Splošni ljudski odpor
Armada zdomcev je podvržena raznim pritiskom in vplivom
V Smernicah za obrambo SFRJ pred napadom piše, da je vsak državljan SFRJ dolžan izpolnit svoje obveznosti do obrambe države, naj se nahaja doma ali v tujini. Seveda je take obveznosti lahkc napisati, drago pa je zagotoviti njihovo izpolnitev. Vsekakor je treba naše občane, ki odhajajo v tujlno opozoriti na takšne obveznostj.
Znano je, da je samo iz Slovenije zaposlenih v tujini okrog 70.000 na-ših delavcev. Iz naše občine jih je 422 - podatek je iz leta 1971 -, od tega okrog 100 rezervnih starešin. Vsekakor so sedaj te številke že višje, ker delajo v tujini tudi osebe, ki niso odšle prek urada za zaposlo-vanje. Zaradi splošnega pomanjkanja pogonskih snovi v zahodnem svetu in zaradi inflacije je tudi zaposlitev de-lavcev v teh dižavah postala nesi-gurna. Prav zato je vedno bolj živa težnjja naših delavcev, da se vmejo in dobijo primemo zaposlitev v domo-vini. Naloga vseh služb in delovnih otganizacij je, da propagirajo vrnitev delavcev iz tujine in jih seveda zapo-slijo, saj je tudi v naši občini nezase-denih več delovnih mest.
Pred odhodom na delo v tujjno skoraj vsi vojaški obvezniki odslu-
žijo vojaški rok. V skiopu celotn^a vzgojnopolitičnega dela in obve-ščanja, ki ga organiziiano in načrtno izvajajo z vserai vojaki, je nujno ustrezno vplivati na priprave tudi v tej smeri. Sedaj to delamo le delno in posredno tako da v njih razvijamo domoljube in jih seznanjarao z glav-nimi značUnostmi ekstremne poli-tične emigracije, z njenimi cilji in metodarni delovanja.
Obveščevalne službe zahodnih držav se opirajo na svoje poklicne organizacije in tudi na begunska ta-borišda, na redne policijske oigane svoje države, na pripadnike ekstremnih političnih organizacij, posamezne delodajalce in trgovce z delovno silo, katoliško duhovščino itd. Glavne smeri obveščevalne ak-tivnosti, zlasti v zvezi •% vojaškimi obvezniki, so: zbiranje podatkov o obveščevalni službi, splošni ljudski obrambi, JLA, poskusi iskanja agen-tov in pošiljanje v naše mirovne in vojne OS.
Najbolj izobražena in najbolj množična-je propagandna aktivnost s pozicij piotikomuiuzma, kjer naj-pogosteje nastopa kot neposiedni iz-vrsevalec ekstremna emigracija. Pio-paganda poteka z neposiednimi stiki, emigiantskega in drugega so-vražnega tiska, letakov in pamfletov, časopisov, publikacij, z radijskimi oddajami v jezikih naših narodov, vse to ob izredno izraženi aktivnosti cerkve in duhovščine.
Pri nresničevaniu obvešdeviflne in dtuge sovražne aktivnosti so glavne metode delovanja izsiljevanje, grož-nje, pritiski in nasilja. Posebna pre-okupacija ekstremne emigiacije je pridobivanje mladih članov za svojo organizacijo, predvsem pa za diver-zantsko-teroristično         aktivnost,
vštevši tudi priprave atentatov na najvišje državne politične in voiaške voditelje v državi in zunaj nje.
Vse navedene aktivnosti vplivajo predvsem na idejno naspiotno opie-deljevanje in kriminalno razpolože-nje posameznika ter one iz sovražno orientiianih družin, pa tudi neza-dostno obveščene zdomce.
V kakšnih dimenzijah bodo vsi ti pritiski in prizadevanja uspeli prido-biti naše zdomce za boj in napadf na lastno državo, je odvisno pred-vsem od njihove domoljubne zavesti in idejnopolitične zrelosti ter narod-ne trdnosti kot tudi od prizadevnega dela naših ustteznih družbenih sil in institucij, da pri naših občanih, ki odhajajo v tujino, tazvijemo vse te kakovosti. To je odvisno tudi od celotnega družbenc^ga in ekonom-skega razvoja, politične, socialne in vsake druge stabilnosti v dizavi.
