CENA 1500 din - Leto XLII - št. 8 Kranj, torek, 31. januarja 1989 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Obisk pri mojstru domače obrti Šuštarske leščerbe bodo spet svetile /O ljubljanska banka Pomoč Teranovi družini na Ovsišah Kako lepo je spoznanje, da nisi sam... Podnart 27 januarja - Na Ovsišah pri Podnartu, pod robom, v teh zimskih dneh sonce posije le za ka- ■HHBBHH| e-skovec, Irena Mihelič, Zvonko Funda, Janez Klasinc, Peter Šprajc, Marcel Gazan, Petar Marić, Zoran Aranitović, Ivica Knez, Ruža Rischenhauser, Simona Mišanovič, Michelle Pa-niaqua in Darja Lepenik. Godalni kvartet pa sestavljajo Petra Neuvirt, Vita Gregorc, Angel Va-čev in Ivan Orešič. Najmlajše slovensko gledališče Koreodrama Ljubljana bo na TSD 89 sodelovala z uprizoritvijo DE PROFUNDIS, ki so jo ustvarili po motivih pisatelja Slavka Gruma. Koreodrama prvič sodeluje na kranjskem Tednu, V nekaj letih pa so pripravili vrsto zanimivih predstav. Dra- maturško je Grumovo besedilo priredila Livija Pandur, koreo-režiser je Damir Zlatar Frey, scenograf inja in kostumografi-nja je Karin Košak, glasba je delo skupine Laibach, ORFF, lektor Metka Zobec. Igrajo: Robert Prebil, Nika Juvan-Kalan, Draga Potočnjak, Marinka Štern, Berta Bojetu, Nina Skr-binšek, Maruša Oblak in Alja Tkačev. Predstavo so Koreodra-mi pomagale realizirati številne delovne organizacije. Posebej naj še omenimo, da je med letošnjimi sopokrovitelji Tedna slovenske drame tudi delovna organizacija Merkur Kranj. /ar/ _ Novost na knjižnih policah_ BOJ ZA OBLAST Brošura, ki sta jo izdala uredništvo časopisa mariborskih študentov Katedra in RK ZSM Slovenije. Uredil Sašo Dravinec, ___naklada 1500 izvodov, cena 15.000 din.__ "Veseli nas spreminjati realnost in jo krojiti po lastni meri. Negovati upanje za lastno realnost, za lastno zgodovino. Ker pa pri uPanju ne želimo ostati, pomagamo slovenski mladinski organizaciji pri boju za oblast," pravi urednik brošurice Sašo Dravinec, sicer odgovorni urednik Katedre, ki je v bistvu glavni nosilec projek-"**9J za oblast" zapisanega v omenjeni brošuri. Že iz naslova je jasno, da gre prvenstveno za razširjeno in z različnih izhodišč dopolnjeno verzijo pred časom glasno objavljenega ZSMS-jevskega boja za oblast, katerega glavni protagonist, član predsedstva RK ZSMS, nosi v brošuri tudi levji delež zapisanega. Gre za Mojmirja Ocvirka, sedanjega mladinskega ideologa, *°t ga imenuje Dragica Korade, ki je poleg Tomaža Mastnaka, Andreja Fištravca, in Dejana Pušenjaka, tudi soavtorica objavljenih razmišljanj. Na tiskovni konferenci, ki so jo izdajatelji pripravili ob izidu brošure, 26. januarja v Ljubljani (in pred tem v Mariboru ter Celju) je bilo iz vsega povedanega razločiti, da je velika želja avtorjev zapisov, da se prične o zbranih mislih v širšem prostoru govoriti orez dlake na jeziku, da skratka steče povratna zveza. Fištravec je menil, da bi morali pri nas vsaj leta 1989 startati tam, kjer so nekateri začeli že pred dvestotimi leti. Tudi Mastnak Je spregovoril v tej relaciji in predvsem poudaril na kontekst, v katerem se dogaja izid brošure. Ocenil je namreč na iluzijo, ki je med ljudmi močno prisotna, da je slovenski prostor zelo demokratičen. Brošurico bo (verjetno že ta teden) moč dobiti pri uličnih prodajalcih Mladine, tudi na Gorenjskem._V. Bešter Naše razmišljanje VODNIK KULTURNIH _PRIREDITEV_ Ko so lansko leto izdali v Ljubljani poseben vodnik Kam, ki je vseboval prvenstveno pregled mesečnih kulturnih prireditev v glavnem slovenskem mestu, zanesljivo niso mogli predvidevati tako toplega odziva pri porabnikih kulturnih dobrin. Ob pomoči medijev in seveda njegovi praktični uporabnosti pa je brošurica kmalu zaživela polno življenje in postala iskan priročnik, ki je vseboval na enem mestu zbrane informacije, kar je sicer potrebno vsakodnevno prebirati iz dnevnega časopisja. Čemu ta naveza s sosednjo Ljubljano, za katero mnogi trdijo, da je prav ničesar ne povezuje s severno dolino, bolj znano kot Gorenjska? Stvar je sicer povsem preprosta, navezuje pa se, ob ostalem tudi na pobudo, ki je bila javno obelodanjena ob zaključku lanskega kranjskega "Likovnega poletja". Čemu namreč ne bi imeli tudi na Gorenjskem svojega kulturno-turističnega vodnika, v katerega bi imeli glede tako na stalno kot trenutno (poletno) ponudbo v naši regiji verjetno marsikaj zapisati. Za začetek bi bilo več kot dovolj, če bi na enem mestu ponudili kulture (in sprostitve) željnemu Gorenjcu informacije o koncertih, časih in krajih odprtja spomenikov naše zgodovinske dediščine, če bi lahko naš obiskovalec v posebni brošurici prebral, kaj vse na Gorenjskem sploh imamo. Seveda bi lahko razmišljali tudi širše, pa v vsebino zajeli kvalitetno gostinsko ponudbo, športne akcije... skratka vse tisto, kar po eni strani odslikava našo pokrajino in po drugi strani daje možnost koristnega preživljanja prostega časa ali potešitve po kulturnem, telesnokulturnem... manjku. Torej? V. Bešter KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled zgodovinska razstava Gradovi na območju Kranja. V galeriji Kavka razstavlja olja akad. slikarka Irina Rahow-sky - Kralj. Mala glasbena šola bo v četrtek, 2. februarja, ob 16.15 v Glasbeni šoli. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja slikar Marjan Vodišek. V galeriji Kosove graščine bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo grafičnih listov Favna in flora iz Grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina. Po otvoritvi bo etnomuzikolog Naško Kri-žnar predstavil novejše videoposnetke. ŠKOFJA LOKA - Danes, v torek, ob 17. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja vodila uro pravljic Martina Gostinčar. Jutri, v sredo, ob 18. uri pa bo v večeru ob diapozitivih Svetozar Guček govoril o Ljubljani, ki je ni več. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja akad. slikar Rudi Skočir. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Boris Zapla- til. VRBA, DOSLOVCE - Od jutri dalje bosta znova odprti za obiskovalce Prešernova in Finžgarjeva hiša. SRCE IN 0K0 Ljubljana - Prešernova družba je te dni predstavila prvo številko nove revije z naslovom Srce in oko. Nov naslov in nova vsebina bosta zamenjala dosedanji Obzornik, ki je izhajal kar petintrideset let. Ime Obzornika bo sicer nova revija obdržala v podnaslovu. Vsebino in obliko pa so prilagodili spremenjeni sestavi bralcev, med katerimi jih je kar polovica z višjo ali visoko izobrazbo. Revija bo prinašala izvirne slovenske in prevodne literarne prispevke, zanimivosti o Slovencih doma in na tujem, rubriki Pogled v preteklost in Pogled v prihodnost, pisali bodo o novih knjigah ipd. V prvi številki mesečnika so prispevki Pavleta Zidarja, Petra Esterha-zyja, Antona Trstenjaka, Branka Reispa, Franceta Vurnika in drugih. Glavni in odgovorni urednik bo Janez Kajzer. KARTE ZA TEDEN DRAME Kranj - V Prešernovem gledališču bodo v ponedeljek, 1. februarja, začeli prodajati karte za Teden slovenske drame. Karte bodo na voljo vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure, razen sobote in nedelje, od ponedeljka, 1. februarja do 15. februarja. TEATER ANTE P0RTAS V DELAVCU Kranj - V koncertni dvorani Delavskega doma bo v četrtek, 2. februarja, ob 20. uri alternativna skupina Teater ante portas iz Stražišča izvedla svojo predstavo Susse heilige natur po predlogi J.W. Goetheja in v režiji Iztoka Alidiča. »Predstava ponazarja skrajnosti čustvene idiličnosti (pot v Italijo), prek polaščevalnosti (Duhovin), do mrtvaškega plesa kot opomina na splošno minljivost živega,« je o predstavi zapisal gledališki kritik France Vurnik. D. Papler Predoslje — V okviru praznovanja 80-letnice DPD Svobode Pre-doslje pripravlja njihova dramska sekcija igro Ta najbolj nori dan v režiji Jožeta Basaja. — Na sliki: prizor z vaje. — Foto: Gorazd Ši-nik Na Loškem odru HAVEL0V0 OBVESTILO Škofja Loka - Čeprav na Loškem odru še ne kaže, da bi že kaj kmalu dosegli tako živahno gledališko dejavnost, kot je bila značilna za škofjeloško gledališko življenje pred leti, pa o mrtvilu spet ne bi mogli govoriti. Še posebej zdaj ne, ko kaže, da se da zbrati kar dve igralski skupini. Ena je pod vodstvom režiserja Igorja Žužka pred kratkim pripravila predstavo Vaclava Havela Obvestilo. Havelova igra ni bila kaj dosti igrana na naših odrih. Za kakšno delo gre? »Čeprav je delo nastalo pred več leti, pa mu nikakor ne bi mogli očitati, da ni aktualno,« pravi režiser Igor Žužek. »Prav te dni, ko so bile na Čehoslovaškem demonstracije ob znani obletnici, so Havela, ki se je po dolgi odsotnosti iz domovine znova vrnil, aretirali. Toda to samo po sebi še ne bi pomenilo, da je tudi njegovo delo aktualno. Igra Obvestilo se pač dotika stanja v družbi, ki je aktualno danes, včeraj in bojim se, da tudi jutri in to kjerkoli. Totalitarni sistemi so pač trdoživi.