;5-i. H}j
Dekle išče moža.
ISTA resnica je to. Dekle išče moža, sa-^ nja o njem, zbira v sebi sile za veliki dan, ki pride, hrani zanj skrivnost duše in mladost telesa.
Zame je eno najglobljih doživetij slika iz težkih dni: Teman spomladanski večer. Za go-rumi se vali grom vojne. Pred hišami zdijo de: kleta kot bolne ptice pred viharjem, vse vase pogreznjene in s plaho željo v očeh. Kot da bi čakala na nekaj, na ljubo besedo, na krepak vrisk za vasjo, na novo, polno življenje.
Žeja po materinstvu jih peče v srcih.
Zakaj ljudje s smehom govorijo o tej zadevi, ko so v družbi (zaklenjenim v svojo sobico pa jim grize srce)? Zakaj tako radi obriz-ga/o to hrepenenje dekliške duše z gostih niškimi šalami?
Samo zato, ker vidijo v razmerju žene do možu le grobo spolnost. Težko mi je zapisati to žalostno resnico, a potrebno» je. V naši dobi je močno razširjen nazor, da dekletu žene le spolni nagon v zakon. Zato vsi, ki tako mislijo, zasmehujejo težnjo dekleta, da postane žena.
Na ves glas pa je treba povedati, da duševno zdravo dekle ne hrepeni po zakonu zato, da uteši spolnost ali pa zato, da bo »preskrbljena«.
Razlogi za dejstvo, da dekle hrepeni, zgraditi si lastno ognjišče, so v naravi ženske. Prjavi poklic ženske je materinstvo. Ženska pa po vsej pravici zahteva, da mora biti materinstvo ožar-jeno od resnične, trajne, požrtvovalne ljubezni:
Ne ljubezen enega meseca ali leta, ampak živa ljubav in harmonija dveh duš do groba je izvor srečnega materinstvu.
Žeja po neminljivi ljubezni in po materinstvu je ona sila, ki nagiba dekle, du se odreče svoji svobodi in stopi v zakon.
Zato je vsa dekliška doba ena sama priprava na materinstvo v zakonu. Glavno in najvažnejše vprašanje dekliškega življenja je: Kako dobim moško srce, ki bo gorelo v trajni ljubezni do mene, tako da bova mož in žena ena duša v dveh, najtesnejša zveza dveh življenj? Zveza dveh življenj: v radosti in bridkosti, v bolezni, staranju, nesrečah bova zvesto stala eden ob drugem. Jaz trta rodeča, on močni kol, na katerega se opiram.
To je glavno vprašanje bodoče žene. Vsa druga vprašanja, n. pr. premoženje, stan bodočega moža, dota, itd. morajo izginiti pred tem usodnim vprašanjem. In prva, poglavitna dolžnost dekleta je, da zbira v sebi sile za novo življenje. O tem, kako naj se pripravlja za visoko poslanstvo matere in žene, naj jaz, ki sem zgodaj pridobila nekaj bridkih, pa tudi nekaj radostnih izkušenj, zapišem par misli.
Prvič sem dobila jasno sliko, kaj najboljši mladeniči pričakujejo od bodoče žene, takole:
Čula sem, da je sin moje druge sive svetovalke in prijatelice zaročen. Ko sem spoznala kraljico njegovih sanj, sem stopila h njemu, (poznala sva se od otroških let) in mu nastavila vprašanje:
—	Oprostite mi, dragi prijatelj, toda ne-ugnana radovednost je v meni: Zakaj se poročite ravno s tem dekletom? Bila je vitka gcspc;-dična, polna mladosti in gibčnosti, a obrazov sem videla že lepših.
On je nekoliko začuden obstal, a se naglo zavedel.
—	To ste me napadli gospa! Zakaj poros čim Danico? Zelo mnogo lepote ima v sebi; glejte, kako plava po dvorani. A vse to je malo, nič... Zakaj jo poročim? Ljubim jo. To je vse.
—	Dragi moj mladec, niste mi še prav nič povedali. Hočem vedeti zakaj vam je lepa. Če dovolite...ne da bi vas hotela žaliti,... a gotovo ste že opazil, da bi mnogi trdili, da je vaša zaročenka res dražestna, a je mogoče vendar na njej šibka napaka. Trdili bi n. j:r, da njen nos ni popolnoma pravilen in da tudi lasje niso tako razkošni, kakor si to poželite mladi izbirč-neži.
Moj prijatelj se je zasmejal in me začel veselo poučevati...
—	Motite se, gospa, jaz sem zelo izbiral, Toda nisem izbiral belih noskov, labudjih vratov in razkošnih las, ampak — kako bi vam to razjasnil! Lepota, ki sem jo iskal, da me spremlja vse življenje, ni anatomična lepota, je več. Glejte, mote dekle se mi zdi lepo v zdravju, mladosti, svežosti, ki diha iz nje, predvsem pa v nežnosti srca. Ona je močna in obenem sladka po srcu. V njej je mnogo razuma, v njej je izredna dobrota srca, ki izvira iz čistega, vernega življenja dekliških let. Znala me bo osrečiti, Bo mi ljubeča žena, otrokom plemenita mati, hiši skrbna in izvežbana gospodinja. Česa naj si še želim? Razkošnih las in simetričnega nosa? O ne. milostna, jaz je ne ljubim le radi polnih rok in presunljivega pogleda, v njej cenim in ljubim vse notranje sile in lepote, celo njeno osebnost. Zato bo moja žena.
Pozdravila sva se in se razšla. To izkustvo sem zaklenila vase.
* *
Dragocena resnica je v spoznanju: Edina priprava za življensko skupnost moža in žene. za trajno srečo v zakonu je v tem, da stvoriš iz sebe čimbolj dovršeno osebnost.
Osebnost pa sestavljajo tri sile: Zdrava lepota telesa, bogastvo uma in pa kultura srca. Dekle, ki išče moža, naj razvije in krepi v sebi te sile: našla bo moža, ki ji bo duševno tako soroden, da bosta dosegla srečo, kolikor je sploh more najti človek, ki je lastne sreče kovač.
Prva sestavina za zakon snosobne osebnosti je zdrava lepota telesa. Treba je ločiti sladko krasoto obraza in osnovne gradbe telesa od zdrave lepote. Prvo dobi človek z rojstvom in je ne more pridobiti: ne moreš vtisniti podočnik kosti ali skrajšati nosa. Zdravo lepoto telesa pa je mogoče razviti in izpolniti. In to je bolj važno! Ker dozorel mladenič ne išče sladke punčke, ampak zdravo lepoto dekleta! s krepitvijo zdravja, s stalno splošno higijeno in z razumnim, mirnim življenjem zbere dekle v
sebi sile, ki nujno podpirajo lepoto in jo varujejo pred bolehavo uvelostjo. Zmeren šport, telovadba, a brez pretiravanja, morejo mnoge koristiti, Tudi posebna higijena lasišča, zobovja, kože ni brez pomena. A zopet in zopet je treba poudariti, da je urejeno, čisto, brezstrastno, delavno, varno dekliško življenje oni vir, iz katerega črpa dekle največ zdravja in lepote. To naravno, nič umetničeno življenje da dekletu ono prikupnost, ki diha iz svežega, mladega telesa in ta zdrava lepota je mnogo večja sila, kot pa umetna krasota rafiniranostl.
Drugi pogoj za dovršeno osebnost deklice je bogastvo uma. Ne mislim na to, da bi dekliške glavice nakopičile v sebi grmado znanja, razne jezike, modr oslov je, zgodovino, politiko. Vedno se mi je zdelo smešno prizadevanje onih, ki hočejo iz ženske napraviti konver-zacijski leksikon. Le dvoje je ženi potrebno: 1. Strokovna naobrazba za mater in gospo: dinjo. Znati mora Gospodinjiti, nakupovati, kuhati, šivati; in znati mora najvažnejše stavri iz zdrastva, da bc dobra mati, hrani; teljica otrok.
2. To ni dovolj. Naj pripada dekle temu ali onemu stanu, v njej živijo duševne sile, ki jih je treba izobraziti. Ko stopi dekle iz šole. mora samo skrbeti za izobrazbo. Mnogo je deklet sirom dežele, ki ljubijo knjigo, ki črpajo lepoto in znanje iz nje; tako da niso redki kraji, kjer dekleta prekašajo moške po izobrazbi. Ljubezen do lepote (do lepe knjige, pesmi, glasbe) in žeja po spoznanju resnice: to je znak izobrazbe, je pečat duha, ki naj lesketa na čelu dekleta. Družica možu bo, vodnica otrok, gospodinja. Zato je treba sposobnosti, strokovne in splošne na-ozbrazbe.
Jedro osebnosti pa je žar srca. Ni ga hujšega preizkuševališča za srce kot je zakon, v njem padejo krinke, vse vrline in šibkosti pridejo na luč. Zakon začenja z odkritjem značajev: pot v srečo vodi skozi premagovanja in razočaranja. Treba je zložiti dva kamna v celoto, zato se morajo robovi okrhati, obrusiti, usla-diti. Zato mora dekle kovati svoj značaj, zbirati v sebi dobroto, plemstvo duše, prizanesljivo in ljubeče potrpljenje. Druga preizkušnja značaja je trpljenje, ki je delež vsakega človeka, posebej pa še žene in matere. Nositi bolest s pogumom in tihim junaštvom je čast žene. Tu se pokaže, koliko zlata je v nje značaju in koliko — železja.
Mnoga dekleta šele pozno razumejo globoko upanje moške duše. v srcu vsakega zna-čajnega mladeniča je skrita nada. da mu bo žena v vstajenje duše. Sredi zablod in nemira, na težki poti, ki jo hodi kipeča mladost, gori mirno in milo svetla luč: Prišlo bo novo življenje ob strani žene, ki bo imela mnogo dobrote, mnogo vere in neizmerno ljubezen v sebi To je krik moža ženi: Pomagaj, pomagaj mi dvigniti moje duše zaklad!
Naj dekle ne vara tega upanja, naj radostno in pogumno odgovori nanj: Pripravljena sem po zdravi lepoti, umu in kreposti srca!
DOM GOSPE MATERE SERAFINE. van pregelj.
iii. obiski.
