poleti, v hermelinu pozimi. Kar si najbolj ljubil, bo ostalo večno.« V imenu Planinske zveze Slovenije in nje­ nega gl~si_lo Plonins~ego Ve_slniko_ ~e je od poko1n1ko poslovil glavni urea·n1k T. Orel: »Poslavljam se od Jožeta Vršnike, širom po Sloveniji znanega Robanovega Jožeta, v imenu Planinske zveze Slovenije in s tem tudi širne planinske srenje v naši ožji in širši domovini. Obenem jemljem gren­ ko slovo od dolgoletnega sotrudniko Pla­ ninskega Vestnika, ljudskega pesnika in pripovedovalca v najboljšem pomenu te besede, prijatelja in dobrega človeka. Prav je, do si ob slovesu tega poštenega moža, prikličemo v spomin njegovo javno kulturno delo, zarodi katerega je zadnji dve desetletji v noši javnosti užival zaslu­ žen ugled in spoštovanje. Vse svoje živ­ ljenje (11. 3. 1900 - 30. 1 O. 1973) je v glavnem posvečal domači ji v Robanovem kotu, v desetletju pred drugo svetovno vojno nekaj let ob nedeljah opravljal tudi tajniške posle v solčavski hranilnici in še poslovodske v solčavski kmetijski zadrugi (1 930-1937). Zadnjo štiri desetletja je spet samo kmetoval in plonovol v Robanovem Kotu. Tu je oskrboval širom po Jugoslaviji znano planinsko zavetišče, nedvomno edinstveno planinsko postojanko prav za- rodi Jožetovih posebnih vrlin, odlik in sposobnosti. Svoje solčavske zgodbe, ki jih je rod imenoval »drobce«, zapise, črtice in pesm i je začel objavljati v Pla­ ninskem Vestniku leta 1953. To mikavno, pomembno in dragoceno delo je oprav­ ljal vse do zadnjega diha. V 20 letih je vsako leto sporočil svojo solčavsko poslanico naročnikom in bral­ cem PV. Zvesto je planince in širšo jav­ nost opozarjal no važnost, izjemnost in lepoto Solčavskega koto, no njegovo zgodovino in kulturo, njegovo gospodar­ stvo in no ljudi, ki so ohranili v tem prelepem kotu slovenske dežele duhovne in gmotne dobrine, značilne in samobitne sestavine »trpečega milijona« - sloven­ skega naroda. Z ljubeznijo je popisal ledinsko imena svojega koto in obdelal imena vrhov, grebenov, plenic in planin okoli njega, po tudi njiv, travnikov, vodo, studencev in hudournikov, ohranil spomi­ ne no skrivače, no flihtengorje in rezen­ terje, pastirske in planšarske običoje, no celo vrsto zanimivih, značilnih človeških podob, ki so postale neuničljivo lastnina tega okolja, in zapisal dragocene razmiš­ ljanja o Proštiji, Olševi in proštijskih kme­ tijah, najvišjih kmetijah v Sloveniji in v Jugoslaviji, nenadomestljivih mejnikih na­ šega narodnega ozemlja. Mikale so go tudi starodavne in sedanje spremembe v naravi - jezero v Matkovem kotu in do­ godek v Križevniku, dva zapisa o silovi­ tem delovanju snega, ledu in vode v gorskem svetu, oa tudi bajke - imenitne priče o nekdanji podobi narave. Rod je imel živali in zapisal o njih čudovite do­ godivščine, ki jih je doživel som ali so mu jih povedali drugi. S spisi o živalih je nastopal tudi v »Lovcu «. Nekaj njegovih člankov sto obiavila tudi »Glasnik slo­ venskega etnografskega društvo« in »Kmečki glos«. Njegovi spisi so polni ljubezni do doma­ čije in domačijstvo, do živl jen ja soseske, %tk- ~fl't · /; ~'Ter ~ -~r ~-,,,,~-r; ~!~ hk ~~~t'_ /fi,~i~ l~f· c~·~7'l~ ~~~ ~~~ /c~-1!.A--u'✓ • .,~ ../(M -&'-'Mt-?/ /4- /-i-~klZ ftr-,, <-(,,(!;~- 6- .