« Ste predstavo pripravili z mladimi igralci? »V glavnem so mladi, ne manjka pa tudi starejših, izkušenih loških igralcev. Zraven pa so tudi trije, ki prvič nastopajo na odru.« Ali to pomeni, da mlade zanima nastopanje v gledališču? »Mislim, da jih kar zanima. Vendar spet ne toliko, da bi si lahko privoščili tudi predstave z veliko igralci. Pred časom sem si želel postaviti na oder igro Woodyja Allena, toda za 35 vlog pač ni bilo mogoče v Škofji Loki dobiti igralcev. Zato se pač lotevamo predstav, ki jih lahko pripravimo z okoli desetimi igralci.« Za vas je to tretja režija na Loškem odru? »Po Zgubljenih korakih in Beraški operi je Obvestilo tretja igra. Za gledališče sem se ogrel najprej kot igralec pred kakimi devetimi leti, nato sem na več seminarjih za režijo, ki jih pripravlja ZKOS, spoznal, da me še najbolj vleče režija.« Boste z Obvestilom tudi kje gostovali? »Verjetno bomo sredi februarja imeli predstavo za Slovence v zamejstvu, v Sovodnjah v Italiji. Radi pa bi igrali še kje.« L. M. _/ ureja LEA MENCINGER ~h VINETU BEŠTRU IN ODMEVNIKOM! Morda bi ti kot poklicni kolega svojo kritiko rajše povedal, pa sem ob prebiranju pripomb vrlih bralcev in bralk v torkovi številki (17. januarja) sklenil, da se, to pot prvič, oglasim na ta način. Strinjam se z dr. Borisom Ogrizkom, ki se pritožuje nad ponudbo seksa v zameno za kruh in ideale, strinjam se z bralko M. B., ki opaža nevarnost AIDS-a in pomilujem Justino Belič, ki pri svojih 60 letih in treh otrocih ni vedela, da packa-rija, kakršna je bila objavljena v novoletni številki Gorenjskega glasa, sploh obstaja. Samo! Kaj moremo, spoštovani dr. Ogrizek, če pa smo kruh že pojedli, če so ideali že padli, kar pa jih je še ostalo, jih s pridom pometamo po kotih naše zgodovine. Ideali so eno, primere s trganjem popkov in cvetov pa bi bolj spadale k njim kakor pa k seksu, ki ga dandanašnji pač priznavamo (čeprav je to že ves čas) za tehnično dejavnost pri reproduciranju človeške vrste. Samo! Kako se bomo obvarovali sodobne kuge, če ne bomo mladih in predvsem njih, osveščali, jih vpeljevali v skrivnosti (in — naj mi bo odpuščeno, dragi odmevniki — radosti) seksa. Še vedno rajši delam otroke sam, kakor pa »brezmadežno« z epruveto ali morda celo na kakšen bolj mističen način, pa ne le zato, da se pri 60 letih ne bi spraševal, od kod so prišli moji otroci. Andrej Kokot Gorenjski glas, 20. januarja 1988 BLEJSKE ZDRAHE V zvezi z zgoraj omenjenim člankom se oglašam kot eden od »preveč jeznih krajanov Rečice« na Bledu. V omenjenem članku je poudarjeno, da so krajani Rečice »nekoliko pozno« povedali, da se sploh ne strinjajo z družbenim planom predvidene gradnje stanovanj na Kolodvorski cesti, tov. Golčman pa dodaja, da smo Rečičani »sedaj preveč jezni«. Prvič — krajani Rečice smo bili postavljeni pred dejstvo, da se na Kolodvorski cesti mora graditi stanovanjsko naselje za potrebe blejskega turizma. Ko smo se temu predlogu upravičeno uprli, pa ne zato, ker bi bili »sedaj preveč jezni«, in ker nismo za napredek, ki se nam s to gradnjo obeta, temveč, ker enostavno nismo za nikakršno gradnjo stanovanjskega naselja. Dolga Leta, po 1945, so bili krajani zavajani, da bo na Rečici »krasno«. In tako je občina kmetom jemala parcelo za par- celo, pa naj je bila ta III. ali katerekoli kategorije. Stanje ureditve kraja pa se razen odvzetih parcel ni spremenilo, temveč le poslabšalo (rušitev hotela Evropa, ni pošte, trgovine, gostiln, mesarije ipd.). Nekoč idilično vaško naselje je s stanovanjsko gradnjo izgubilo svoj prvotni videz. Ljudje, ki so načrtovali in še načrtujejo stanovanjsko gradnjo, zavedoma postopoma uničujejo naravo in to v okolju, ki naj bi veljalo za »biser Go-renjske«. Se pred leti so otroci Rečice lahko lovili ribe v potokih Rečica in Mišca. Danes je Rečica zaraščen, smrdeč, uničen potok, po katerem sem in tja priplava plastika, ko pa odpove kanalizacija, pa še fekalije. Na Rečici ni niti enega pločnika. Že pred 10 leti sem s člankom v Delu opozorila pristojne organe, da se uredi pločnike na Rečici (zaradi smrtnih nesreč, povečanega prometa), pa je ostalo vse po starem. V vaškem naselju, kot je Rečica, gradnja blokov poruši ves videz. V razdalji 200 m Kolodvorske ceste sedaj živi 60 ljudi, po novem pa naj bi tu živelo še dodatnih 400 — 500 ljudi. Sprašujem, od kod bodo ti ljudje prišli in zakaj? Ali lahko Bled s svojo prenasičenostjo glede na to malo jezero, še dodatno obremenjujemo z dodatnim naseljevanjem, če pa še sedanjih težav nismo sposobni rešiti? Jezero je bolno tako ali drugače. Kanalizacijo polagoma urejujemo. Ceste so preobremenjene, pločnikov ni, mi pa še kar želimo graditi in izsiljujemo gradnje ad hoc (primer Flegarije). Pristojni, ki se sklicujejo, da smo Rečičani sedaj preveč jezni, se motijo, če mislijo, da le-ti niso bili jezni že prej. Resnica je ta, da so jezni že vsa leta in to upravičeno, ker je to njihovo okolje, v katerem živijo in so živeli že njihovi predniki (veliko je avtohtonega prebivalstva). Rečičani torej imajo pravico odločati o usodi svojega kraja. Če nočejo stanovanjskih blokov na njivah, je to pač njihova pravica, še posebej če se s tem uničuje še tisti del narave, ki ni bil do sedaj uničen. Bled in Rečica v prihodnje ne potrebujeta novih spalnih naselij in vikendov, temveč urejeno komunalno (kanalizacija, ceste, pločniki, voda) in turistično infrastrukturo, predvsem pa veliko parkirno hišo. Ne pa, da vse to zanemarjamo in načrtujemo gradnjo blokov, bolnišnico in hotel pod Grajsko planoto (le kje je tu varstvo okolja!!). Na konkretni lokaciji smo se krajani Rečice odločili, da se zgradi le nadomestni objekt (Savica ali Gorenjčeva žaga) s trgovino, ki jo kraj potrebuje, uredi naj se kanalizacija, pločniki (predvsem za varnost šolskih otrok), očistijo potoki, vsakršni drugi gradnji pa nasprotujemo in menim, da nam niso potrebni »dodatni argumenti«, da bi nas potolažili, da ne bi bili več »tako jezni«. Če mora sedanja lokacija »pasti«, pa naj »pade«. 'Zato nam bodo nekoč prav gotovo hvaležni zanamci, saj jim bomo s tem ohranili le še del »jezne Rečice«. Na Bledu, 23. januarja 1989 Pavla Zupan Rečiška 29/a — Bled Gorenjski glas, 24. 1. 1989 DRAG TELEFON V imenu skupine krajanov naselja Ročevnica, KS Bistrica pri Tržiču, je tov. Stipe Mesič prejšnji torek izpostavil probleme, ki naj bi se pojavljali v KS Bistrica pri razdeljevanju omejene kvote telefonskih priključkov. Pismo istega bralca povsem enake vsebine je bilo objavljeno že 23. 12. 1988 v »Pismih bralcev« v časopisu Delo in s strani KS Bistrica ter Izvršnega sveta SO Tržič je bil tako tov. Mesiču osebno kot tudi uredništvu Dela še isti dan (23. 12. 