OSPA mati Serafi* na se je dvignila s svojega klečalnika pred slonokoščeno soho sv. Angele na oltarčku in veliko sliko sv. Uršule na zidu nad oltarčkom. Tiho je gibala z ust* nicami in se pokril žala z latinskim zna* men jem križa. Še ko je bila sama v svoji molitvi, je bila do« stojanstvena in u* merjeno elegantna, kakor rojena za svilo in ponos. Izvlekla je drobno urico, jo zateknila v obleko in stopila iz svoje celice v dolg hodnik ob oknu, ki ga je zaslanjal oltar v podobi lurške dupline z vi* sokozravnanim kipom Brezmadežne, vse bele, modro pasane, z rožnim vencem med sklenjenimi rokami. Gospa prednica je sto* pila k oltarčku, se doteknila zrelega lilijinega cveta in se je osul. Ona sama pa je za bip za« strmela bolno, žalostno navzgor v lice Pre* sladke, se čudno tiho nasmehnila, obrnila sunkoma in šla po hodniku.
Pred celico bolne matere Ignacije je po* stala, posluhnila. Tožeč glas hrome bolnice je bilo čuti od znotraj:
»Oh, kaj naj Ti še pletem, sladko detece božje. Srajček imaš petsto, trideset sto nogavičk, šestnajsto rokavičk, petinpetdeset su* knjic ... «
Gospa mati Serafina se je nekako poro* gljivo dobrodušno nasmehnila, pritisnila za kljuko in vstopila. Obraz se ji je čudno ner* vozno podaljšal. V sobi revmatične bolnice je zaudarjalo po ostrem človeškem izhlape* vanju.
»Gospa mati!« je vzkliknila bolnica bo* ječe v vidni zadregi.
»Obiskala sem Vas, mati Ignacija,« ie re* kla prednica in vstopila k oknu in ga odprla Uradno je kazala: »Kako da Vam niso še pre* zračili?«
»O, gospa mati,« je ponovila bolnica. Kakor mlad otrok je bila plašna in v zadregi. Prednica je stopila k njeni postelji.
»Ali bi kaj radi, mati Ignaciia?«
»Bi rada, bi, če bi smela želeti!« je odvr* nila bolnica. »Umrla bi že rada in kmalu! Tako sem v nadlego.«
Solze so ji blisnile v očeh.
»Vsi imamo svoje križe,« je rekla slo* vesno hladno mati prednica. Kakor da ni za* dovoljna s orenrosto bolničino besedo, je zve* nela njena beseda. Ni dobro dela materi Ignaciji, ki se je še bolj zmedla in jecljala:
»O, saj ne tožim, verujte, gospa mati!«
kaKor da je ni slišala, je rekla pred* sednica:
»Mati prefekta toži, da se branite pribolj* škov. To mi ni vseč, mati Ignacija.«
Bolnica se je kakor opravičevala:
»Saj vem, gospa mati, saj vem ... Pa ni treba, nič ni treba ... sama nadlega me je .. umrla bi.« —
Bolnica je komaj opazila, da je bila pred* niča stopila k vratom, jih odprla in šla ven. Čuden, znan ji plemenit vonj ji je segel v nos, Poznala ga je in šepetala:
»Kakor za kraljico, vonj rož, vonj lilij.«
Gospa prednica je šla dalje in stopila v celico sestre Anaklete. Sestra Anakleta je stala ob zagrnjenem oknu. Lice je pritiskala tesno ob zagrinjalo, žejna solnca, barev in božjega dne. Njene misli so bile žalostne. Bila je minuta tope bridkosti v njeni duši, mi* nuta silnega hrepenenja po luči: »In če že ne smem gledati ne solnca ne dne, naj oslepim, naj oslepim popolnoma.«
»V se jočete, sestra Anakleta!« je rekla glasno in vendar umerjeno obžalujoče gosna prednica. Sestra Anakleta se je obrnila mirno.
»O, saj ne jočem, gospa mati.«
Stopila je prednici naproti in ji poljubila roko. Potem je obstala pred njo, s '-ovešeno glavo in svojima mogočnima stekloma pred očmi na rahlo krivem nosu. Kanarček ob oknu ie bolno in zategnjeno zacvrkutal: cvijik.
»Kako Vam je?« je vprašala nrednica »Ali ie že bil zdravnik pri Vas?«
»Bil. gospa mati. On pravi —« Glas ji je zastal.
»Kaj pravi gospod doktor?« je vprašala prednica odločno.
»Da ni bolje, gospa mati.«
»Zares,« je vrastel prednici glas. »A te* mu ste sami krivi, sestra Anakleta! Okno od* grinjate!«
Tiha je stala sestra Anakleta pred njo. V srcu ji je bilo tesno. Če bi Vi vedeli gospa ma* ti, kako je to, biti brez solnca, brez dneva... o, o, o! Kdo pa ve, kako živim v tej temi! Tako je mislila, a ni rekla nič.
In vendar je rekla prednica, kakor da je razumela njene misli:
»Sestra Anakleta, svet ni tako lep kakor ga gleHamo v duhu.«
Rahlo je vzbrnelo osrčje sestre Anaklete in je rekla ginjena:
»O, saj vem, gospa mati! A je težko in včasih —*« Solze so ii začele polzeti izpod ve* likih, okroglih stekel, vpetih v svetlo jeklo.
»Samo zvečer, ko je že solnce utonilo, smete previdno odgrniti, ljuba sestra!« je re* kla prednica. »Ne igrajte se. Znali bi popolnoma oslepeti.«
»Da, samo zvečer, gospa mati.« Zopet se je sestra Anakleta sklonila po roki gospe matere Serafine. Ta je roko umaknila, kakor da se boji, da ji ne bi kanila solza iz polslepih oči nanjo....
Tiho so se zaprle duri za njo. Šla je dalje in vstopila v celico sestre Elekte. Tiha, solnčna sobica, polna vrtnega vzduha in svežega borovega vojna je bila celica bolne sestre Elekte. Od dneva, ko se je bila sestra Elekta zgrudila v šoli in bruhnila kri, si je sicer nekoliko opomogla. Mogla je hoditi, kretati se, a bila je tako silno slaba, da je bila po kratki šetnji na vrt do Marijine dupline in nazaj neskončno utrujena in ni mogla od trudnosti spati. »Vse je odreklo,« je tožila. Žlica v njenih rokah se je tresla in veliki križ na roženkrancu, s katerim se je ukvarjala kakor druge iz neke svete nava= de, jo je težil in je vzdihnila zdaj in zdaj: »Sladko breme, sladki trud!« Križ pa, ki je le« žal bridkejši na srcu, je bila topa žalost:
»Nič več ne bom učila, ne bom videla svojih milih malih.« Ta hip je sestra Elekta sanjala. S pol odprtimi ustnicami je strmela pri oknu v motne višnjeve obrise daljnih gora. Tam za tistimi gorami nekje se je bila redila. Do teh zadnjih, bridkih časov ni mislila na tiste hribe. Vse njene misli so bile pri njenem opravku, v šoli. Zdaj pa je gledala v nemi zamišljenosti te kraje in čuvstovala: »Iz gora sem doma. Kako je le - to, da sem tako mehka, tako smešno slaba —«
Sredi tega čustvovanja jo je vzdramila gospa mati Serafima:
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« »Na vekomaj, amen!« jc odvrnila sestra Elekta. V bledo lice ji je šinila bolna rdečica. Drobna, neznatna je bila poleg visoke prednice. Mehko je rekla gospa mati Serafina:
»Tako, tako! Veliko boljši ste, sestra veliko boljši.« Sestra Elekta se je nasmehnila:
»O, gospa mati! A za šolo sem še vedno preslaba,«
»Da, za šolo se niste dovolj krepki,« je dejala. čutno pomilovalno gospa mati. »A. šoli jc še čas, ljuba sestra, še čas.«
»Hudo, se mi toži po njej,« je vzdihnila sestra Elekta'. Tih hropeč kašeli ji je zahlipal prsi, komaj slišen je bil nien glas. V njenem bolno cvetočem licu pod belo nunsko pečo je podrli-tevalo v nervoznem joku, težko žadrževanem. Oči gospe matere Serafine so se bile kakor vsesale v rdeče pege Elektinega lica, Kakor raz-mišljena je rekla:
»Da, naša najboljša učiteljica ste.« Vidna radost je zasijala na bolničinem obrazu. Skromno je sklonila glavo in jecljala: »Da bi le še... le ozdravela... to bi se
šele potrudila......O! Tako lepo je učiti.«
»Lepo!« je odvrnila skoro hladno prednica, a pristavila koj nato mehkeje, topleje:
»Le pogum, sestra in veselje in nič mračnih misli.«
»Da, da, nič mračnih misli —,« je govorila sestra Elekta ponavljaje kakor otroci.
»In lc nič nikar nobenega razburjenja, sestra Elekta!«
»Ne, nič razburjenja«. — Gospa mati Serafina je pustila sestro Ele-kto samo, nepotolaženo, drgetajočo:
»Nočem mračnih misli, nočem razburjenja. Jaz hočem biti zdrava, Jezus, ljubi Jezus, zdrava!«
Gospa mati Serafina je obstala za hip pred vrati, kakor da premišlja. Nato je stopila k bližnjemu oknu. Doli na samostanski vrt je videla. Sredi bujnih paradižnih nasadov je kretala gospodična kandidatinja grofica Mercedes. Zdaj-pazdaj se je pripognila za pordevajočim pa-radižnim sadom. Njene lepe, bele roke so sinile, njeno vitko, gibko telo se je začrtalo na obilo nagubanem krilu. Potem je zopet stala visoko-vzravnana, kakor preplašena. Ali je prisluhnila glasu iz dalje, od kdove kje? Ali je zastrmeia sama vase ob misli, tajni, njej edini znani? Ob ljubezni iz dni, ki so bili še nedaleč?
»Grofici Mercedes____ do smrti nesrečni
Viljem!«
Gospe materi Serafini so se oči čudovito razvnele, materinska ljubezen pa je sijala na licu.
Takrat je gospodična Mercedes dvignila svoj obraz. Nevoljno se ji je razvleklo lice, ko je videla prednico, ki jo je opazovala. Gospa mati Serafina pa kakor da ni videla n<ene ne* volje. Pokimala je z glavo in se nasmehnila. Toplo, prisrčno je zašepetala:
»Mercedes!«
IV.
Umetnici in druge.
Gospa mati Serafina je vročila sestri Ljudmili nekam zavaljeno nismo. S koncem svojih dolgih, finih prstov ga ji je prožila. V njenih očeh je »siinil nekako pomilovalno zaničliiv iziraz; sestra Ljudmila ga je opazila in razumela. Z nervozno nagliclo ie zalteknila nismo v šircikii irokav. Njeno lice je posinelo nad bledoto šlaraste peče. Trudna je šla v svojo cellico', z dete se ie, da se bo zgrudila ma 'stopnicah in da tava no hodniku kakor mesečna.