~ ),,tt.uitdtl~ a · ~ -~i -~ l' ~a:i, -~ i? -~~,L,,,._ /Ct<"'4 631 Zadnji Vršnikov zapis za planinska glasila. Sredi besede kočica je nehalo biti njegovo srce Tito, predsednik S FRJ, na obisku v Robanovem kolu, Levo Robanov Joie do njenih moralnih in materialnih vrednot, do zgodb, ki jih odkrivajo, do žlahtnega jezika, v katerem so se ohranile. Nekatere njegove pesmi so uglasbili ljudski pevci Gornje Savinjske doline, večkrat so bile na programu planinskih in d'rugih prireditev. Leta 1966 je o njem spregovoril filmski zopis v ljubljanski Radioteleviziji, časnikarji so pisali o njem, postal je pojem, splošno znan s svojim znanjem in razgledanostjo, umsko in srčno kulturo, skrbnim zapisovanjem v svoje znamenite zvezke, v katerih je z lepopisnimi potezami brusil in oblikoval, kar je doživel, spoznal, prečutil in raz­ mislil. Večkrat se je bistro in tehtno oglasil z javnim opozorilom ali polemičnim zapi­ som o človekovem nasilju nad naravo. S svojim ugledom je uveljavljal v Robano­ vem kotu dokaj uspešno nekakšen režim zaščitenega pasu, ne da bi čakal na uradne razglase. Prvotna gorska pokrajina ali vsa j takšna, kakoršno smo ohranili do zdaj, je bila Jožetova srčna zadeva, ki jo je vselej pogumno in odločno zastopal. Goram in planinam je posvetil pesem in v njej izra­ zil pravo poveličanje planinske krajine, »lepe v sončnem siju, veličastne v vihar­ ju, skrivnostne v meščevi svečavi.« Takole je pel: »Vedno vas ljubim zvest vam ostanem, moje planine, moje gore.« Tako jim je klical od jutra do večera, od mladih nag do sive glave. Zdaj bo užival, kar si je želel ob zadnjem vzkliku: »Enkrat počitek zadnji mi dajte moje planine, moje gore.« Za vselej je zaprl oči, hvaležne, ker so videle tolikšne lepote, tolikim prikrite. Po­ sluh za melodije samote, ki mu je bil dan v tolikšni meri, mu ni več potreben. Okamenelo je srce, ki je doživelo tolikšno srečo, tolikim drugim nedostopno. Tako nekako je pisal v svojih samotnih potih, ki so se mu vsa strnila v »eno samo lepo pot, pot tihega veselja in tihe sreče«. Zdaj je te njegove poti konec. Za vselej se je združil z rodno prstjo, nam pa ostane tolažilna zavest, da »ni živel brez namena, brez pomena, da ne bo ostal brez spomina, brez imena«. Od'zvenele so žalostinke, razšli so se po­ grebci, množica ljudi, ki so ga poznali, čis lali in ga imeli radi. Z mislijo: Naj ostane Jože vselej med nami s svojo vda­ nostjo domači zemlji, s posluhom za pre­ prosto ljudsko modrost in bistrovidnost, z občutkom za pravico in čast. Naj nas pri našem delu in na naših potih po go­ rah potrjuje v svojem prepričanju in v svoji prvobitni ljubezni do najglobljih korenin našega narodnega življenja.« Teden dni po pogrebu nam je Valent Vider, Solčavan, ki ga tudi štejemo med sotrudnike našega glasila, poslal v Joževo opombo naslednje prisrčne besede: 632 633 »Kaj mu noj napišem v slovo, ko smo go v.si poznali, vsi rodi imeli in ko je toliko vsega! Iz rodu in store domačije no Klemenčem, ki šteje prednike istega imena morda že od naselitve Solčave pred 1000 leti, se je Klemenčo Micko primožilo no Robane, no domačijo no drugem koncu So lčave. Oče Martin je podel na soški fronti in moti je s kopico otrok sama gospodarilo no velikem Robanovem posestvu. Joža se je posvetil samo goram in ovcam, ki se pasejo na domačih zelenicah od Strelov­ ca preko Ut, Krofičke do Ojstrice. Od Velikega vrha do Devic in Križevniko je veljalo njegova beseda. štirje koti kmečke solčavske hiše: bog kov-mizni, pečni, a'im­ ni in nečkov kot so ga vpeljali v življenje. štirje koti so lčavske gorske deželice: Lo­ qarski