1988) posredovan izčrpen odgovor na očitke in podtikanja v njegovem pismu. Ker se je tov. Mesič odločil enako pismo mesec dni kasneje ponovno objaviti v Gorenjskem glasu, povzemamo bistvene stvari iz našega pojasnila na njegove očitke: KS Bistrica pri Tržiču ima glede telefonskih priključkov podobne razmere kot večina drugih krajevnih skupnosti v Sloveniji — vedno, kljub potrojitvi števila telefonov v občini Tržič v zadnjih letih, je interesentov bistveno več kot razpoložljivih številk v centralah in kot znašajo kapacitete telefonskega omrežja. Zato je Svet KS pri razdeljevanju dodeljene majhne kvote priključkov vselej v težavnem položaju določevati, komu izmed velikega števila prosilcev dodeliti telefon. Tudi rezultat je vselej isti: izbrani krajani so z odločitvijo Sveta KS zadovoljni in jo podpirajo, neizbrani očitajo delegatom sveta KS vse mogoče in nemogoče stvari, se zoper sklepe pritožijo, dokazujejo pomanjkljivo obveščanje in »slabe zveze ter napačna vrata«, kot tov. Mesič v svojem pismu. V letu 1988 je na predlog občinskega Izvršnega sveta KS Bistrica prevzela vodenje akcije manjše širitve tržiške telefonske centrale, na katero so vezani naročniki iz devetih tržiških KS. Iz razreda bodoče razširjene centrale smo bili v KS deležni 75 številk, ki smo jih razdelili točno po kriterijih, ki so bili v občini Tržič določeni že pred leti. Z vsemi prosilci iz vseh devet KS so bile sklenjene individualne pogodbe, po katerih so naročniki vplačali v prvem polletju 1988 sorazmerni delež k stroškom širitve centrale in si s tem zagotovili telefonsko številko. Prvi del akcije — povečanje centrale — smo podjetje za PTT promet Kranj, KS Bistrica in IS SO Tržič uresničili mesec dni pred rokom, opredeljenim s pogodbo. Zato smo lahko že v začetku decembra 1988 vsem naročnikom posredovali informacijo o nadaljevanju gradnje, s katero je bila predlagana enotna cena tudi za drugo fazo, ki obsega stroške dograditve razvodnega telefonskega omrežja, rekonstrukcij omrežja, preusmeritve in kasete dvojčkov. Če bi naro- čniki vsak zase po dejanskih stroških financirali dograditev in rekonstrukcijo razvodnega omrežja, bi konkretno za krajane naselja Ročevnica strošek znašal po novembrskih cenah 1.980.000 din. Praktično smo vsem naročnikom predlagali solidarnostno medsebojno financiranje in plačilo 1.275.850 din, kar velja za naročnike, najsi stanujejo v stanovanjskih blokih ali individualnih hišah. Rok plačila smo omogočili do 15. 2. 1989, čeprav je KS morala izvajalcu del celotno vrednost nakazati že decembra 1988. Zato ocenjujemo, da smo za razvoj telefonije v KS Bistrica v zadnjih letih dosegli največ, kar je v omejenih razvojnih možnostih tržiške telefonije možno. Tudi celotna cena priključka za naročnika je podobna kot v akcijah v drugih KS v občini Tržič ali pa v drugih občinah oz. je celo nekoliko nižja, poleg tega pa smo vseskozi zagotavljali ugodne (brezobrestne obročne) načine plačila. Predsednik sveta KS Bistrica Vladimir Seidl Podpredsednik IS SO Tržič Marko Valjavec ŽIVETI S POKOJNINO Težko je živeti in shajati s pokojnino 280 tisoč dinarjev in upravičeno me skrbi, da mi bodo od zunaj »študirali« prostor in iz prostorov določali, kaj lahko imam in česa ne; zategovanje pasu pri hrani, da lahko plačaš stanovanje, odpovedovati se obleki in trajnejšim dobrinam. Ali se res lahko imenujemo socialistična država, če invalidsko upokojeni elektrikar (in še marsikdo drug) z 20-letnim delom nima niti toliko pokojnine, da bi si dal popravljati zobe? Bil bi kratkomalo škrbast, ker si teh storitev ne moreš plačati (če ti izpade samo en zob, moraš plačati vse sam, samo ob dveh manjkajočih zobeh imaš pravico do participacije), ki pa je tudi za upokojenca z nizko pokojni- no že nedosegljiva. Stodesetti-soč dinarjev sem lani decembra plačal za akrilno prevleko, ob hkratni pokojnini 280 tisoč dinarjev. Ob tem denarju je treba tudi ves mesec živeti. In koliko je danes življenjski minimum? Če bi človek ne bil tako skrben ob razvpiti diagnozi šizofrenija in ne bi zreduciral svojih življenjskih potreb na minimum (ob kupovanju socialnega kruha, ki ga ne dobiš vedno), bi hodil okrog škrbast. Da prej-meš po brezpogojni upokojitvi, ker ni bilo zate dela po dvajsetletnem delu nemotivacijskih delovnih mest v Železarni 280 tisoč dinarjev, niti eno tretjino plače še aktivnega sodelavca, ni več sramota in žalitev, to je svinjarija. Kdo se lahko imenuje komunista, socialista, če uživa visoko pokojnino, ker je imel visoko plačo, in gleda zraven, kako se drugi ob trdem delu komaj in komaj prebijajo! Ko bi bilo samo to! Ampak ne, tudi o vsem drugem so mi lagali lečeči zdravnik dr. Metod Rešek, na invalidski komAsiji. Če se spomnim, kako so nam slikali stanje v stari Jugoslaviji, izkoriščanja človeka po človeku, davke, posrednike v trgovini, ki da so zaslužili več kakor proizvajalci, o veleposestnikih, o zasebnem lastništvu, itd., itd. In danes? Vse to imamo tudi danes, samo še v hujši obliki. Vse, kar se je takrat opljuvalo, vse to smo fino polizali, vse se vrača, koketirajo celo s strankarskim sistemom. Kaj vse prihaja počasi na beli dan? Človeka je groza. Zdaj smo šele zvedeli, kaj so počeli v tistih letih, ko so mlajša generacija - lačni - udarniško delali. Zabavali so se v vseh tistih preštevilčnih reprezentančnih objektih in privoščili so si dachauske procese in Goli otok. Kdo ve, koliko vsega pa je še, kar še ni obdelano! Na koncu imam predlog oziroma željo, danes ko stojijo ljudje v vrstah za socialni kruh (tega gnila stara Jugoslavija ni poznala), bi vsem tistim, ki so si s svojimi »posebnimi zaslugami« za razvoj današnje Jugoslavije pridobili posebne penzije, te posebne črtali. Dovolimo jim vendar, da v popolni meri užijejo »sadove« svojega minulega dela, naj delijo usodo s svojim narodom, ki so ga popeljali v tako svetlo prihodnost. Ker pa se pri nas vse vrača, naj se vrne še leto 1945/46 in da nacionaliziramo vsem kulakom, prevarantom, dobičkarjem in tatovom, kar si niso na pošten način pridobili. Ivan Ogrinc C. revolucije 9 Jesenice IZ ZGODOVINE, t_-- Ivan Jan IINOB (42) Spet in spet o mobilizaciji Kakor smo videli v prejšnjem zapisu, je novi Gorenjski odred spet ostal brez komandanta, le 3 tedne predtem pa je padel tudi Matija Blejc-Matevž, komandant Kokrškega odreda. Kako hudo je bilo (zveze) še vedno na Gorenjskem ugotavljamo tudi iz podatka, da je Glavno poveljstvo za novega komandanta GO imenovalo prav junaka Matijo Blejca-Matevža. Tedaj je bil mrtev že skoraj mesec dni. Da bi čimprej usposobili poveljstvo GO, na katerem je ležala največja odgovornost za nadaljnjo in okrepljeno mobilizacijo rekrutov, so končno za komandanta 6. februarja 1943 ponovno imenovali že znanega Franca Bička, ki je bil tedan komandant Gregorčičevega bataljona. Poveljstvo pa je gorenjske partizane in aktiviste OF še naprej priganjalo k mobilizaciji, kajti le-to je globlje razumelo, da gre za prelomne dogodke. Glavno poveljstvo je konec januarja štabu GO med drugim naročalo: »Poglavitna naloga štaba Gorenjskega odreda sedaj je, da neuspeh nunske mobilizacije v celoti izkoristi... V sestav GO je treba vključiti vse tiste novince, ki so prinesli s seboj orožje oziroma, ki jih je mogoče oborožiti z razpoložljivim orožjem Gorenjskega odreda; Gorenjski odred lahko zadrži v svojem sestavu 20 odstotkov neoboroženih; vse druge je treba pošiljati na sektor Dolomitskega odreda, od koder bodo razmeščeni v brigade...« Toda dejansko ne bi mogli reči, da je nemška mobilizacija potekala neuspešno, kajti iz že povedanih razlogov (zima, malo partizanov, malo orožja, slabe zveze, še premajhna odločnost rekrutov, dasiravno absolutna večina ni rada odhajala v nemško vojsko, predvsem pa nasilje nad družinami partizanov) se je partizanom priključeval le manjši del rekrutov. Poleg tega so bili tudi med starimi partizani nekateri mnenja, da ne smejo pridobivati preveč novincev, kajti nastaja vprašanje oborožitve in prehrane. Torej — veliko zaprek. Posebej pereče je bilo vprašanje orožja, kajti večina novincev je prihajala k partizanom brez njega. Sicer pa so Nemci mobilizirali tudi s prevaro in na način, ki je bil prej aretacija kot re-krutacija. Tako so na primer 11. januarja 1943 na Kokrici pri Kranju nemški orožniki presenetili fante po domovih in jih, zastražene z bajoneti na puškah, odgnali v vojašnico na Pre-valo, od tod pa na razne fronte. Vendar pa nemško poročilo pove, da so »banditi od 1. do 18. 1. 43 na Gorenjskem odvedli 196 fantov... a mnogi so se prostovoljno pridružili banditom.« Največ teh novincev se je partizanom priključilo v kamniški okolici, v podnužju Pokljuke in Jelovice, nič pa še okoli Kranja in Tržiča. Vzroki so že opisani. Prihodnjič: »Žalovanje« za Stalingradom Slavka Šarčevič IZ BELEZNICE SOCIALNEGA DELAVCA 16 Toda tega ne bom nikoli doživela. Tega ne bom doživela zato, ker ne morem in ne bom mogla nikoli pozabiti, kako kruta je bila do mene moja mati. »O, mama«, je zaječala Kristina, »povej zakaj!