Sestrii Ljudmili se je bilo tiste dni Drei trikrat zapored sanialio, da brodi v vrtu belih rož. Čudni cvetovi, tenki Iko trsje, opolzko gibki, čudno rezko vonjivi, rastoči iz skrivnostno mo-kratnih, opolzkih tal. Sestra Liudmila ie verovala v sanje in je vedela, da je pomenilo smrt. Preden je razgrnila pismo, je vedela: brat ji piše, čudni človek, vinski in prašičji nrelkunec v surovo obrneta™ hišii nelkie ob hrvaški meii. strov z ženo, drobno, črnodko. ko plamen vzkipljivo in jezično, trd z otroci, umazanimi do toči. robat v besedi z domačimi in sosedi. Piše ji, da je mati umrla, ored tednom, mesecem, morda že pol letom. Slučajno se je domislil, da ie treba
sestri nuni to sporočiti. Tri dni le ivlačil v mastni listnici pismeni list z ovitkom. V osušeni tintnik je nalil vinskega kisa, premešal din piisiai. Zato zaudarja pismo sinusno do kisu in iobira-bljeni listnici, da se ga je gospa mati komaj s koncem prstov dotaknila.
Sestra Ljudmila je odprla svojo celico. Tih, po l ezeai in azalejah zaudairiaioč pokoj ji je dahnil naproti. Sestra Ljudmila je mukoma dvignila svoje bledo obličje in je videla križano telo svojega Ženina na steni in je zdiftnila na Ko lena pred razpelom. Pokrila si ie oči iin molila dolgo. Ko je dvignila obraz, so bille njene trepalnice (kakor vnete, toda bledoist nienih lic je bila izginila in umirilo se je bilo ob njenih uporno trpkih ustnicah, ki so bile ohranile rta (otroški trpki izraz njene štirinajstletne mladosti vse do te dobe njenega tridesetletnega samostanskega življenja. Rahlo je kinkmila s kolenom m ed Križanim in zašepetala:
»Kakor hočeš, prijatelj moj, moj Ženin! Ljuba mi je iradoist, ljuba bollest iz Tvojih rok!«
Segla ie v rokav in razgrnila nismo. Strašna roka. Vegaste črike, nobenih ločilnih znamenj. Sestra Ljudmila ie položila nismo razgrnjeno na okensko polico in ie brala in doznala, da je brat bolno mater poslali v bolnišnico^, ker je bila »že presitna in ji nobeden ni znal prav streči.« Naj io gre v bolnišnico obiskat, če more.
Sestra Ljudmila Mi je pokrila cbf!ičie z rokami in zastokala:
»Ta človek, v bolnišnico io ie poslal. Uboga miatti!«
\ se telo ji je začelo drgetati. Težke solze so ji zavrele v oči in drkale do belem licu. Strmela ie skozi okno v nekako trdo točko in čuvstvo-vala: »Uboga mati! Tolikrait Sli tožila, da bi že rada umrla in naj te puste v miru doma in Te niso. V mesto so Te poslali. V kiretskem vozu te vlekli na vlak, potisnili v vo<z in Te ;pol-mrtvo oddal i v bolnico za mestom. Tam ležiš teden, morda že dva, tri tedne, blizu mene, ki nisem nič vedela. Mati! Koj, koi poidem k Tebi, prosilla bom —«
Sočuitno ji je legla neka roka na rame. Sunkoma se ije obrnila. Sestra Engelbeaita ie sitala za njo in dejala tiho :
»Sestra Ljudmila, gojenke so zbrane in čakajo na pevsko vaio «
Sestra Ljudmila je Dilaniila:
»Moj Bosr, čakajo!«
Sestira Bngelbenta je rekla vprašaJioče:
»Mati sio Ti umrli. Ana?«
Ne, v bolnišnici leže,« ie odvrnila sestra Ljudmila, »obiskala bi jih rada. Ali me boš spremila, tii, Peoa?«
»Bom. Ana!«
»Pojdive,« je dahnila sestra Liudmila. Roko v roki sta stopile iz celice. Videla ju ie gospa mati, Iko sta ise držale za roko in ju je DOgledaia ostro. Oni sta se izpustili.
»Zamudila sem se —,« lie zajecliala sestra Ljudmila. Gospa mati je molče prikimali a. Zardeli cd zadirege sita stopili priiaiteliici v sobo za petje. Hip pozneje je napolnila sobo polglasna, sanjava melodija. Melodijo ie bila postavila sestra Ljudmila, besede je bila zložila sestra En-gelbenta. Tihe, sladke besede, dihajoče sladko tajno samostanske sreče in bridkosti, izliv ljubečega srca materi križanega Ženina:
»Kako bi mogla do tej poti in da bi k tebi ne prišlo, kii si od blažene mladosti kraljica mojega srca...
Naslednji dan je obiskala sestra Liudmila v spremstvu prijateljice Engeilbente mestno bolnišnico. Našla je mater v mrtvašnici. Prejšnji dan je bila ulmrla ma operaciji. Biledo, brez solz je privedla sestra Engellberta toivarišico v samostan. Sesitra Ljudmila je šila v kapelicoi in premolila v njej tri uire. Zvečer pri večerii je bila mirna. Nekak sladko otežen mir lie dihal iz lic. Kakor zamišljena je rekla polglasno:
»Bridkost si dal! Hvala prijatelj, ljubi Zeli in!«
Drugi dan je bil njen god. Prijateljica Engellberta ji je poklonila drobno pesem za dar. Skupaj sta prebr ali zadnjo kitico, sta se razjokali in ponavljali zadnje stihe: ».,. o mati! Domov iie Sirce zahotelo. Gospod je zdaj tvoja sladkost, o. mati!«
(Dalje.)
AH ČEMU BI ROŽE BRALA ...
Ah, čemu bi rože brala, naj še lepše mi cveto, komu bi v spomin jih dala, komu dala jih v slovo?
V vrtu rdeče naj žarijo, dokler ne konča jih mraz; ko poslednjič zaduhtijo, bom umrla tudi jaz.
DEKLICA DAVNINE.
grite. deklica iz bronaste dobe.
O jutro so šli možje na ribji lov, razen onih, ki so ob vznožju gora, oklepajočih obzorje na vzho* du, izdelovali o* rož je, poljsko o* rodje ali pa bro* nasti nakit ali pa so pekli iz ila zgnetene posode.
Vstopili so v piroge, ki so jih bili izdolbli s se* kirami in ognjem, v debla velikanskih hrastov. S ploščadi, kjer so se dvigale kolibe jezerskega sela, pa so jim žene prožile mreže.
Na prvem čolnu, ki se je začel pomikati, sta bila Harra*Kuo, poglavar naselbine in njegov sin Fer*Hio.
Njegova hči Grite, ki je imela komaj dvanajst let, in njegova žena Kroga pa sta zrli za oddaljujočima se možena, kojih obris si so se ostro odražali od neba. Kmalu se je vse ladjevje razkropilo v dalji in ženi sta se vrnili domov.
Mestece je bilo zgrajeno na jezeru, ki so ga obkrožali snežniki. Na trdnih kolih je stalo kakih dvajset koč, ki so bile sezidane iz vejevja in pokrite s slamo.
Premakljivi mostič je vezal selišče z o* brežjem. Vsak večer so most dvignili in se tako zavarovali pred napadi roparjev. Koča, kjer je stanoval Harra*Huo je stala sredi me* steca in je bila največja. Kroga, ki ji je sle* dila Grite, je prestopila prag. Sredi edine so* be je stalo ognjišče, kjer je večno gorel ogenj; dim pa je uhajal skozi nalašč zato pre* luknjano odprtino v strehi. Po kotih so bile razprostrte živalske kože na slami, ki so slu* žile za postelje. Velika miza s stoli, ki so na* likovali zabojem na treh nogah, je izpopolnje* vala pohištvo. Kroga je dvignila premakljive duri in potegnila iz vode košaro iz spletene* ga bičevja.
»Zadnji čas je bil«, je dejala, »da so šli možje lovit ribe. Zaloga je že prazna.... Grite, nesi jo ven.«
Ko si je vrgla lase nazaj, si popravila gu* be dolge halje iz lanu in ko je potegnila višje navzgor svoje težke bronaste zapestnice, se je vsedla blizu vhoda in začela presti. Grite pa se je ozrla proti materi, ki je bila zami* šljena v delo, nato pa je tiho odstopicala po čumnati, da bi jo pospravila.
A nič kaj ni bila razpoložena za ta opra* vek, kajti dih zemlje je bil tako vabljivo ne*
žen in vonjiv. Izmuznila se je proti koči star* ke Zrale, s katero se je namenila govoriti.
Zrala je bila, kot je Grite pričakovala, zelo zaposlena. Pridna žena je ravno razdro* bila v droben prah žitna zrnca, ki jih je prej smlela med dvema majhnima mlinskima ka* menoma. V bližini na ognjišču so se grele ka* menite plošče, ona pa je začela gnesti iz mo* ke gosto testo. Grite je dobro vedela, da bo starka spekla iz testa med razbeljenimi ploščami zelo užitne pogače.
»Zrala«, ji je dejala, »nekaj jih boš pri* hranila zame, jaz pa ti prinesem najlepše ri* be, ki jih bo vjel moj oče«.
»Seveda, dragica,« se je pekovka nasmeh* nila. Mimogrede je Urite pozdravila tudi tkal* ca Kra*hola, smuknila prav do mosta in ker je uvidela, da je Kroga ne kliče, je prišla v treh skoKih do brega in odtam je nadaljevala svojo pot. Krenila je proti skalam, ki so nali* kovale ogromnemu obzidju in nasilno okle* pale dolino, ob vznožju katere je ležalo sinje jezero.
Na svoji poti je najprej srečala topilce v dolgih predpasnikih iz usnja, ki so v lončeni posodi mešali cinkove in bakrene rude s pre* mogom. Posodo so postavili v veliko peč in na ta način so pridobivali bron, ki so ga izli* vali v peščene kalupe. Toda danes niso to= pilci izdelovali ne zapestnic ne prstanov ne obeskov; pač pa so vlivali orožje: meče, bo* dala ali pa konice sulic, to pa Grite ni zani* malo in je šla mimo.
Malo dalje je naletela na lončarje, ki so kar na roko obrazili iz ila vrče, ki so jih su* šili na solncu, predno jih dajo v peč. Tudi pri njih se Grite ni mudila; še dolgo je korakala dalje in zavila na strmo pot, ki se je vila med kamenjem. Kmalu je dospela na prostorček, odkoder je bil prekrasen razgled na zeleneče okrožje, kjer so delali lončarji in topilci in na jezero, ob katerem se je dvigalo mestece po* glavarja Harra*Huo. Če bi gledala pozorneje, bi utegnila na lesketajoči se vodi prav daleč opaziti majhne črne pike ribiških ladjic. Toda Grite se za to ni zmenila.....