Z intenzivnim in dobro oiganizi-ranim politično-infonnativnini de-lom bomo lahko mnogo vplivali na pripravljenost občanov pred njiho-vim odhodom v tujino na njihovo vedenje med bivanjem v tujini kot tudi na njihovo pripravljenost, da se v primeru ogroženosti dlžave vrnejo v čimvečjem številu v domovino in se angažirajo pri obrambi. Razvija-nje domoljubja nasploh in obfiutek odgovornosti za obrambo države mota   biti   sestavni del  aktivnosti
predvsem zveze komunistov, sindi kata in vseh diužbenih organov, k neposredno komunicirajo s temi ob čani.
Nujno je v bodode čimbolj nepo sredno in konkietno govoriti terod krito razptavljati o položaju, pravi cah in obveznostih vojaških obvezni kov, tnedtem, ko so na začasnenr delu v tujiru, o načinu in potiebi pc stalni obveščenosti domovine in c načinu njihovega angažiranja in ve-denja v takšnih situacijah.
Med bivanjem v tujini je najvaž-nejše, da bodo naši zdomci, zlasti pa vojaški obvezniki, pravočasno, real-no in objektivno obveščeni o stanju v domovini, o našem mednaiodnem položaju, o zunanji poliliki in odno-sih z diugimi državami. Prav tako morajo biti obveščeni tudi o najvaž-nejžih dosežkih pri uresničevanju za-snove splošne ljudske obrambe in pripravlienosti dežele za obrambo.
Obvesčanje naših zdomcev je v kritični situaciji še posebej po-membno. Samo celovit, dobro raz-členjen in pripravljen sistem trajne, varnostne, moralnopolitične in psi-hološke akcije v državi in tujini bi lahko dal trajne in nepričakovane rezultate v pripravah nasih občanov za 6oj zoper vse poiskuse, da se an-gažitajo zoper svojo domovino ali odvtnejo od izpolnjevanja obvez-nosti do domovine. Ukrepi spod-bude in akcije v tej smeri kažejo, da bi mogli zgraditi prav takšen sistem.
Kijub vsem prizadevanjem in ukrepom na političnem, ekonom-skem, socialnem in oiganizacijskem področju pa ni mogoče pričakovati kakega bistvenega zmanjsanja zapo-slenih v tujini nekaj naslednjih let. Gre torej za dolgoročne probleme, s katerimi moramo računati v ob-rambnih pripravah. Popolnoma jasno je, da so zaradi odsotnosti to-likšnega števila naših ljudi iz domo-vine (zlasti vojaških obveznikov), obrambne priprave bolj komplici-rane in da je tako zmanjšana ob-lambna sposobnost države, zlasti pa bojna pripravljenost oboroženih sil.
Za varnost in obrambo države ni važna le količina oziroma količinska razsežnost problema, ki se odraža v številu začasno zaposlenih ali voja-ških obveznikov v tujini, temveč je najvažnejša kakovost problema; to pa pomeni, ali bodo občani, ki so v tujini, izpolnili svoje obveznosti do obiambe dižave ob nevarnosti pred napadom oziroma ob napadu. Pri re-ševanju tega vprašanja mora biti naša skupnost stalno aktivna, in sicer ne gl^de na število občanov, ki živijo v tujini. To pomeni, da je bUo do sedaj veliko pomanjkljivosti, da srao imeli defenziv?n odnos do tega vprašanja in da je v bodoče potreb-no intenzivneje spremljati ta pro-blem^
Pnzadevanja in praktični ukrepi za varstvo interesov obrambe bodo zagotovili vračanje naših ljudi iz tujine, zlasti vojažkih obveznikov v primau vojne nevainosti oziioma izpolnitev obveznosti do obrambe države na diugačen način, če jim bo vrnitev onemogoiena.
P. S.