« Breme, ki ga je s svojo izpovedjo položila v moje naročje Kristina, je bilo težko... in nisem se ga uspela nikoli znebiti, kakor se ni mogla znebiti svojih spominov Kristina. To breme, ti spomini bodo ostali v Kristini, saj spominov na otroštvo ne more nihče izbrisati in... ker je temu tako, bodo ostali globoko v njej... Kaj sem lahko naredila za Kristino. Poskušala sem skupaj z njo iskati pot v življenje, ki bi bila lepša in lažja kot je bila v preteklosti. Takih Kristin je bilo v moji praksi veliko. Velikim sem uspela pomagati, pri mnogih pa sem omagala tudi sama; tako je življenje. S svojim bremenom sem se v svoji nemoči zatekla k tebi, se naslonila nate, a tudi ti mi nisi mogel pomagati. Lahko si me le razumel in mi dal moč, da sem šla naprej po svoji poklicni poti in zbrala toliko moči, da sem odprla vrata uredništvo tel. 21860 Mariji, ki je z dojenčkom v naročju prišla k meni naravnost iz zapora in tako sproščeno prikorakala predme, kot da je prišla na prijateljski obisk. Vsa nasmejana mi je rekla: »Dober dan, prišla sem« in sedla na stol. Odzdravila sem ji in jo vprašala, kdaj je bila odpuščena iz zapora in pripomnila, da se čudim, da me ni nihče obvestil o tem, da bo odpuščena. Marija se je še naprej smehljala in nasmejano rekla, da ne ve, zakaj bi morali kaj sporočiti. »Tu sem in pomagajte mi.« Z Marijo sem se začela pogovarjati. Svetovala sem ji, naj gre z otrokom k sorodnikom, a tega ni hotela sprejeti. »Kaj, da bi šla domov? To pa ne. Rajši grem z otrokom v vodo«, je ogorčeno odgovorila. »Kam, kam?« je brnelo v moji glavi, »kam naj dam Marijo z otrokom?«. Časa za razmišljanje nisem imela veliko. Ko se je z neznansko brzino vse vrtelo v mojih možganih, sem lahko ugotovila le to, da bo treba za otroka urediti rejo. To sem rekla tudi Mariji. Mariji se je zdel predlog vabljiv. Razveselila se je in svojo radost izrazila z besedami: »To bi bilo najbolje. Oh, kako sem vesela, da boste poskrbeli za punčko, da, kar v rejo jo dajte.« Marija je vedala, kaj je reja, saj je bil njen najstarejši otrok že v reji. A jaz sem jo gledala in v glavo mi je šinila primerjava s kukavico, ki odlaga jajca v tuja gnezda in prepusti svoje mladiče drugim, sama pa leti naprej in naprej. Marija se mi je zdela ravno takšna, saj je komaj čakala, da da otroka iz naročja in da gre, kamor koli že, le da gre naprej. No in z Marijo sem se dogovorila o vsem, kar je bilo potrebno, napisali sva zapisnik, da se strinja, da se otroka namesti v rejniško družino itd., reševanje drugih problemov pa sva preložili na prihodnji dan. »Fino«, pravi Marija, »otroka boste dali v rejo, meni boste priskrbeli zaposlitev in stanovanje in vse bo v redu.« Kar žarela je, ko je to govorila. In ta moja črnolasa lepotica, ki je več časa preživela v zaporu, ki je tam rodila otroka, je bila srečna, a jaz si nisem mogla predstavljati, kaj jo dela tako srečno, saj je imela toliko nerešenih problemov, da se je še meni vrtelo v glavi in me je bilo strah, kako bova reševali njene probleme. Ona pa se je smehljala in tiste njene temne oči so se kar iskrile. Ko sem z Marijo in otrokom prebrodila več kot pol občine, sem končno našla žensko, ki je bila pripravljena sprejeti otroka v rejo in materi dovoliti, da bo vsak dan prihajala k otroku, kar je bila moja zahteva, saj sem se bala, da bo sicer popolnoma pozabila na otroka. Drugi dan je prišla Marija k meni. Začela sem z njo urejati ostalo in nekaj mi je reklo, da naj še bolj zavarujem otroka in tako sva z Marijo zapisali še to, da če ona ne bo mogla skrbeti za otroka in če ne bo skrbela zanj, da dovoli, da se da otroka v posvojitev. To sva zapisali za vsak primer, ker sem se spomnila starega pravila, da je previdnost mati modrosti. Marijo sem poskušala čim bolj vključiti v reševanje problemov, a mi ni ravno uspevalo, saj je prihajala k meni tako neredno in še tisto, kar bi morala ona narediti, navadno ni storila. Nisem jo mogla pohvaliti, a mojo grajo je sprejemala s tako naivnostjo, da tega ne morem povedati. Ugotavljala sem, da tudi k otroku ni hodila. Zakaj ni šla? Imela je tisoč izgovorov, a moči, da bi jo v to prisilila, nisem imela. Marija mi je neprestano govorila, da bo šla, da bo redno hodila k otroku, saj ima punčko tako rada. Marija je vse manj prihajala k meni in nazadnje se je povsem izgubila. Čez dalj časa je prišla zopet k meni. Iz vrečke, ki jo je imela v roki, je potegnila otroško jopico, jo položila na mojo mizo in rekla: »Veste kaj, vi ste tako dobri n vem, da mi boste naredili uslugo. Dajte, odnesite to jopico moji punčki. Saj bi jo sama nesla, a nimam časa. V hotelu me čaka prijatelj in res ne smem zamuditi sestanka. Saj me razumete in mi boste naredili to malo uslugo?« Potisnila mi je jopico v roke. Poskušala sem ji odgovoriti, dopovedati, da meni to res ni težko, a da bi vseeno to morala narediti ona sama, saj že tako dolgo ni bila pri otroku. Rekla sem ji, da se bojim, da bo na otroka popolnoma pozabila, da jo otrok potrebuje itd. A ona mi je odgovarjala: »Saj bom šla, saj bom šla k otroku, a danes res nimam časa. Prosim vas, odnesite jopico otroku vi.« Nemirno se je presedala po stolu in me od časa do časa vprašala, koliko je ura. Nisem je mogla prepričati, nisem jo mogla zadržati. Pustila mi je jopico in dobesedno zletela iz pisarne. (SE NADALJUJE) Torek, 31. januarja 1989 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. stran c^ssgjHjsisaoLAa POZNATE AVOKADO? Kranjska Živila so te dni v svoja skladišča dobila nove vrste plodov avokada, Persea ame-ricana in Persea gratissima. To so precej neznani plodovi, zato bi vam jih danes radi predstavili in tudi zapisali, kako se pripravljajo. Avokado je sadež tropskega drevesa, ki ga gojijo v Kaliforniji, na Floridi in v Izraelu. Plodo- Hit letošnje pomladi bo bla-zer in sicer preprost, z dolgimi reverji, na dvoredno zapenjanje in precej daljši, kot običajno. Krilo naj bo nad koleni, če hočemo biti seveda, zelo modne. Naš model je iz sivega tankega volnenega blaga, s klaj naznačenim rdečim karom, krilo pa je enobarvno, vendar enake osnovne barve kot blazer. vi so hruškaste, ovalne oblike, svetlozelene do temnozelene barve in dosežejo do 1,8 kg, meso vsebuje precej rastlinskih olj. Plodove jemo sveže ali pripravljene v svežih solatah. Skladiščimo ga od 40 do 60 dni pri 8 stopinjah Celzija. Avokado je zrel, kadar je mehak, pred uporabo ga je potrebno vedno olupiti. NADEVANI AVOKADO (1) Avokado razpolovimo in izko-ščičimo. Pripravimo nadev iz na tanko narezane zelene, orehovih jedrc in omake, ki smo jo zmešali iz paradižnikove mezge, kisa in soli. Z nadevom napolnimo avokadove polovice in jih pustimo eno uro v hladilniku. NADEVANI AVOKADO (2) Potrebujemo 3 avokade, 10 dag topljenega sira ali skute, 1 do 2 čajni žlički sardelne paste, 6 črnih oliv (sesekljanih), sok ene limone, list berivke za okras, 1 do 2 del omake vinai-grette. Omaka vinaigrette: potrebujemo 4 dag čebule ali šalotke, zelen peteršilj, sol, poper, 1 dag gorčice, 5 dag olja in 1 del milega kisa. Čebulo in peteršilj drobno sesekljamo, dodamo sol, poper, gorčico, olje in kis ter dobro zmešamo. Priprava: Sir pomešamo s sardelno pasto in dodamo sesekljane olive. Avokado olupimo, razpolovimo in odstranimo peč-ke. Izdolben avokado napolnimo s sirovim nadevom, ga primerno oblikujemo in stisnemo skupaj po dve polovici. Vsak avokado na hitro poškropimo z limoninim sokom in ga zavijemo v po-maščen papir ali celofan, da ne porjavi na zraku. Nadevan avokado hranimo do serviranja na hladnem prostoru. Tik preden ga ponudimo, obložimo servirne krožnike z listi berivke, na katere zložimo na rezine zrezan avokado. Prelijemo še z omako vinaigrette. AVOKADOVA JUHA Potrebujemo 2 avokada, 4 del močne, nemastne perutninske juhe, 1,5 del rahlo stepene smetane, 3 del jogurta, 1/2 žličke nastrgane čebule, 1,5 del paradižnikovega soka, sol in poper, pol žličke ostre paprike. Priprava: Avokado olupimo, odstranimo koščico in ga z vilicami zmečkamo v kašo. V kašo umešamo juho, smetano, jogurt, čebulo, paradižnikov