Krenila je proti votlini, ki je široko zeva* la na hribčku, in je zaklicala na ves glas: »O . . . oho . . . o!«
Odgovorilo ji je: »O . . . oho . . . o!«
In na pragu votline se je prikazal Grilhii.
Grilhii je bil Gritin drugi brat in je imel dvajset let. Kakor je bil starejši Fer*hio vi* sok, ,stasit in lep, je bil Grilhii slaboten, majhne rasti in grd. Vrhutega je tudi šepal. Od svoje rane mladosti je bil v posmeh vsem tem ljudem, ki so bili surovi in divji in so ob* čudovali le silo, včasih celo nasilje.
Harra*Huo, ošabni poglavar je že od pr* vega dne sovražil tega sina, ki ni kot Fer*Hio
nadaljeval ponositega plemena in Kroga se ga ni upala braniti pred svojim strogim možem.
Le Grite mu je edina izkazovala svoje sočutje in Grilhii, ki je imel mehko srce, ni ljubil nikogar na svetu kot edino to ljubko sestrico Grite, ki ga je prišla vsak dan tola* žit v duplino, kamor se je bil umaknil in kjer je samotaril.
Sicer pa se ni Grilhii v tej jami dolgo* časil, nasprotno: vsled nenavadnega na* ključja, ki ga še slutil ni bil, je začel pridobi* vati naklonjenost selanov.
Ali veste kako?
Skratka, Grilhii je bil — umetnik. S po* močjo priprostih igel iz kamena ali pa s po* močjo bronastih rezil je ustvarjal čudovito mične predmete. Na zapestnice in obročke, ki so jih nosile ženske na rokah in nogah in ki so jih dali topilci še vse neobdelane iz rok, je vrezaval odlične okraske, da so postali zelo dragocen nakit. Izmišljal je nove in ubrane oblilce. Sloves o njegovi darovitosti se je raz* nesel celo prek gora in neredko se je oglasil pri njem kak od sela do sela potujoči trgo* vec, ki ga je poprosil, naj naredi za katerega koli imenitnega poglavarja ročaj za meč.... In v jezerski naselbini so se začeli čuditi tej novi slavi... Pričeli so uvidevati, da obstoji še neka druga sila kot izključno telesna premoč in da je ta sila brezmejna: razum. Grilhii je bil neobičajno bistroumen. Izumil je pasti, da so se mu lovci čudili. Toda kadar je bil sku* paj z Grite, ji je razkazoval okraske, ki jih je izrezljaval, živali, ki jih je vrezaval na plo* ščice iz skrlov ali na jelenje rogovje!.... In o* na ga je zelo občudovala!
»Bal sem se, da te danes ne bo k meni«, je veselo vzkliknil Grilhii, ko je opazil Gri* te, »glej, če bi te ne bilo, bi se morda odločil za odhod od tu«. In začel se je smejati, med* tem ko ga je njegova sestra gledala vsa pre* plašena.
»Pa kaj se je vendar pripetilo?« ga je vprašala.
»Takoj ti povem. Veš, da je bilo ob tvo* jem rojstnem dnevu vse sadno d revije na vrtu v cvetju. Glej, od danes zjutraj so vse jabla* ne v belem in to je že trinajstič, odkar si se rodila. Ta dan je zame slavnosten in glej ka* ko darilo sem ti namenil!«
Stopila sta v votlino. Vzdolž po stenah so visele plošče iz skrlov, na katerih je umet* nik narisal razne živali: jelene, govedo in pse. Grilhii se je približal jami, ki mu je slu* žila za shrambo, iz katere je vzel dve dolgi igli za lase, ki sta imeli na vrhu gumb iz bro* na, stekleno ovratno verižico z obeskom iz kovine in zapestnico, ki so jo dičili vrezljani okraski.
»Na, zate je!« je rekel.
In Grite je poskočila od veselja. Bila je vitka in ljubka, kot se spodobi poglavarjevi hčeri, zdaj pa bi lahko veljala za najlepšo v celi naselbini. Z živahno kretnjo si je popra* vila lase, ki jih je pritrdila z lanenim trakom in nato je vanje vtaknila obe igli; odičila se
je tudi z ovratno verižico in z zapestnico, ter nato stekla k skledici, polni vode, kjer se je par trenotkov vsa zavzeta ogledovala... Toda nenadoma sta se oba otroka okrenila: v vo* tlini se je stemnilo.
Na pragu sta zagledala moža, ki je oviral dotok svetlobe... Bil je velikan s silnimi udi, z divjo glavo, izpod čela je svetila dvojica žarkih oči, po ramenih so mu valovali gosti lasje in po prsih mu je padala dolga brada. Grite in Grilhii sta vztrepetala.
»Kaj hočete?« je vprašal Grilhii nežna* nega moža.
»Iščem Grilhiija, ki dela orožje in nakit«.
»To sem jaz.«
»Dobro, pa vstopim :trgovec sem, od va* si do vasi hodim in prodajam razno blago. Po vseh teh krajih pa govore le o tebi in tvojem orožju... Saj res delaš prav lepo. Ali si sam?«
»Da, sam s svojo sestro«.
»No, potem se bova prav lahko razumela, tako ti rečem jaz, Traho«, je dejal zasmeh* ljivo in premeril ubogega pohabljenca od nog do glave. Ta pa se mu je boječe odmikal.
»Tu imam vrečo školjk, ki sem jih pri* nesel iz daljnih dežel, kamor teče reka iz za* pada... Vse ti jih dam... ti mi pa daj vse, kar imaš tu: meče, sekire in dragotine. Si zado* voljen?«
»Tvoje školjke so brez vrednosti«, je od* vrnil Grilhii, »nočem!«
Traho se je črez prag ozrl v dolino: Ion* čarji in topilci so bili prav daleč. Obrnil se je k umetniku.
»Kaj mi mar, če si zadovoljen ali ne! Jaz se nikoli ne pogajam, vzamem, pa je!«
Po teh besedah je stresel velikan svoje školjke v kot in položil svojo težko roko na dragotine.
Ubogi Grilhii je zaplakal. Grite pa je ho* tela zbežati po pomoč, toda Traho ji je za* klical:
»Samo premakni se, pa te vržem čez pe* čine!« Nato je krohotaje pristavil: »Menda razumeta, da se nočem vrniti skozi vas. Po* kazali mi boste pot, ki pelje čez goro!«
»Ni nobene!« je Grite odločno odvrnila.
Grilhii pa, ki se je zravnal, je pristavil z mirnejšim glasom: »Pač, Grite, le popelji tega moža po oni stezi, ki jo uporabljajo koze«.
»Torej, naprej!« je zaklical Traho, »ne o* botavljaj se, kajti če bi moral spet mimo je* zera, vama polomim vratove! Naprej!
Ona steza je bila zelo strma. Vila se je za votlino skozi skalovje po dolgem hodniku, na koncu katerega je bilo opaziti snežefie vr* hove gora... Pri vhodu v hodnik je rekla Grite:
»Kar naravnost naprej!« in se je ustavila.
Mož je korakal med visokimi stenami.
Deklica ga je opazovala nepremično... On je stopal prav hitro in se od časa do časa obrnil, da bi se prepričal, če mu ne sledi ka* ko sumljivo bitje. Deklica se je ravno hotela vrniti v votlino, kar je začula silen krik... Tra*
ho je nenadoma izginil, kot da se je pod nje* govimi koraki vdrla zemlja!...
»O . . . ohe . . . o!« je zavpila Urite.
»Tu sem« se je zasmejal Grilhii, »bil sem za vama... he, dobro se je vjel v past. Hitiva...'.
Kmalu se je Grite osupla vstavila: tam, kjer je izginil velikan, ni bilo nobene jame.
»Glej,« je rekel mladenič, »tu je bil jarek, ki so ga izkopali naši, da ustavljajo roparje, ki plenijo po gozdu še dalj kot so gore. Padlo mi je na misel, da bi tu nastavil past. Glej, kako je to preprosto. Tu sem položil polovico debla, ki veže stezico. Na eni strani je pri* trjen železen drog, ki služi kot tečaj, ta pro* tiutež tu pa drži past v tej legi. V hipu, ko po* ložiš nogo na deblo, se past odpre in neslišno zdrkneš navzdol v jarek. Protiutež pa zopet porine drog navzgor in jama se zapre, da je nemogoče priti ven, past pa lahko spet znova deluje!«
»Torej... Traho je?«
»V jarku... sicer pa, poslušaj!«
Ujeti velikan je tulil v divji jezi in če* prav je to besnenje prihajalo izpod zemlje, vseeno je Grite vztrepetavala.
»Pokličiva ljudi!« je dejala.
S tem dejanjem si je mladenič pridobi! vse prebivalstvo! Ko so zvečer Harra*Huo in njegovi ribiči in lončarji in topilci poteg* nili razbojnika iz jame, in ko so vsi vaščani uvideli, da se je Grilhiiju s samo zasnovo in s preprosto pripravo, ki mu jo je izumila bistroumnost, posrečilo premagati tega orjaka, ki ga je težko obvladalo deset mož, tedaj so spoznali, da biva v tem sanjaču, čigar mozga* ni so ustvarili toliko ljubkih umetnin in izka* zali tako duhovito iznajdljivost, neka sila, ki njihovo nadkriljuje...
Bučno so ga pozdravili in ga vsi navdu* šeni dvignili na rame.
Zvečer pa so na Harra*huojevem domu praznovali povratek Grilhiija, ki je bil zdaj poglavar nanj ponosen. Poleg njega pa je v nakitu draguljev sedela Grite, ki ga je toli* krat s svojim sočustvovanjem tolažila v naj* težjih urah obupanosti... Kroga pa je vsa sreč* na pripravila sijajno večerjo, kajti ribji lov je bil plodonosen in Grite je prinesla še po* gače, ki jih je spekla mati Zrala med razbelje* nimi ploščami iz kamena.
SLIKA NL
LEPŠATI svoj dom, je hrepenenje, ki se je rodilo skupno s človeštvom in živi v sinovih vroče Afrike istotako kakor v Evropejcih. In če je »divjaka« najvišji cilj lepšati svoje ilnate bajte z izrezki evropskih in ameriških časopisov, dobimo ravnotako na stotine evropskih družin, kojim služi navadna slika, izrezana iz časopisa za stenski okras.
Drugi, skoraj na isti stopnji stoječi okras so razglednice, s katerimi se neredko lepšajo stene prostorov v kmetskih in delavskih stanovanjih. Ni je pa družine, ki bi ne imela v svojem stanovanju slike v okvirju; dobimo jo tudi pri najrevnejših družinah.