kot. Matkov kot, Tovstovrški kot in domači Robanov kot so bili smisel, lju­ bezen in prizorišče njegovega dela. Nje­ gov delokrog je obsegal vse, kar je med Ojstrico in Olševo, Raduho, Mrzlo goro in Ri nko. V domačem Robanovem kotu pa je bila njegova duša doma: Vse v njem je poznal: od cvetke, ki je pogle­ dalo iz proda, do macesnovih orjakov viharnikov, od žuželke do največje div­ jadi, ki je često križala njegova pota. De­ setine z1=1oa'b in starih pričevanj, iz živ­ ljenja gorjancev in opažanj iz narave je popisal. Njegove pesmice Kotu so ljubke in dobrodošle kot studenec v Zadnjem travniku v Krofički. Tudi odločen je znal biti Jože. Vreden naslednik davnih dedov, solčavskih svobodnjakov se je znal po­ tegniti zo ..,ravice Kota in za pravice ime­ na Savinjskih Alp. Kakor nekoč pred 500 leti kmet Knez, Robanov sosed, pred grofom Friderikom II. na celjskem gra- du •• • « T. O. DVE ZAMUJENI ZAGODNICI (L. Zorzutu in l. Marselu) Večkrat smo že ugotovili - ob raznih priložnostih - da noš planinski protokol kor rod zataji, do je morsikoterikrot od­ visen od naključja, ne pa od zanesljivega pregleda nad našimi starešinami in pla­ ninskimi delavci najrazličnejših profilov. Te dni (4. oktobra) smo se zavedeli, da smo bili kar v dveh primerih premalo pozorni. L udvik Zorzut je v svoji skromnosti pri svojem pestrem in obsežnem javnem de­ lovanju že kor navajen, da go to ali oni ob kakšnem pomembnem življenjskem mejniku prezre. V PV 1968/276 smo ob­ širneje spregovorili o njem. Minilo je pet let, kakor do bi se zabliskalo, in že je mimo slovenske javnosti švignilo njegova osemdesetletnico. Mimo planinske nika­ kor ne bi bila smelo, saj je minilo več kot pol stoletja, odkar se je prvič oglasil v Planinskem Vestniku. Ze samo to dej­ stvo je tako, da se moramo spomniti nanj in sporočiti slovenski planinski dru­ ščini, ki se nenehoma širi, do se je med­ tem že skoraj izpolnilo, ka r smo v za­ godnici iz leta 1968 zapisali v nekakšnem optotivu : »Nimam pri roki njegove biblio­ grafije, a prav bi bilo, da bi ji naš list ob prvi priložnosti posvetil večjo pozor­ nost.« To dolžnost je Ioni prevzel goriški bibliotekar Marijan Brecelj, ki se I ·e kot pesnik oglasil tudi v našem glasi u. Po njegovi zaslugi gre te dni v tisk knjigo, 'l / -~.:. ' ,.. - Ludvik Zon ut ki bo v primernem izboru pokazalo Zor­ zutov pesniški portret ~ šestimi pesniškimi cikli, z izčrpnim uvodom, obširnim ko­ mentarjem, z njegovo bibliografijo, ki obsega 45 tipkanih strani, in celo s slo­ varčkom narečnih besedi, ki bodo tudi mnogim prav prišle pri spoznavanju pri­ morskega človeka, kulture in take umetne pesmi, ki se pravzaprav ni povsem odtr­ galo od ljudskega umetniškega tvorstva. Delo urednika bibliotekarja Breclja bo tudi zo noše bralce mikavna knjiga. Na­ njo že danes opozarjamo. Obenem v ime­ nu planinske javnosti iz uredništva, ki mu je bil Zorzut zvest ves čos svojega lite­ rarnega delovanja, pošiljamo jubilantu prisrčne čestitke in voščila. T. O. Ivo Marsel je 4. oktobra praznoval - kdo bi si mislil - petinosemdesetletnico. Pred petimi leti mu je pisal voščilo dr. Jože Pretnar in se pri tem spomnil vsega, kar je Ivo v svojem življenju storil za pla­ ninstvo. Ko smo ga zdaj obiskali, nas je začudeno pogledal, češ »ali ste prišli po­ gledat, če imam pri teh letih že kakšen defekt«. Dobro se drži, planinski starosto, koroški borec Ivo Marsel, nekdanji dre-