sok, začinimo in ogreto serviramo. (Podatke je zbrala B. dipl. ing.) Flajnik, PRAV JE, DA VEMO MAŠČOBE Maščobe so spojine ogljika, vodika in kisika oziroma glicerina in maščobnih kislin, ki so nasičene in nenasičene. Kisika je v maščobah manj kot v ogljikovih hidratih, zato ga rabi naše telo več pri presnovi maščob kot pri presnovi hidratov. Maščobe so v masteh, oljih in vseh mastnih živilih, kot so meso, mleko, orehi idr. Prebavijo se do glicerina in maščobnih kislin. Pri prebavi sodelujejo žolčna tekočine, sok trebušne slinavke in tankega črevesa. Maščobe v celicah zgorijo in dajo izmed vseh hranil največ energije. Vseh maščob, to je tistih, ki jih vsebujejo živila in tistih, ki jih dodamo zaradi priprave hrane, naj bo toliko, da dajo 20 do 35 odstotkov dnevno potrebne energije. Premastna hrana povzroča debelost. Maščobe dajo veliko energije; 1 g maščob razvije 9,3 Kcal ali 38 KJ. Maščobe lahko deloma nadomestno ogljikovi hidrati in beljakovine, nikakor pa ne popolnoma. Naše telo ne rabi maščob samo kot vir energije, ampak tudi kot vir v maščobah topnih vitaminov A, D, E, K, F in bistvenih maščobnih kislin: lanoline, linolenske in arahi-donske. Te kisline vplivajo na pravilno presnovo maščob v telesu. Preprečujejo pojav kožnih ekcemov in se uporabljajo kot zdravilo. Domnevajo tudi, da se pojavlja arterioskleroza, tj. poapnenje žil ob pomanjkanju bistvenih maščobnih kislin. Maščoba, ki je telo ne porabi, se odlaga v jetrih, okrog srca in ledvic ter pod kožo. Organi težje delujejo, človek postane okoren in bolan. Malo maščobe pa je potrebne za primer stradanja. O NEUMNOSTI SO REKLI Bedak zna več vprašati kot deset modrijanov odgovoriti. Domača modrost Pred neumnostjo oneme celo bogovi. Angleški pregovor Neumnost in ošabnost rasteta iz iste korenine. Nemški pregovor PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ DUŠEVNA LEPOTILA D OMACIlZDRAVNlK KAŠELJ POZDRAVIMO - če drobno stolčene lešnike zmešamo z razredčenim medom v kašo: na vsake 1/2 ure vzamemo 1 žlico mlačne kaše; - če pijemo vijolični čaj z medom; - če 500 g drobno zrezane čebule skuhamo na vodi z 200 g kan-disovega sladkorja, čebulo stolčemo in pustimo stati. Mlačni masi primešamo 100 do 150 g medu in na vsake pol ure zaužijemo 1 čajno žličko. Zoper kašelj je še cela vrsta zeli: izop, janež, lapuh, lu-čnik, pljučnik, navadni slez, slezenovec, suličasti trpotec in drugo. Z 1 ali 2 žličkama medu na skodelico čaja zdravilni učinek še zvečamo. Pred leti je znani kirurg dr. Frank Slaughter izrazil mnenje, da je nemogoče presaditi "kožo na obraz nesrečnih ljudi". Kozmetiki po vsem svetu tožijo, da prihajajo k njim napete, živčne in tako zakrčene ženske, da jim ne pomaga nobeno lepotilo, ne krema, ne lotion. Tu so brez moči tudi veliki lepotni saloni, nihče ne more prav pomagati napetemu in sitnemu obrazu. Eno samo srečno čustvo pa privabi človeku na obraz vesel nasmeh, mu dvigne ustne kote in razodene notranji sij ter srčno zadovoljnost; to pa ne stane ne časa in ne denarja. Francoska in nemška psihokozmetika uči, da je za srečen in zglajen videz potrebnih samo trideset obraznih mišic, petinpetdeset pa jih je treba za žalosten in siten obraz. Zato se sodobni psihokoz-metiki sprašujejo: "Zakaj zapravljamo toliko energije, da bi bili videti nesrečni in žalostni?" Je že tako, življenje nam prinaša tudi težke trenutke, ki nas kar na lepem tako zadenejo, da smo videti žalostni in potrti. Vendar razumen človek ne bi smel živeti kar naprej v nezadovoljstvu, saj se vsako nerazpoloženje zrcali na obrazu. Če pa ste polni upanja in dobre volje, mišice sprostijo obraz, sonce v srcu pa vsakemu ožarja obraz. Psihokozmetično zdravljenje se začne z opazovanjem obraza v zrcalu. Najprej zravnajte glavo nazaj, potem pa počasi naprej, dokler se brada ne dotakne prsi. Sprostite spodnjo čeljust. Nato kimajte, spočetka narahlo, potem čedalje močneje. Medtem pa iztisnite iz ust nekaj naraščajočih in spet pojemajočih glasov. Tako si sproščajte obraz od nekaj sekund do treh minut. Odvisno od tega, kako se počutite. Zdaj se spet poglejte v ogledalo. Narahlo položite svoje dlani na lica, zaprite oči in iztegnite glavo kar se da nazaj. V tem položaju ostanite nekaj sekund. Potem spet poglejte v ogledalo. Narahlo položite svoje dlani na lica, zaprite oči in iztegnite glavo kar se da nazaj. V tem položaju ostanite nekaj sekund. Potem spet poglejte v ogledalo. Zdaj je čas, da dobijo obrazne mišice drobne impulze. V tem je psihokozmetično zdravljenje podobno avtogenemu treningu in avto-sugestni. Hkrati s sproščanjem obraza se ta tudi razjasni, če si porečete: "Življenje je čudovito - srečen sem - usta se mi razpotegnejo -smejem se - nobenih gub ni na čelu." Pozneje razširite ta povelja na lego svojega telesa: "Stojim zravnan - kos sem vsakemu položaju -močan sem - pokonci glavo - zavedam se svoje moči." Veliko lahko storite sami s tovrstnim avtogenim treningom za vaš zunanji izgled, zapomnite pa si za vedno, da je optimizem najboljše lepotilo. Stari Kranj V torek smo si šli ogledat stari Kranj. Tovarišica nam je najprej pokazala najstarejšo hišo v mestu. Nato smo po Tavčarjevi ulici odšli do Pungarta. Na Pun-gartu so bili včasih sadni in zelenjavni vrtovi. Na Pungartu je cerkev in v njej slika priprošnji-kov proti kugi. Šli smo po stopnicah do mesta, kjer so našli največ langobardskih grobov. Odpravili smo se do gradu Kisel-stajn. Ogledali smo si tudi mesto orožarne na Škrovcu. Kmalu za- tem smo se odpravili v muzej. V muzeju smo videli kosti starih Slovanov. Tovariš nam je povedal, da so pri enem okostju našli uhan, pri drugem pa nož. Šli smo po stopnicah do poročne dvorane. Ogledali smo si tudi, kako je včasih potekalo delo na polju. V eni izmed dvoran smo videli maketo Kranja. Šli smo po stopnicah v pritličje, se zahvalili in odšli v šolo. Eva Lap, 3. č r. OŠ Matije Čopa Kranj Magični lik Besede vpiši vodoravno in navpično! 12 3 4 Tudi brez snega se imajo otroci med počitnicami lahko čisto dobro. Žal so počitniški dnevi samo še prijetni spomini. - Foto: G. Šinik 1 2 3 Muca, muca bela in črna Pri nas doma imamo črnobe-lega mačka. Ime mu je Miki. Na tačkah ima belo dlako, ki izgleda kakor beli copati. Rad veliko je. Zelo rad se igra. Najraje ima plišasto miško in jo premetava po dnevni sobi. Včasih se tudi jaz igram z njim. Če pa ga pustimo čez noč zunaj, spleza na zgornji balkon. Na balkonu potem toliko časa mijavka, da mu odprem. Najbolje se počuti v garaži, kjer ima na ležalni blazini svoje mesto. Miki je zelo prijazen muc in vsi ga imamo radi. Aleš Vidic, 3. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Tak je moj dedek Imam samo enega dedka in babico. Moj dedek je preživel ze mnogo let, zato ima že čisto bele lase. Letos je dopolnil oseminse-aemdeseto leto. V mladosti se je izučil za čevljarja. Hodil je od hiše do hiše in ]]udem popravljal čevlje. Zaslužil je malo, zato je bil vajen skromnega življenja. _ Med vojno je kot ujetnik delal predor na Ljubelju. Babica mu je Veckrat peš odnesla hrano in obleko. . Tudi po vojni je moral trdo delati. Zelo rad dela v gozdu. Ker je 10 delo težko, je vedno zelo utrujen. Večkrat je tudi bolan. Vse nas, ^nuke, ima zelo rad ker mu velikokrat pomagamo pri delu. Kadar je Jpbre voljej nam prip0veduje, kako je bilo v starih časih. Radi ga polarno, ko nam zapoje kakšno staro in zanimivo pesem. Moj dedek Je ze tudi pradedek, ker ima pravnukinjo Aleksandro. $c Najlepše je imeti dedka in babico, zato najbolj želim, da bi oba Se dolgo živela. Mija Nikolič, 4. r. OS Bukovica 1. poljski pridelek 2. tovarna smuči v Begunjah 3. čebelji dom 4. žensko ime Jure Škrbec, 3. a, iz glasila Macesni OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Prva ljubezen Praznovala sem že šesti rojstni dan. Hodila sem v malo šolo. Tam sem spoznala veliko deklic. In fantov tudi. Toda nobeden mi ni bil všeč. Nekega dne me je prijateljica povabila na rojstni dan. Tam je bil tudi on. »Tako prijaten fant,« si mislim. Rekel je: »Zdravo. Kako si kaj?« Drugi dan me je po mali šoli počakal. »Ali te lahko pospremim?