Slika ni predmet, da služi človeku pri praktičnem delovanju; njen namen je, olepšati dom. Da je sploh prišla na steno, je znak, da v stanovalcu je čut do lepote živ. S tem pa ni rečeno, da je vsaka slika lepa — nasprotno. Moremo trditi, da večji del slik ne zasluži tega imena. Oglejmo si predvsem one, ki jih dobimo v prostorih kmetov, delavcev in malih meščanov. Tu vidiš slike svetnikov, stare, okajene ali pa nove v kričečih, neokusnih barvah; nadalje slike, ki predstavljajo že davno umrle člane kake vladarske rodbine, fotografije, odlikovanja i. t. d.
K temu moramo pripomniti; ni priporočljivo obešati fotografije na steno; te nas navadno spominjajo ene ali druge osebe. Če ti je oseba draga, nosi nje spomin v srcu, če pa slika nima zate pomena, je brezmiselm, dajo razstavljaš po stenah in mizah. Odlikovanje pa nima namen lepšati stanovanja, pač po svojega lastnika. Kdo pa je tisti, ki bi se hotel prištevati ba-hačem? Torej — odklikovanja raz sten!
Preidimo k pravim slikam. Zakaj tako zva-ne slike - oljetiski - ne pričajo o dobrem okusu?
i STENI.
Predvsem navadno originalna slika ni dobra; kak slabo plačan mazač jo je vrgel na platno. Pa tudi način, kako se slika pomnožuje, dela oljetisk neužiten, saj celo dober izvirnik se pokvari, če ga pomnožiš kot oljetisk. Oljetisk hoče predstavljati oljnato sliko, torej nekaj, kar v resnici ni. S sliko — oljetiskom hočemo sebi in drugim ljudem nekaj pokazati, kar ni resnično in v kar nihče ne veruje.
Sedaj pa k dobrim slikam, takim ki si jih lahko nabavi vsak delavec. Tehnični razvoj grafične obrti omogoča, da se slike znamenitih slikarjev in risarjev sedanje in pretekle dobe dajo pomnožiti na način, da slika ne zgubi svojega umetniškega značaja. Prav okusni so ta-kozvani umetniški kamnotiski. Ta način grafičnega izdelovanja je že dolgo v rabi. Višino u-metnosti pa je dosegel komaj pred kratkim, in sicer zato, ker preide iz rok umetnika neposredno v roke prodajalca. Ta način izdelovanja brani, da bi se pri sliki vrinili elementi, ki bi kva* rili pravi, umetniški izdelek. Umetnik ne napravi oljnate slike, da bi jo nato litograf prenesel na kamen; on sam nariše sliko na kamen, obdela posamezne plošče in nadzoruje tisk.
Precej velike važnosti je okvir. Igra pri sliki isto vlogo kakor obleka pri človeku; lepša ali pa kvari. Vsak okvir pa ne pristoja k vsaki sliki. Tako na primer slika, ki predstavlja pokrajino v zimi, zahteva ozek bel okvir; pravta-ko ji pristoja širok črn okvir. Lepoto temnoze-lene pokrajine bo črni okvir le povečal, medtem ko je rujav okvir primeren za pisane pomladanske in jesenske prizore. Razumljivo je, da se na temne, oziroma svitle stene ne razobešajo ena-kobarvni okvirji.
NAŠA HRANA.
1. lakota in žeja.
Človek ne živi od tega, kar poje, temveč od tega, kar prebavi.
C V LOVEKU se večkrat poraja želja po je-^ di in po pijači. Ta želja se oglaša v želodcu, a pravi vir teh čutov se nahaja v stanicah in v možganih. Ko je želodec prazen, ko primanjkuje stanicam hranilnih snovi, javijo te možganom svoj položaj in človek občuti lakoto ali žejo. V notranjih želodčnih stenah so občutljivi živci, ki vsrkavajo tekočino. Ako zbole želodčne sluznice ali ako zboili živčevje, ie pretrgana vez z možgani, ki na znatni a lalkoto aii prenasičenje. Zato je bolan človek če«to lačen pri polnem želodcu, ali narobe: manjka mu tek kljub temu, da nič ne zaužije.
Normalni ljudje z zdravim organizmom občutijo lakoto in žejo šele takrat, ko resnično potrebuje njihov organizem hranilnih snovi. Ako bolehni in nedelavni ljudje jedo petkrat do šestkrat na dan, ni to sorazmerno z njihovo prebavo, ker njihovo telo potrebuje manj snovi, kot zdravi, močni ljudje, zlasti oni, ki se gibljejo mnogo na zraku. Ni čudno, da je toliko lj»di bolnih! Nezadostna prebava je vzrok slabe krvi in slabokrvnost pospešuje bolezni. Kjer primanjkuje zdrav tek, normalna lakota in žeja, si pomagajo mehkužni ljudje na umeten način, to je, zauživajo razna dražila. Ako ne iščejo pomoči pri dražilih, nimajo sploh teka. Mnogo greši pri tem ženstvo samo. Ker premalo poznajo sestavo živil in njih redilne snovi, se zatekajo k pikantnim pripomočkom, da dajo jedi poseben okus. Na ta način le podpirajo nesluteč šibkost moža in povzročajo mnogo bolezni. Razprave, ki bodo sledile tej, imajo namen, seznaniti naše žene in matere s sestavo živil in njih redilnimi snovmi, da postanejo kuharice, ki ne skrbe le, da so mož in deca siti, temveč tudi zdravi.
Prvi poirrešek, ki ga store premnoge matere že pri otroku, je preobilna ali nezadostna hrana. Poznala sem mater, ki je imela krasno dete: bila je edina, najmlajša sestra štirih bratcev. Veselje je bilo gledati tega cvetočega otroka. A prevelika skrb materina in njena nerazsodnost sta jej bili v kvar. Često sem opominjala mater, naj hrani otroka redno; mleko, dobro prevreto, naj pije vsako tretjo uro — mati je dojila samo tri mesce — in ko je bil otrok večji, naj dobi dvakrat na dan na mleku in vodi
dobro prekuhan zdrob ali riž — (vreti mora 10 do 15 minut). Sprva me je mati ubogala, a ker je imel otrok dober tek, mu je dajala pecivo, jajca in čokolado, kar je otrok prav rad pojedel. Dobro je bil rejen, a preobilna in neredna hrana je bila kmalu v breme majhnemu, nežnemu želodcu. Zaprtje črevesa in rudeče pege po obrazu in telesu so bili prvi znak bolezni. Mati ni se mi urpala potožiti, zavedajoča se šele sedaj, kaj sem jej svetovala. Ko je otrok ležal v zadnjih vzdihljajih, me je poklicala, a pomoči ni več bilo. Desetmesečnemu otroku se je vsled preobilne in pretežke hrane zaprlo črevo. Ko bi mati pravilno hranila otroka le z mlečnimi jedrni in to redno, bi si prihranila nepotrebno žalost in očitke!
Drugi slučaj materine nevednosti in nerazsodnosti !
Prišla sem v hišo premožnih ljudi, kjer je bila gruča otrok. Večja, štirinajstletna deklica je bila suha in bleda; po upadlih licih in udrtih očeh sem sklepala, da je dekle bolno vsled preobilne hrane, zato pokvarjenega želodca in slabe krvi. Bilo je šest otrok, vsi slabotni in bledih lic. Najmlajši, ki je še plazil po tleh, je bil o-krogel, zabuhel. Splezal je do matere, ki se je sukala pri štedilniku. Na njegovo prošnjo: »Mama aru,« namoči mati kos kruha v razbeljeno mast in da otroku. Ko je otrok pojedel, zleze spet k mamici in začne: »Mama bum, bum.« Ker je bila velika skleda z mlekom na mizi, sem mislila, da bo dala mati piti otroku mleko, pa glej neumnico! Dala mu je vina. Na mojo opombo, da pokvari otroka z mastno jedjo in z vinom, je rekla: »Saj v naši hiši je vsega dovolj. Otrok mora jesti, kar si poželi.«
Pregrešila se je ta mati v dvojni meri. Z neprimerno jedjo je kvarila otroku nežen, nerazvit želodec — zato so bili vsi njeni otroci pri vsem izobilju, ki je vladalo v hiši, medli in bo« le.hni in ker je izpolnila vsako otrokovo željo, mu je kvarila dušo. Tako razvajen otrok si ne zna odrekati tudi v poznejših letih ničesar. In ko bi nesreča hotela, da obuboža, sli ne ve pomagati in je večji revež nego oni, ki ni nikdar sedel pri preobilni skledi in je vajen revščine.
Mati, ki ne zna hraniti otroka, si gotovo tudi sebi kvari zdravje in si povzročuje nepotrebne bolečine. Odtod brezbarvna lica, preobilnost telesa, prezgodnja ovelost in onemoglost!
ZENA PRI SEVERNJAKIH.
v. š.
IZ ropa in službe se je po nastanku privatne lastnine razvil nakup neveste, ki je sedaj pri vseh polarnih narodih edini način sklepanja zakona. Od Laponcev do Gren-landcev okoli in okoli tečaja velja deklica za dragoceno in delovno živino izkoriščanja, ki daje kupcu primeren dobiček in zaslužek, prodajalcu pa plačilo za trud vzgoje in učenja. Kolikor bolj pripravna je deklica v gospodinjstvu, tem višje jo cenijo, vpoštevaje seveda obojestransko premoženje. lam kjer redijo jelene, plačajo kupnino večinoma z jeleni. Samojedska deklica stane 10 do 100 severnih jelenov poleg obleke in ko-žuhovine; jakutska navadno 16 poleg surovega mesa za poročni obed in žganja; nomadski Tun-guzi dajo 1 do 20 jelenov, stalno naseljeni Tun-guzi pa plačajo nevestinemu očetu davek za 1 do 3 let. Sedaj plačujejo namesto z živiino tudi z denarjem, pri južnih Tunguzih na primer je stala deklica 500 do 5000 rubljev predvojne vrednosti — rubeilj je bil vreden pred vojsko dve liri in 67 centesimov — Alenti so plačevali tudi s sužnji ali hlapci. Pri Eskimih in drugih pa dobi nevesta samo svojo obleko s seboj in pa stvari, ki jih zmeraj rabi Pri Samojedih so razmere drugačne: oče da nevesti poleg obleke in navadnih stvari tudi še doto, obstoječo iz treh ali štirih sani, naloženih s suknom in pokritih s svežimi jelenovimi kožami. Tudi tunguški oče mora privoliti v doto; poleg tega pa mora podati nevesta ženinu obleko, ki jo je sama naredila, da pokaže svojo spretnost v šivanju in vezenju. Dota jakf.itske deklice znaša osem jelenov.