« Pomagal mi je nesti šolsko torbo. In sploh se mi je zdel super in naj. Večkrat po mali šoli me je še počakal in me pospremil domov. Po poti sva klepetala in se smejala. Prišle pa so počitnice in šole je bilo konec. Konec pa je bilo tudi moje ljubezni. Sedaj mi je všeč drugi fant. Kdo je, vam pa ne povem, ker je sedaj to moja in samo moja skrivnost. Monika Tavčar, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Ali rad hodim v šolo? V šolo ne hodim rad, ker se tam preveč učimo. Rad imam samo telovadbo, pa jo imamo samo trikrat na teden. Večkrat sem premišljeval, da bi imeli pouk samo dvakrat na teden. Imeli bi telovadbo in odmore. Premišljeval pa sem tudi, da bi po takem pouku zra-stel v telebana. Najbolje je, da se kar učim, da bom nekoč nekaj znal. Miha Bogataj, 3. b r. OŠ Josipa Broza-Tita Predoslje Recept za dobre spise Dobre spise je zares težko napisati. Toda za dobre spise obstaja tudi recept, ki ga marsikdo ne pozna, zato ga bom napisala. Vendar je uporaben le doma. V šoli ta izvedba ni mogoča. Za osnovno zmes potrebujemo: 1 kg knjig 1 kg domišljije 1/2 kg mamine pomoči 1/2 kg očetove pomoči 1/4 kg sestrine pomoči 1/4 kg bratove pomoči 1/2 1 črnila 20 kom brisalcev črnila 10 dag truda za pisanje Vse to zmešamo in v obliki spisa damo na papir in položimo za dva dni v šolsko torbo. Ko jo po dveh dneh pred slovenščino vzamemo iz torbe, dodamo še nadev: 1 dag črk (za naslov) Črke dodamo nad spis in dober spis je gotov. Vendar uporaba ni povsem priporočljiva, ker potem ni dovolj idej za šolske spise. Tina Zupančič, 8. a r. OŠ bratov Žvan Gorje MORDA NISTE VEDELI Kdo je naredil prvo posteljo in kdaj? O kulturi Kultura ima zelo širok pomen. Povezana je z umetnostjo, saj beseda kultura izraža pravzaprav lepoto in pomen nečesa. Lepo vedenje, odnosi med ljudmi, zanimive, stare hiše, poslikane panjske končnice; vse to je kultura. Tudi kiparstvo, slikarstvo, rezbarstvo se skrivajo v besedi kultura. Ljudje, ki se ukvarjajo s kulturo, imajo zelo zanimivo delo, saj se vsak dan srečujejo z zanimivimi stvarmi. Mojca Marin, 7. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič Ne vemo, vemo pa, da so že stari Asirci in Perzijci pred našim štetjem spali v kamnitih, lesenih ali kovinskih posteljah. Poskušali so jih čim lepše okrasiti. Stari Egipčani in Grki so izdelovali postelje, ki so bile podobne dandanašnjim: z lesenimi okviri, na katere so napeli jermene in nanje položili kožuhovino. Rimljani so prvi začeli izdelovati postelje za dve osebi, tako imenovane zakonske postelje, in so jih bogato okrasili z zavesami. Zanimivo je še to, da si moral zaradi višine teh postelj vanjo zlesti po posebni pručki ali stopničkah. Nasprotno pa so se Japonci odločili za spanje na tleh, kar je bila sicer velika moda tudi v Evropi - v srednjem veku. Kako so si okusi različni, nam pripoveduje tudi podatek, da so včasih izdelovali tudi viseče postelje. Pritrjevali so jih na strop in se v njih počutili popolnoma varni. /ureja HELENA JELOVĆJ Avto-moto društvo Škofja Loka Samo z ljubiteljstvom do uspehov Škofja Loka, 27. januarja - Pred tednom dni so se zbrali na občnem zboru člani Avto-moto društva v Škofji Loki. Njegovo dejavnost predstavlja našim bralcem predsednik društva Stane Krapež, s katerim smo se pogovarjali o dosežkih v zadnjih nekaj letih. Velika pripravljenost članstva za prostovoljno delo je najboljše zagotovilo, kot je ocenil sogovornik, da bo društvo lahko uspešno tudi v prihodnosti. V Avto-moto društvu Škofja Loka, ki so ga ustanovili pred 44 leti med prvimi v Sloveniji, je bilo lani včlanjenih več kot 1300 prebivalcev iz škofjeloške občine. Člani niso samo iz mesta, ampak so doma v devetih krajevnih skupnostih od Godešiča do Gorenje vasi in Selc. Prebivalci obeh dolin pa se združujejo v AMD Žiri in AMD Železniki, s katerima ima škofjeloško društvo skupno organizirano šolo za voznike motornih vozil. »V šolski dejavnosti smo v letih 1985-1988 dosegli dobre rezulta-' te,« ugotavlja predsednik Krapež m in opisuje: »Pripravili smo kar 33 v tečajev in izučili 1180 kandidatov V f . za voznike, praktične izpite za voznike motornih vozil pa je opravilo 1890 kandidatov. Lahko se pohvalimo, da je teoretične izpite prvič opravilo 92 odstotkov pri javi jencev, na izpitni vožnji pa je prvič uspelo 55 odstotkov kandidatov. Ker pa je prijavi jencev trenutno več, kot jih lahko sprejmemo na tečaje iz teorije o cestno-prometnih predpisih, smo se odločili za nekaj izboljšav v organizaciji avto-šole. Učilnico bomo posodobili z opremo za predvajanje strokovnih video-filmov, 15 sedanjim inštruktorjem se bo pridružilo še nekaj novih iz Škofje Loke, vozni park s 14 vozili pa bomo letos obogatili s še štirimi novimi avtomobili.« V društveni komisiji za vzgojo in varnost v cestnem prometu so skrbeli predvsem za izobraževanje članstva in mladine. Brezplačno so organizirali pet tečajev za voznike koles z motorjem, ki se jih je žal udeležilo le 260 osnovnošolcev. Manj je bilo tudi zanimanja za usposabljanje traktoristov. Vsako leto so pripravili predavanje za voznike o novostih v prometni zakonodaji in sodelovali pri izvedbi tekmovanja mladih Kaj veš o prometu. Še vedno pa premalokrat izkoristijo strokovno znanje posameznih članov društva pri urejanju prometnih problemov v občini. »Naše društvo je bilo dokaj uspešno,« ocenjuje sogovornik, »tudi na športnem področju. Imamo kar 67 športnih funkcionarjev - od društvenih do mednarodnih, ki sodelujejo pri organizaciji raznih tekmovanj. V letih 1984-1987 smo tudi v škofjeloški občini izvedli tekme za republiško in državno prvenstvo v avto-rallyju, ki so imele vse več tekmovalcev. Žal smo morali zaradi težav pri zagotavljanju dovoljenja za prireditev tekme v lanskem letu odpovedati, za letos pa nameravamo doseči soglasje s krajevnimi skupnostmi, kjer so nasprotovali tem prireditvam. V republiškem in državnem prvenstvu so uspešno nastopale tudi naše tri ekipe av-tomobilistov, Oblak-Prosenc, Flego-Luznar in Furlan-Damjan. Zato bomo v prihodnosti še bolj podpirali tekmovalno dejavnost.« AMD Škofja Loka dobiva nekaj denarja samo za svoje tekmovalce v avto-moto športu, vsa druga finančna sredstva pa si zagotavlja s članarino, šolsko dejavnostjo, izposojo prostorov in pokroviteljstvom. Redno ima zaposlene le tri inštruktorje. Ker vse druge naloge opravijo člani sami s prostovoljnim delom, nikoli doslej ni imelo društvo težav pri gospodarjenju. Vseeno pa so si na nedavnem občnem zboru zastavili nalogo, da bodo v prihodnje še povečali število članstva. Zato bodo vse lastnike motornih vozil v občini povabili, da se včlanijo v društvo, kjer bodo lahko po svojih močeh prispevali k njegovemu nadaljnjemu razvoju. Stojan Saje V Virmašah nov gasilski avto Škofja Loka, 30. januarja — V gasilskem društvu Virmaše -Sv. Duh te dni začenjajo z akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za nakup novega gasilskega avta. Zbiralna akcija bo potekala do konca februarja. Z njo naj bi zbrali polovico potrebnega denarja, pri čemer računajo tudi na pomoč delovnih organizacij na Trati. Polovica denarja bo prispevala Občinska gasilska zveza. Kupiti nameravajo gasilski orodni avto TAM, ki bo stal 82 milijonov dinarjev, če ga bodo kupili do konca februarja. Zato bodo z zbiralno akcijo pohiteli. Gasilsko društvo Virmaše - Sv. Duh bo letos praznovalo svojo 70-letnico in najlepše jo bodo seveda obeležili z novim gasilskim avtom, saj je sedanji star 21 let in je najstarejši v škofjeloški občini. — M. Volčjak Na zletu tabornikov v Medvodah Pozornost ekološkim nalogam Ljubljana, 27. januarja - Slovenski taborniki pripravijo vsake štiri leta zlet tabornikov. Ker se zaradi onesnaževanja narave vse bolj zožuje prostor za izlete, rekreacijo in tudi taborjenja, se v taborniški organizaciji čedalje bolj zavedajo potrebe po zgledni organizaciji svojih aktivnosti na najmnožičnejšem taborjenju. Najprej morajo namreč sami pravilno ravnati, da bi nato kazali drugim pravilen odnos do narave. Na 10. zlet Zveze tabornikov Slovenije, ki bo letos v Medvodah, se pripravljajo tudi v tem pogledu. Komisija za varstvo okolja pri ZTS načrtuje za tokratni zlet vrsto nalog pod geslom Ekološko neoporečni tabor. Komisija želi prikazati pravilno postavitev tabora, organizacijo in vedenje na tabornem prostoru. Razen tega bo organizirala ekološke delavnice, v katerih bodo taborniki proučevali odnose med človekom in gozdom, človekom in živalstvom, človekom in vodo pa med ljudmi samimi ter spoznavali energijske in snovne tokove. Na okroglih mizah bodo spregovorili o ekoloških problemih in težavah tabornih prostorov. Tudi nekaj predavanj bodo posvetili ekologiji in novim zahtevam taborništva. Preživeli bodo kul-turno-zabavni večer v naravi, o vsem pa bodo obveščali tabornike prek oglasnih desk in druge prek javnih občil. Glavni namen načrtovanih dejavnosti je, da bodo udeleženci tabora nova spoznanja prenesli na svoja taborjenja. To bo seveda prispevalo k uspešnejši in zlasti ekološko bolj neoporečni taborniški organizaciji. S. Saje Pomoč Teranovi družini na Ovsišah Kako lepo je spoznanje, da nisi sam... Podnart, 27. januarja - Na Ovsišah pri Podnartu, pod robom, v teh zimskih dneh sonce posije le za kasne pol ure na dan. Malo pred hišo številka 47 na Ovsišah smo se v petek popoldne zbrali: članice odbora organizacije Rdečega križa Podnart, predstavniki krajevne skupnosti, redakcije Radia Triglav Jesenice in Gorenjskega glasa. Povod za to pozno popoldansko srečanje, v majhnem naselju novih hiš, kjer je bilo snega vendarle toliko, da ne bi pozabili, kakšen pravzaprav je, je bil zaključek akcije, za katero so se pred mesecem dni odločili v organizaciji Rdečega križa. Takrat je namreč na pobudo soseda družine Teranovih Vilija Kokalja stekla akcija za nakup avtomobila za Kristino. Mlada družina je tukaj, pod robom, zaživela v novem domu; Peter in Kristina Teran, oba zaposlena in šolarja, sinova Klemen in Tadej. Bilo je nekako pred petimi leti, ko je Kristina prvič začutila težave zaradi bolezni. Kmalu zatem pa je prišlo kruto spoznanje, da je bolezen neozdravljiva. Potem je Kristina morala zapustiti delovni kolektiv Iskre Lipnica in se upokojiti. Od takrat naprej je njeno življenje z družino v domu na Ovsišah povezano z invalidskim vozičkom. Po vsakodnevni končani Petrovi službi v Iskri v Kranju, in ko sta se sinova Klemen in Ta- Organizacija Rdečega križa v krajevni skupnosti Podnart ima prek 450 članov in je med najbolj delovnimi organizacijami in društvi. V okviru sosedske pomoči med letom organizirajo različne akcije. Tako so na primer organizirali akcijo za pomoč otrokom v Afriki, za nakup kaliskopa za jeseniško bolnišnico, redno imajo akcije zbiranja starega papirja in oblačil, obiskujejo bolne... Med krvodajalci pa je Stanko Marolt rekorder... Družina Teran: Kristina, Peter ter sinova Klemen in Tadej dej vrnila iz šole ter po rednih opravilih doma, so največkrat »zapregli« starega fička za pot po opravkih, za obisk k sosedom, v mesto... Vendar pa je stari prijateljček za štiričlansko družino in še invalidski voziček zraven postal premajhen. Potem pa se je pred dobrim mesecem na pobudo soseda Vilija v organizaciji Rdečega križa Podnart začela akcija: Zberimo denar za avto za Kristino. Celotno akcijo je prevzela in vodila blagajničarka v organizaciji Rdečega križa Ivica Šu- V petek popoldne so predstavniki Rdečega križa in krajevne skupnosti Teranovim izročili ključe avtomobila... šmelj. »Povsod v krajevni skupnosti so ljudje takoj prisluhnili pobudi in se odzvali. Odzvale pa so se tudi delovne organizacije v Lipniški dolini, pa obe Iskri, kjer je bila Ivica zaposlena in kjer danes dela njen mož Peter. Pa tudi krajevna skupnost in Društvo upokojencev Podnart sta dala prispevek. Še posebej pa smo hvaležni delovni organizaciji Murka Lesce, ki je z razumevanjem omogočila nakup novega avtomobila še po stari ceni.« Veliko presenečenje je bilo za Kristino in celotno družino Teranovih, ko so izvedeli, da se je Rdeči križ v krajevni skupnosti odločil za takšno akcijo. Odziv nanjo pa je bil velik in enoten. In potem je napočil trenutek, ko je bila celotna akcija končana. Dva dni pred skupnim srečanjem, v petek popoldne, so pred hišo pripeljali novo, rdečo katr-co, dovolj prostorno, da se bodo poslej Teranovi lahko skupaj odpravili na pot po opravkih, na obisk, k zdravniku... V petek popoldne so potem skupaj Kristini slovesno izročili ključe novega avtomobila: »Zdravja ne moremo kupiti, materialna sredstva ga ne morejo nadomestiti. V vsakem trenutku pa ostaja upanje na boljše. Koliko lahko pomagamo? Vprašanje Milka Faganel, predsednica organizacije Rdečega križa Podnart... so si zastavljali vsi darovalci. Lepo je, da znamo prisluhniti težavam drugih; še posebej v današnjem času, ko tako vsak človek gleda bolj na sebe, rešuje svoje težave in probleme. Kaj nam pomeni avto, kaj srebro, ali zlato; ostane naj prijateljstvo, poštenje, zdravje med ljudmi...«, je družino Teranovih in še posebej Kristino nagovorila ob izročitvi ključev predsednica organizacije Rdečega križa Podnart Milka Faganel. V akcijo, ko so zbirali denar za nakup avtomobila za Kristino, so sodelovali krajani, Iskra Lipnica, Iskra Kranj, Društvo upokojencev Podnart, Lip Bled-tozd Podnart, Iskra Kibernetika-konferen-ca OOZS, Kemična tovarna Podnart in krajevna skupnost Podnart. Podprla jo je tudi Murka Lesce. Skupaj'pa so zbrali 19.595.500 dinarjev. Zdravja se res ne da kupiti. Avto, rdeča katrca, pa bo družini Teranovih, še posebej pa Kristini, vedno, ko bodo skupaj odšli na pot, lepa in iskrena potrditev, da so v kraju, kjer živijo, doma prijateljstvo, poštenje in ljudje z njimi... In kako lepo je takšno spoznanje ob zahvali, da v stiski nisi sam...! A. Žalar Zima, ki ni zima Ljudje, ki so preživeli že šestdeset, sedemdeset zim, pravijo, da so tako mile zime in suhi januarji, kot je letošnji, zelo redki. Če gre | verjeti vremenoslovcem, pa snega še vsaj nekaj dni ne bo, saj tudi za danes in jutri napovedujejo suho vreme. Sneg so v minulih počitniških dneh še najbolj pogrešali šolarji, sicer pa suša že povzroča težave v oskrbi z vodo, v skrbeh pa so zaradi nizkega vodostaja v akumulacijskih jezerih tudi v elektrogospodarstvu. Nekaterim pa zima, ki ni zima, ampak zima brez snega in hudega mraza, tudi ustreza, kot, denimo, igralcem golfa na Bledu, pa gozdarjem in kmetom, ki bodo že zdaj postorili marsikaj spomladanskega dela, in še številnim drugim. Foto: Gorazd Šinik Ne odlašaj na jutri, kar lahko storiš danes, si je bržčas mislil mož, ki se je v suhih januarskih dneh lotil sekanja grmovja. Posnetek, ob katerem so najbolj v skrbeh v slovenskem elektrogospodarstvu. Ker ni snega doma, ga je bilo treba za devize poiskati onkraj državnih meja - v Avstriji, Italiji, Franciji... Ne zgodi se vsako leto, da bi lahko ob koncu januarja na Bledu igrali golf. Le kaj bi počeli, če še jezera in mlake ne bi zamrznile, se sprašujejo otroci in njihovi očki in mamice. Torek, 31. januarja 1989 Obisk pri mojstru domače obrti ^^gj^j^gIMPORT A^"^ 9. stran mm&SSSSSS^OMJkB Šuštarske leščerbe bodo spet svetile Mira Kej žar, avtorica priročnika Klekljanje Okrog 150 let so ocenili starost šuštarske leščerbe, ki stoji danes v tržiškem čevljarskem muzeju, vendar zdaj, ko so odkrili v Nueren-bergu še eno takšno v hiši čevljarskega mojstra in pesnika Hansa Sachsa, ki je živel v začetku 16. stoletja, sklepajo, da bi tudi tržiška utegnila biti starejša. Posebnost je še danes in kaže na neverjetno iznajdljivost takratnih ljudi. "Na gavge so pritrdili steklene krogle, napolnjene z vodo. Te krogle je uravnaval čevljar z jermenom, na katerem so visele, tako, da mu je svetloba sevala ravno na delo. Čim starejša je bila voda v krogli, tem jasnejša je bila svetloba. Kjer je sedel mojster, je visela navadno naj-debelejša krogla. Pomočnikom je dodelil krogle po njihovih sposobnostih sam mojster. Vajenec, ki je smel šivati pri svoji krogli, je bil s tem posebej odlikovan. Ta svetloba, ki je bila jasna in očem zdrava, se je umaknila elektriki..." piše Viktor Kragl v "Zgodovinskih drobcih župnije Tržič" iz leta 1936. Vse je kazalo, da bo ostalo le pri čevljarski svetilki, ki jo hrani tržiški muzej in oni v Nueren-bergu, če se ne bi našel Tržičan, ki mu je njegov najljubši konjiček rezbarjenje in ki