Ker je žena kupljiva, nam je umljivo, da so jo lahko naprej prodali, zamenjali ali podarili. Pri Tunguzih so moževi dediči vdovo lahko prodali naprej; na nekterih alentskih otokih je v sili mož ženo in otroke zamenjal za živila, na drugih otokih pa samo z njih privoljenjem in tudi ne vselej za zmeraj. Jakuti in Jtelmi so si žene medsebojno zamenjavali. Zahodni in osrednji Eskimi posodijo svoje žene prijateljem za čas lova ali trgovskega potovanja; če se drug drugemu dopadeta, se pa vzameta. Na Alaski napravijo prijatelji včasih pogodbo, po kteri zamenjajo žene vsak drugi mesec za en teden ali dva. Pri Korjekih lahko napravi mož tako pogodbo tudi z več oženjenimi ali neoženjenimi možmi; otroci so last glavarja družine, kjer so bili rojeni. Grenlandci zamenjajo žene pri gotovih svečanostih. Nekje gredo včasih celo iz roke
v roko, dokler ne pridejo nazaj k pravim možem! So pa še druge nam prav sumljive navade, česar pa ne morem pisati.
Narodi nižje stopnje se ne omejijo na eno samo ženo; kdor je dosti bogat, si jih kupi več. Mnogoženstvo imenujemo poligamijo in ta je tudi pri polarnih narodih doma. Ker pa tam gori narava ni radodarna in je premoženja malo, imajo večinoma vsi samo eno ženo, kar je tudi prav, ker je manj prepira v hiši. Kjer vlada materinsko pravo, tam za poligamijo tla sploh niso pripravna; tako si na primer Eskimo ne more nabaviti druge žene, dokler tašča živi, isto velja še bolj za Itelme. Stalno naseljeni Korjeki napravijo za vsako ženo posebno kočo, potujoči Korjeki pa prepustijo vsaki del čred. Pri Tunguzih in Jakutih vlada prva žena vsem drugim, ki so šele pozneje prišle zraven. Ostjaki se poročijo prav radi s sestro prve žene, ker plačajo v tem slučaju samo polovico določenega zneska. Ko so Ostjaki v 17. stoletju sprejeli krščanstvo, so dali odvečne žene drugim, a kmalu so prišle k prvemu možu nazaj; oni ne smatrajo mnogo-ženstva kot zaničevano suženjstvo, pri njih je vsaka nadaljna žena samo dobrodošla pomagal-ka v gospodinjstvu, ne pa tekmovalka prve žene. Vendar je pa krščanstvo poligamijo skoro popolnoma odpravilo, pa sedaj tudi niso več tako bogati, kakor so bili včaslih. Razumemo, da imajo Laponci že dolgo časa samo eno ženo.
Poleg teh recimo pravih žen so imeli v severni Aziji še stranske žene. Pri Alentih na primer je bilo dosti prostovoljnih stranskih žen; če je bil kdo posebno dober lovec ali ribič, brž sc se ga oprijele; vdove in pobegle žene so se mu same ponudile in včasih jih je imel, oziiroma redil 4 do 6, brž pa ko je imel na lovu smolo, hi« tro so mu ušle in si poiskale drugega, torej drugo žrtev.
Bolj enostavna kakor sklepanje zakona je pri polarnih narodih ločitev. Edina težava je denarno vprašanje, ker moramo dati vplačani znesek zopet nazaj. Če se žena Jakuta ali Ostjaka ne obnaša tako, kakor bi mož rad, jo pošlje o-četu nazaj in ta mu mora vrniti večji del tega, kar je bil dal. Če Alent ali Tunguz s svojo ženo ni bil zadovoljen, jo je lahko spodil, ni pa smel zahtevati od staršev poročnih daril nazaj; če mu je pa žena sama ušla, je pa lahko tastu vse zopet vzel. Najlažja je še ločitev pri Eskimih, ker si tam pri poroki dajo samo majhna darila; če Eskimo svojo ženo tepe, ga lahko brez vseh ceremonij zapusti in gre proč, a tudi tašča mu jo lahko vsak čas vzame.
ZNAMENITE SLOVENKE:
zofka kvedrova.
Z let svoje mladosti se je spominjam. Predavala je nekega -večera v dvorani »Pri zlatem angelu« v Gorici. Ves inte« ligentni moški in -ženski svet jo je hi« tel poslušat. Bila je na glasu kot žena, ki ima med Sloven« -kami najmočnejše pero in je dosledna in nevstrašena bori« teljica za ženske -pravice. V dijaških, posebno v literarno začetniških vrstah je bila znana po svojih z bodico in smehom zabeljenih odgovorih v listnici »Doma* čega prijatelja«, ki je v precejšnji meri vz« gajal naš literarni naraščaj. In ni bilo redko pismo, ki ga je pisala mlada pisateljica, ki je bila ob enem tudi agilna delavka, temu in one* mu začetniku z dobrimi nasveti. Ta del nje* nega dela spada v ono dobo, ko je živela v Pragi. Tedaj v prvih letih je izdala lepo o« premij eno knjigo začetniških poizkusov, ki so bili zanjo kot žensko, literarna revolucija. Knjiga je danes redka in se imenuje »Misterij žene.« Bila je urednica reklamnega lista »Do« mači prijatelj«, ki ga pa ne smemo podcenjen vati, saj je prinesel to in ono zrno in ga je imela ponekodi skoro vsaka hiša. Bil je naš družinski list, urejevan z vestjo in z okusom.
Vanj je pisala Zofka Kvedrova lepe črtice iz kroga svoje družinice.
Pozneje se je preselila v Zagreb, ostala je do vojne še urednica »D. P.«, bila je tudi pri »Agramer Tagblattu,« kjer si je z delom služila kruh. Ne smemo je prezreti tudi kot urednico v Zagrebu izhajajočega »Ženskega sveta«, ki je bil do danes najboljši jugoslo« venski ženski list.
Zofka Kvedrova je pisala v »Ljubljanski Zvon«, »Slovan«, prispevala je s spisi »Slo* venski Matici«, pisala je mnogo tudi v hf« vaščini. Znana je njena knjiga novel »Iz naših krajev«. »Iskre« imajo po eno hrvatsko in po eno slovensko novelo. Slovenska Matica je izdala »Njeno življenje« v posebni knjigi, fo« man nesrečnice, ki te pretrese. Njena zasluga * je, da so se Hrvatje seznanili s slovenskimi pisatelji, ona jih je prevajala.
Nismo našteli vseh njenih del, a bodi dovolj za znak njene plodovitosti. Kot pisa« teljica je lahko umljiva, nekoliko črnogleda, realistična pripovednica, vendar vedno s tisto svetlo črto, ki kaže iz blata navzgor k svet« lejšemu. Kot Pavlina Pajkova slika tudi ona najraje in najbolj posrečeno tiste življenske zadeve, ki se tičejo ženske.
Danes živi še vedno v Zagrebu; po po« klicu ni več publieistka, vendar se živo zanič ma za vse, kar se godi v literarnem in žen* skem svetu. Ona je in ostane ena najplodo« vitejših in najkrepkejših slovenskih pisate« ljic ter najagilnejših delavk na polju ženske« ga udejstvovanja.
rt i
ZADNJE PISMO.
Iz tisoč sanj sem pletla tvoj obraz, a rekel si mi vselej: Pride čas ... In videla sem solnce, ko v jeseni pogašajo vsi nje plameni,.. In rekla sem ti, dragi: daj, sovraži, a prosim te udano: stoj na straži. Sto vrancev se hotelo je napiti te vode čiste, morali so dalje iti. Si ti ozrl se v vode žuboreče ljubezni moje, misi hotel sreče. Odšel si... Svoj poslednji grenki vzdih shranila med solzami sem v ta stih.
Roža Gorska.
vzgoja.
PODEDOVANI GREHI.
Veseli se mladenič, veseli se dekle, ko se ji odpre pot iz očetove hiše v svobodo, ko stopa samostojno živ« Ijenju nasproti. Ko bi takrat človek za hip postal, se ozrl nazaj v zgodnjo mladost in se vprašal: »Mi je bila očetova hiša to« kar bi mi morala biti? .So mi dali sta« riši vse ono, kar zahteva od mene trnjeva pot bodočega življenja?« kakšen bi bil odgovor?
Ne vem, koliko jih je, ki si stavijo to vprašanje ob tem koraku!
Gotovo so si stariši v svesti, da so storili svojo dolžnost, ako so vse svoje sile, svoje moči darovali otro« kom; ko so si marsikaj pritrgali, marsičemu odrekli iz ljubezni do otrok; ko so kopičili z vsakdanjim trudom in s skrbjo bogastvo, da bodo podedovali otroci njih prihranke.
Stariši, ki skrbe le za telesne potrebe svojih otrok, * škodijo sami tsebi, škodujejo svojim potomcem, svoji daljni krvi. Kcdo odgovarja za vse ono, kar so zamu= dili? Tako nevedna je mladost, tako potrebna opore! In kljub temu srečamo mlade obraze, ki niso več mladi; mlada telesa, ki kljub vsej mladosti niso več sveža. Če« mu to? Kedo je temu kriv?
Mladost izsrka vse sokove, namenjene ji na življen« ja pot — in to vsled pomanjkanja prave luči, prave lju« bežni, izhajajoče iz starjšev, prelivajoče se \ otroka, ki naj bi rodila novo ljubezen v pocomcih. Vsled pomanj« kanja te ljubezni se otrok oddalji od starišev. Njegova duša išče hrane, išče opore drugje, naičešče tam, kjer se mu odpre nov, neznan svet, poln zapeljivosti, iz kate« rega ni več izhoda. Tako se kvari mlada kri. Mesto ve« selega, otroškega življenja vesele spomladi se nudi o« troku taka hrana, ki mu stara telo, mu stara dušo.
Ni s tem rečeno, da ugonobe vsi stariši po lastni krivdi otrokovo mladost. Mnogo jc zaprek, ki jih pri« neso razmere, mnogo jih jc, ki jih stavijo nevede sta« riši sami, da ne dosežejo, kljub dobri volji najboljše vzgoje. Ena glavnih zaprek so slaba nagnjenja — po« dedovani grehi.
Ni nam všeč, ako smo podedovali po svojih stariših telesne napake: razne bolezni, telesne slabosti in dušev« ne šibkosti. Nerazumljivo nam jc, kako se podedujejo često bolezni od roda do roda, ne da bi jih mogli pre« prečiti. Da se odstrani tako zlo, bi bila pomoč le ena. Člani take družine ne bi smeli siliti v zakon. Manj ne« varne so duševne podedovane napake, kakor: samoljub« ljc, lažnjivost, prevzetnost, jeza, razdražljvost, nagnje« nje k tatvini, in sicer zato, ker se dado pobiti, odstra« niti. A kako se osvoboditi — podedovanih grehov? N.« razumljiva je moč narave, ki neprestano obnavlja, ki nas veže z našimi predniki potom dednosti kakor veri« ga. Boriti se moramo s to tiranko, vaditi svojo voljo v tem, da odpravimo telesne in duševne napake, ki smo jih podedovali. A brezpogojno je v prvi vrsti potrebno da jih spoznamo! Narava nam ne deli le vničujočih in bolnih kali, ne tira nas v pogubo; položila je ob enem tudi v nas čudovito moč, da zamoremo kljubovati vse« mu slabemu. Zlata zrna spoznanja in dobrote so dana vsakemu, na njem je, kako jih uporabi.
Eno je potrebno: očistiti otroke podedovanih grehov!
zdravje.
11RANJENJ E DOJENČKOV.
Najboljša hrana za dojenčka je ona, ki mu jo je n.i« menila narava, to pa je materino mleko. Vsako nenarav« no hranjenje je nevarno za otroško zdravje, pogostorr.a pa tudi za njegovo življenje. Dojenje koristi ne samo detetu,- nego tudi materi. Žena, ki doji, si hitreje opo« more od poroda; krepkejša in močnejša je od žene, ki no doji. Dandanes se žal opaža tudi pri nas. da žene no doje svojih otrok ali pa da jih prezgodaj prično pi« tati s hrano, ki je zanje neprimerna, in sicer vse to po« gostoma brez razloga. Troje možnosti je, da žena ne doji:
1.	Žena ne more dojiti.
2.	Žena ne sme dojiti.
3.	Žena neče dojiti.
1.	Žena ne more dojiti največkrat, ako hodi delat ali v službo. Te nesrečne matere ravnajo najbolje, ako ne odstavljajo otrok popolnoma, nego jih hranijo s kravjim mlekom. Nadalje žena ne more dojiti, ako nima zadosti mleka. Pogostoma pripovedujejo matere, da ni« majo zadosti mleka ali da jim je mleko slabo in da jim otrok ne uspeva. Zgodi se res časih, toda kaj poredko« ma, da žena v prvih mesecih nima zadosti mleka. Da se uverimo točneje, koliko ima žena mleka, jc najbolje, stehtati otroka pred dojenjem in po njem. Presežek v teži po dojenju kaže količino posesanega mleka.
Slabega ženskega mleka ni pri zdravi dojilji. Mleko je lahko močnejše lahko slabotnejše, vendar pa je, najsi je kakršnokoli, vedno za dojenčka boljša hrana nego kravje mleko. (Ako ma*i nima zadosti mleka, jc treba dajati otroku mešano hrano.)
2.	Žena ne sme dojiti, samo če je težko bolna: take težke bolezni so: tuberkuloza, vnetje obisti, srčna na« paka, težka živčna in duševna bolezen. To more seveda določiti samo zdravnik. Treba pa je vedeti to«le:
a)	Pogostoma se čujc, kako se mati boji dojiti, češ, da je »slabotna«. To so ponajveč mlade matere, neko« liko nežnejše in nerazvitejše. Napačno je misliti, da bi jim dojenje škodovalo. Nasprotno! Pogostoma se v ča« su, dokler doje, zrede in okrepe, zlasti ako pazijo na hrano in na način svojega življenja.
b)	Ako dobi žena, dokler doji, mesečno perilo, mo« ra nadaljevati dojenje. Dete sicer pogostoma neredno opravlja potrebo ob času materine periode, ali to nika« kor ni nevarno.
c)	Kratka bolezen pri ženi v času, ko doji, bodisi tudi z veliko vročino, še ni vzrok, da bi dete odstavila.
č) Ako postane žena, dokler doji, noseča, mislijo nekateri zdravniki, da je treba dete takoj odstaviti. —■ Treba je počakati in videti, ali dete na prsih oboli od tega, t. j. ali mu škoduje sesanje od noseče matere. Ne« kateri otroci sploh ne bolujejo od tega, drugi pa obole. Ako je mati zadosti krepka in dete ne boluje, se mora dojenje nadaljevati; ako pa dobi dete drisko, slabi in bledi, ga je treba polagoma odvajati. Odstaviti se ne sme naenkrat, nego postopno ga je navajati na drugačno hrano.
3.	Žena neče dojiti. Takih mater je pri nas, hvala Bogu le malo. Dojiti nečejo, ker mislijo, da žena naradi dojenja izgubi »lepoto«, da dobi velik trebuh in mlahave prsi. Seveda to ni res in take žene so vredne vse ob« sodbe. Dr. Nadežda S.
moda.
Da ustreženi cenj. bralkam »Slovenke« in da jim prihranim neprijetno čakanje, ki ga povzroča naročitev vzorcev oblek in vezenja, pri-občenih v »Slovenki« sem se pogodila z glavno tvrdko krojev v Nemčiji, ki mi dopešilja tozadevne vzorce po razmeroma nizkih cenah. Ako želi katera bralka vzorec ali kroj, naj se obrne do urednice tega lista.
Pri današnji draginji se mi zdi neobhodno potrebno, da zna vsaka ženska, gospodinja, zlasti matere, ki vedo kaj stanejo otroci, posebno ako se jih rado vidi čedno, sama sešiti obleko. Koliko prihrani, ako ne nese vsako malenkost k šivilji! Ta ali ona proeče: »Kaj mi hoče kroj, ko ne znam sestaviti obleko!« jaz pa pravim: Vzemi ponošeno obleko, ki jo je sešila dobra šivilja, ki ima okus, razdert jo po šivih in opazuj pri tem, kako je bila sestavljena. Potrpežljiva in inteligentna ženska si bo znala kmalu pomagati, in ni jej potreba dolge, strokovne šole! Dobro oko, malo okusa v sestavi barv in v okrašenju in pogum — pa poj de. Ne reži ničesar nepremišljeno, dobro preudari, predno primes škarje v roko. Obleko je treba večkrat pomiriti, nedo-statke popraviti, potem šele k stroju. Ako ne stoji prvič kot model bo drugič bolje ker le vaja izuči mojstra.
Nadaljni vzorci:
19588. — Dolgoživotna obleka s širokimi, moderni* mi rokavi in nagubano kitljo. Kroji v 88, 92, 96, 104, 112 gornje širine. Pri 1.30 m širokosti treba 3.55 m blaga.
1325. — Elegantna obleka s širokimi rokavi iz tula s svileno podlago obšito z svilenim obrobkom. Dobi se kroj v navadni širini.
14115.	— Jutranja obleka s širokimi rokavi. Kroji v 88, 96, 104 gornje širine. Pri 1 m širine, 3.80 m blaga. Dolenja širina 2 m.
14116.	— Jutranja obleka s kimonosrokavi, zgoraj široka, spodaj ožja. Kroj v 96 gorenje širokosti. Pri 1 m širine 3.8 m blaga. Dolenja širina m 1.60.
7026. — Bluza za gospe. Kroji v 80, 84, 88, 92, 96, 101 gorenje, širine. Pri 80 cm širine, 2.30 m blaga.
7064. — Priprosta bluza z modernimi rokavi. Oble* čc se jo čez glavo. Kroji v 80, 84, 88, 92, 96, 104 gorenje širine. Pri 1 m širokosti, 2 m blaga.
905. — Kostum za cesto okrašen z svilenim obrob« kom in vozkim pasom. Brez kroja.
905
Ročno delo. Različni vbodi. (Glej naslednjo stran.)
O vezenju. Ker vem, da bi marsikatera bralka naro« čila vzorec za vezenje, a si ne zna pomagati, ker je pre« malo podučena, prinaša današnja številka nazorni nauk o najnavadnejših vbodih angleškega vezenja in tako* zvanega Richelieu (izgovori: rišelje.)
Vzorec št. 1. Vbod, takozvani »languette« se rabi navadno za vezenje zobkov, kakor kaže vzorec št. 2. Ako so zobki večji, morajo biti bolj polni, zato se pod« šiva s križci ali navadnimi vbodi. Ta vbod se rabi tudi pri vseh vzorcih benečanske vezenine.
Vzorec št. 3. Vbod imenovani hitri, ki se rabi na; vadno pri izvrševanju stenskih, kuhinjskih prtih in prti« čih, ki je zelo v navadi.
Vzorec št. 4. Vrvičasti vbod ki sestoji iz vbodov eden poleg drugega v ravni ali zakrivljeni črti. Rabi se ga za vezenje blazin, prtov in raznih prtičev in pri mo< nogramih. Ta vbod je podlaga angleškemu vezenju.
Vzorec št. 5 nam kaže primere v izdelovanju veze« nine, to je podšivanje, rezanje; konečno obšivanje z vrvičastim vbodom kažejo primere pod 6, 7, 8, 9.
Vzorec št. 10 kaže primer, združen iz dveh vbodov: banguette in angleški, ki se rabita pri benečanskem ve« zenju.
za naše kuharice.
Omlete lahko napolniš z različnimi snovmi, kakor: z medom, ribanim sirom, z drobno sesekljano gnatjo, s spinačo, v kateri je precej mleka, ki jo potrosi še z zri« banim sirom. Vsaka ima svoj poseben okus.
Okusen jabolčni kompot. Deni v posodo za prst vode, dve ali tri žlice sladkorja in skorjico limone. To naj vre pet do osem minut. Medtem olupi 4 jabolka, zreži vsako na 4 dele, očisti vsak košček in postavi vse v posodo s pokuhano, sladko vodo. Jabolka se morajo kuhati tako dolgo, da postanejo lepo rumena, kakor da bi bila opečena. Ker so kmalu gotova, pazi, da se nc razkuhajo. Ako je preveč vode, se ne zrumene. Tako pripravljena jabolka imajo poaebno slasten okus.
Zdrobov narastek. Zavri K 1 mleka ter vkuhaj vanj rumenega zdroba; (koruzni gres) ko se zgosti kot meh« ka polenta, postavi ga na hladno, da se pohladi. Zdrob moraš malo soliti. Vzemi 2 jajci; rumenjaka dobro zme« šaj z dvema žlicama sladkorja, da se peni, dodaj še za oreh masla in vse dobro mešaj. Vso to zmes dodaj ohla« jenemu zdrobu, kateremu si pridela precej zribanih li« monovih olupkov. Naposled prideni še sneg stepenih beljakov. Vse to postavi v kožico, namazano z mastjo, potrošeno z drobtinami, ter peci Vi ure. Ko je narastek lepo rumeno opečen, postavi ga na hladno. Zreži na šti« rikotne koščke, katere polij z sadnim odcedkom ali s kremo ali pa potrosi s sladkorjem.
Mandljevi kifelčki. Snov: 25 dkg moke, 2 dkg putra, 10 dkg stolčenih mandljev ali orehov, 7 dkg sladkorja. Vse skupaj dobro zgneti na deski v testo ter naredi iz tega kifelčke. Speci v ne prevroči peči ter jih potrosi s vanilijevim sladkorjem. So jako okusni.
Priprosta torta. Snov: 1 jajce, 1 kozarc sladkorja, Vi 1 mleka, 1 kozarc (večji) moke bele, 1 Oethkerjev prašek. Jajce in sladkor mešaj 20 minut, nato prideni ostalo snov in 1 žlico ruma. Vse to zmešaj in mora biti bolj gosto, ko testo za šartelj. Dodaj po potrebi moke. Peci Vi ure v namazani formi za torte ali v kožici. Ko je pečeno, prereži po sredi in prideni vmes marmelado. Če hočeš boljšo torto, deni več jajc in polij jo z glazuro.
Biškoti z ocvirki. Zgneti v testo malo moke, slad« korja, 1 jajce, zmlete ocvirke (porabi ocvirke stopljene« ga špeha) malo soli, zribane citrone, zvaljaj bolj na de« belo, izreži z modelom ali kozarcem biškotne forme, ter jih v štedilnikovi pečici lepo speci.
Krema maršala. Snov: Vt 1 špirita, 1 vanilijo, 1 beljak, % kg sladkorja, 3/4 1 vode in limonove olupke. Vodo s sladkorjem in dišavami kuhaj nekaj časa. Ko se pohladi, dodaj špirit in beljak, kar dobro zmešaj in li« ker je gotov.
razni nasveti.
Slabokrvnost in bledica. V litru belega vina nastavi % kg sladkorja, 20 g kine, 10 g železa, 10 g rabarbare in prilij Vi 1 prevrete n ohlajene vode. Ko je stala zmes 4 dni, jemlji po 3 žlice na dan.
Za slab zrak v bolniški sobi. Zreži celo čebulo in postavi jo na krožniku na omaro. Premeni vsakih šest ur, a vrzi staro čebulo v ogenj. — Postavi škaf vode pod bolniško posteljo in premeni vsak dan, ob vročini dva« krat na dan. To vleče vročino in slab zrak nase. — Vlij par kaplic smrekovega olja ali terpentina v krop in po« stavi k bolniški postelji.
Za ranjene, razpokane ustnice je najboljše, da jih namažeš z arniko in zalepiš z beljakovo kožico (to je kožica, nahajajoča se med jajčjo lupino in beljakom). Take razpoke so zelo nevarne, ker imamo slabo navado, osliniti prste pri marsikaterem delu in si tako lahko za« strupimo kri.
Za zamašen nos. Potegni vanj lučnikovega čaja ali limonovega soka. Slane vode. Vdihuj arniko«menthol« terpentin. Maži nos in vrat z žganjem. Uživaj gorko medeno vodo. (med mora vreti v vodi vsaj 5 minut.)
Za udarce je priporočljivo drgnjenje z kafrinim špiritom.
zapizki.
Splošno slovensko žensko društvo v Gorici jc ob »Božičnici« dalo dokaz ncutrudljivega delovanja in lju« bežni do naše revne mladine. Obdarovano je bilo pri tej priliki 700 otrok. Razdelilo se je: 115 parov čevljev, 80 oblek, 7 hlačk, 28 srajc, 21 spod. hlačk in 19 spodnjih srajc — vse dečkom. Deklicam pa: 97 parov čevljev, 58 oblek, 30 predpasnikov, 10 srajc in 3 hlačke. Razun te« ga se je razdelilo: 44 parov nogovic, 15 parov rokovic, 16 čepic, 6 sukenj, 33 knjig, 14 robcev in nekaj igrač. Pe« civo ter sadje se je delilo otrokom za Miklavževo. Nu« dilo se je otrokom ob tej obdaritvi tudi nekaj duševne hrane. Dobro je bila podana igrica »Pri Sv. Petru«. — Otrokom so žarele oči, žarela lica ob pogledu božičnega drevesca in angeljčkov — vsaj nekaj poezije v življenju teh revnih otrok! Bog plačaj! —
Prekoristen je tečaj za praktično šivanje in kros jen je, ki ga je ustanovilo »Splošno žensko društvo v Gorici.« Nudi se dekletom in materam lepa prilika, iz« popolnjevati se v krpanju, šivaniu in tudi krojenju oblek in perila. Ob sredah od 2. do 4. naj pošiljajo matere svoje hčerke v Trgovski dom z ročnim delom, in ne bo jim žal. Same vedo vsled izkušnje, koliko se potrosi v družinah, kjer ne zna mati spretno sukati šivanke. Zato dajte priliko vašim hčeram, da se izuče v tej stroki.
Žensko dobrodelno udruženje v Trstu deluje že od S. novembra 1922. Program tega udruženja je: Dobro« delnost, prosveta in pouk v ročnem delu. Plemenite na* mene imajo vsi trije odseki, ki že pridno delujejo. Proz svetni odsek izdaja »Ženski svet«, v katerem najde naše Ženstvo mnogo pouka.
»THE BUSINESS WOMAN«.
V	marsikaterih deželah predvojne Evrope jc vla« dalo mnenje, da ženska, ki dela, ni fina. Tako je bilo v »boljših« rodbinah tudi pri nas. Gospodična jc hodila samo toliko v šolo, da sc je naučila brati in pisati, po« tem je malo slikala, igrala klavir in lenuhala lepo oble« čena doma in čakala, da se poroči. V družbi je vezla lepe tkanine in le skrivno doma je krpala nogavice ali perilo. Z zaničevanjem je gledala na sovrstnice, ki so služile same svoj kruh z delom, pa naj so bile v kakem uradu, trgovini ali pa učitcljice.
Danes so se razmere že precej spremenile in tudi takozvani »boljši« sloji so se morali ukloniti ideji, da delo ni sramota, ampak čast, pa naj si bodi že katere« koli vrste delo, samo da ni nepošteno, temveč da pre« življa človeka.
V	Ameriki so ženske žc naprej — kakor si sploh ne moremo drugače predstavljati, kot da morajo imeti Amerikanci vse pred nami. Ženska, ki služi sama svoj kruh z lastnim delom, ki jc ne vzdržuje noben moški ali soprog, ženska, ki se na ta način čuti celo malo vzviše« no nad moškim in ki zna vzporediti žensko toaletno eleganco z živahnostjo značaja svojega moškega konku« renta, to je čisto amerikanski ideal. To jc takoimeno« vana »business woman«, izraz, ki bi se morda dal pre« vesti z »ženska, ki služi«.
To je v pravem pomenu besede prvi ideal mnogih Amerikank, drugi pa je, najti miljonarja, ki bi ji dovo« lil živeti v zakonu elegantno in udobno, tretji ideal pa je navadna in poštena želja, najti ljubega in poštenega fanta, ki ni bogat, toda zmožen služiti denar za potrebo družine.
1'pd »business woman« pa si ni treba predstavljati samo ženo, ki je na čelu kakega podjetja ali ima kakšno važno stališče. Ta izraz je bolj splošen in znači vsako žensko, ki se preživlja s svojim delom, bodisi kot sta« nografinja, filmska igralka, žurnalistka ali pa uradnica pri kakem anoničnem uradu, pri ravnateljici kakega atelija ali tovarne, pri kaki veliki tvrdki itd. . . In v Združenih državah se nahaja nebroj žensk teh različ« nih vrst.
Vendar je treba pripomniti, da se začenjajo tu in tam ameriški pisatelji norčevati iz žensk, ki ljubijo bolj trgovsko življenje kot resno misijo ženske«soprog3 in družinske matere. Možno je, da pride v Ameriki reak« cija zoper business \vomen, kajti vkljub praktičnosti Amerikancev je vendar vse v Ameriki podvrženo modi in nekega lepega dne bo marsikatera Amerikanka sita dela izven hiše in vrnila se bo tja, kjer je njen pravi poklic, v družino nazaj.
Prvi ženski državni pravdnik v Nemčiji je dr. Ma« rija Otto, ki opravlja svoj poklic v Monakovem.
MEDNARODNI ŽENSKI MIROVNI KONGRES.
Mednarodni mirovni kongres, ki so ga sklicale žen« ske pretečeni teden v Haagu, se je vršil v duhu predbo« žičnega razpoloženja. Na oficijelnih konferencah je go« vorila glava evropske javnosti, na tem kongresu na srce, ki je povedalo to, kar veli razum. Angleške žene so po« slale 36, holandske 30, ameriške 20, nemške 14, franco« ske 12, ogrske 3, irske 1, norveške 2, poljske 4, švedske 4, bolgarske 2, kanadske 1, avstrijske 4, belgijske 4, ukrajinske 3, češke 5 in italijanske 1 delegatko. Nemške delegatke so takoj začetku izjavile, da hočejo nastopati v vprašanjih pacifizma skupno z delegatkami češke na* rodnosti. O mirovnih pogodbah se je na kongresu raz« pravljalo o stališče vojne, miru, financ in psihologije. Mir mora temeljiti na dobrih medsebojnih odnošajih in spoznavanju posamczn;h narodov, na skupnih interesih in spoštovanju pravičnosti, ki je izražena v pregovoru naših pradedov: »Proti dobremu sosedu ni treba ogra« jc«. Češka delegatka Plaminkova je naglašala, da je iz« hod iz današnjega egoizma mogoč edinole na način, ki ga premagamo najprej sami v svoji rodbini. Ko govo« rimo o neomajanosti mirovnih pogodb je dejala Pla« minkova, spomnimo se, da je minilo letos 250 let. ko je na Holandskem umrl eden največjih pacifistov, Komen« skv, ki je do konca svojega življenja vztrajal v veri, da bo zmagala ideja pravičnosti in miru med narodi, spom« nimo se tudi, da je vvestfalski mir pogazil svobodo nje« govega naroda za 300 let. Čehi so pričakovali svobodo 100 let, Slovaki še dalje, Češke ženske nočejo delovati za pacifizem pod vplivom teh spominov in z odločno« stjo, ki bo povzročila, da ne bo preteklo niti 30 let, ko bo zmagal duh bratstva med narodi. Kongres je sklenil premestiti takoimenovano počitniško pacifistično šolo za prihodnje leto v Luhačovice na Moravskem.
LISTNICA UPRAVE. To številko »Sloven; ke« se pošilja še na ogled, razen onim redkim, ki so vrnile list. Vse one cenj. gospe in gospodične, ki ne vrneio šte= vilke, se smatrajo kot naročnice. Vendar se jih opozarja, da bi poslale naročnino!
Vsem Slovenkam kličem: Razširjajte »SLOVENKO«.