je skušal najti originalni tržiški spominek. Jernej Kosmač, sicer inženir strojništva v Iskri Kiberneti-ki, ima tako žilico. Za svoje veselje rezbari že vrsto let. Obiskoval je muzeje po Gorenjskem in etnografski muzej v Ljubljani ter našel marsikaj, kar bi bilo vredno oživiti: take so na primer lesene vilice, ki so bile v rabi v Podkorenu in okolici, ki ima za ročaj kačo, ki v gobcu drži križ, pa kranjska žlica z okrašenim ročajem, kamniške pisave, žli-čniki, solnice, osolniki, ragle, pa- Veliko lepega ima že pokazati Jernej Kosmač, upa pa, da bodo čevljarske svetilke postale tržiški spominek. Foto: D. D. »Gavge« so hitro narejene, saj zanje lahko uporabi »sekolar«. sti za polhe, posnemalna žlica iz Podljubelja, ki se da dvakrat obesiti, na lonec in v žličnik. Vsem tem izdelkom je naredil že verne posnetke, dodal pa tudi marsikaj svojega. Tako je nastal žličnik, ki ima na eni strani upodobljenega sv. Jurija na konju s stropa cerkvice sv. Jurija nad Bistrico (zdaj v cerkvi sv. Jožefa), na drugem pa iz enega kosa lesa izrezljano kroparsko okno. Prava umetnina. Izrezljal je tudi tržiški grb, ki bi prav tako lahko postal originalen tržiški spominek. Vrsto lesenih plastik je že naredil, med njimi tudi ono z Martinom Krpanom in njegovo kobilico pa z Gasparijevimi ko-ledniki. Lepih slovenskih motivov ne manjka, če jih le hočeš poiskati, ugotavlja. Vse pa kaže, da bo njegova posebnost postala tržiška čevljarska svetilka, če bo le naletel na razumevanje zanjo. Morala bi postati tržiški simbol. Zakaj ne bi prvega hotela ali boljše restavracije, ki bi ju uredili v Tržiču, osvetljevale čevljarske svetilke. Na vsaki mizi po ena manjša, velike pa povsod tam, kjer bi pač lahko stale. Kakšnih devet jih je že naredil, zdaj ko je dobil izdelovalca steklenih bučk, bo šlo lažje. Dolgo ga je iskal in ga nazadnje le našel pri Germu, modernem steklopihaštvu v Ljubljani. Prelep spominek bi lahko z njo odnesli turisti iz Tržiča. S svetilko je lani navdušil na razstavi domače obrti v Slovenj Gradcu in bil imenovan za mojstra domače obrti, za vseh 32 eksponatov pa je dobil znak kvalitete. Izdelati je torej ne bo težko. Pravzaprav lažje, kot kakšno režij ano žlico. Težje jo bo prodajati, saj za dobre, prave slovenske spominke ni pravega razumevanja. Dokler ne bomo pometli z vso navlako po naših turističnih društvih, z vsemi čapljami, mlinčki, oslički in podobnim, pravi spominek ne bo prišel do izraza, ne bo imel svoje vrednosti. Morda bi si morali omisliti prodajalne samo z boljšimi spominki. Vsaj Bled in Ljubljana bi jo morala imeti, vsa boljša zdravilišča, vse večje turistične agencije. Kako bi na primer šla v denar vilica iz Podkorena, če bi jo imeli v ponudbi kranjskogorski hoteli! Če najdemo človeka, ki je danes v tej naglici, ko se sploh ne ustavimo več, pripravljen svoj prosti čas posvetiti oblikovanju lesa, podprimo ga, kolikor ga le moremo. Tako redek, tako dragocen je za oživitev kulturne zakladnice našega naroda. D. Dollenc Trebeževa mama Megla je bila tudi tu gori, malo pod vrhom Črnega vrha in Blegoša. Skoznjo je sililo sonce. Samo malo še, pa se bo ivje na drevju, na butarah pred hišo, na suhih travnih bilkah, na samotežu tamle zunaj zalesketalo v brez števila kristalih. Zimska pravljica bo takrat najlepša. Na peči je bila Trebeževa mama. Sama. Le muc se je stiskal v veži na strmih stopnicah, ki vodijo na vrh do sena. Temno siva tigrasta žival. Prelepa. Edini dve kokoši, ki sta ji ostali, sta bili nekje za hišo, v hlevcu. Prej je imela štiri, pa ji je eno udušil pes, ena pa je izginila, da sama ne ve kam. Vse je tiho, le njeni kleklji udarjajo drug ob drugega in ura na steni ji bije čas. Skozi rože na oknih, je videti le srež, drevje skozi meglo. Deset otrok je imela. Eden je še majhen umrl, eden je umrl v tisti hudi nesreči v LTH, Milka je umrla pri štirinajstih. Ostali so se razkropili po svetu. Lepo je bilo, dokler je bil še mož. Skrben oče je bil. Zdaj, ko je tako sama v tej hišici in čaka, da bo vendarle prišel kdo od njenih, se ob teh večnih klekljih spominja nazaj. Dober človek je bil, prav rada je šla z njim, ko jo je odpeljal iz njenega Tičjega brda sem gor na Laze med Leskovico in Robidnico. Italija je bila še takrat. Prej je delal po svetu, pri knapih, po italijanskih, francoskih rudnikih. Tudi v Belgiji je bil in pod Mont Blancom je kopal tunel. Takrat jih je osem zasulo in njen Franci je bil zraven. Osem dni so bili odrezani od sveta. Velikokrat je otrokom pripove- doval o tem. Tod doma je pod Ple-čam še kopal bakreno rudo. Po vojni je zidal jeseniško železarno. Zidar in cimperman je bil, kar si hotel. Čisti samouk. Tak, kot njegov oče. Stari Špik je bil še čevljar povrhu. Dve leti bo, kar je mož umrl. Od tedaj je sama s svojimi spomini. Ko bi bil z njo kdo od otrok. Saj bi šla lahko k njim, vsi bi jo radi imeli, a kaj, ko je ona najbolj srečna tule gori, v svoji izbici, pri topli peči, v svoji kuhinji, kjer je prebila večino svojega življenja. Lani je bila operirana na žolčnih kamnih, takrat je bila nekaj časa pri hčeri. A ni imela obstanka. Le domov si je želela, v svojih Lazih se bo hitreje pozdravila. Zdaj sedi na peči, kleklja že kdove kateri prtiček. Čudna zima je letos, takih je tu gori malo. Zim brez snega res ni. Tule ga je na-metlo, da skozi okna nisi videl. Največjo zabavo so imeli otroci. Sani so si naredili sami in tudi smučke. Kratke in široke so bile in visoke ročaje, loke iz leske so imele, da so se zanje držali. Niso imeli palic. Sami so si domislili takih. Poleti so imeli največjo zabavo z bajerjem pod potjo. Toliko vode je bilo, da so se s splavom vozili po njem. Zdaj vode ni več, bajer so Marica Špik, Trebeževa mama z Lazev, svojo osamelost preganja S klekljan jem izsušili, da je bilo malo več živeža za njeni dve kravici. Ata je čedii robidovje, skale, izsušil mlakuže. Tudi otroci so bili pridni. Vse so nabirali, kar je koristnega raslo tod okrog: gobe, borovnice, maline, arniko, krhlikovo lubje. Na Hotavlje ali pa v Novake so nosili nabrano in tam zamenjali za hrano, za kakšen kos obleke. Edino tako so prišli do denarja. Jure in Marica sta šla še kot otroka služit. Jure je pasel v Črnem vrhu, po Davči, Martinj vrhu, Marica po Žetini, v Sopotnici. Kadar so bili doma, so bili vedno okrog nje. Ko je takole kot sedajle dokončala en "muštr", jim je prepustila punkelj, da so oni pobrali ven bucike. Prava tekma se je včasih vnela, kdo jih bo pobral več. Ti njeni otroci. Vesela jih je. Pridni so, dobro so se znašli v življenju. Svoje hiše imajo. Da bi se le dobro imeli, da bi bili zdravi. Ona je zdaj pri petinsedemdesetih. Tudi tale njen žolč se bo enkrat vendarle umiril. Do spomladi bo že dobro. Takrat, ko oživi narava, se tudi starost pomladi. Nikjer tako lepo ne sije sonce kot prav tule v njen breg, se ji zdi. Spomladi bo spet rož na oknih, da jih bodo stare police komajda držale... Presneto, mar ne gre tamle med drevjem njen Jure. Res je Jure! O ta njen fant. Ni ga bilo za Novo leto in kar malo hudo ji je že bilo. No, zdaj je pa le prišel. Vedela je, da ne bo dolgo, ko se bo oglasil. Vse gubice v obrazu so se ji zjasnile. Danes ji ne bo dolgčas, veliko novega ji bo povedal, postoril ji bo to in ono. Tudi Jure je tak, kot je bil mož; vse, česar se loti, mu uspe. Najprej pa bo na punkelj pogledal in kar posmejalo se mu bo, da bo lahko, kot nekoč, ko so bili še otroci, z roba čipke pobral bucike... D. Dolenc Prijetna izletniška točka tudi pozimi Lovska koča na Zgornjem Veternem »Tudi v tem zimskem času imamo ob koncu tedna kar nekaj obiska ljudi, ki si želijo v na- ravo/ki se pripeljejo ali pa stopijo do lovske koče na Zgornjem Veternem,« menita oskrbnika °b stari manjši koči so lovci pred šestimi leti na Zg. Veternem zgradili novo lovsko kočo — Foto: D. Papler lovske koče Lovske družine Udinboršt na Zgornjem Veternem Ivanka in Tone Mali. Še posebej sedaj, ko se v pobočju Kriške gore upre sonce, je tam prijetno. Kdor pa se poda peš, ima lep sprehod dobre pol ure iz Kri-žev ali Golnika. Seveda pa je od lovske koče na Zgornjem Veternem pohod možno nadaljevati do Gozda in še na Kriško goro poldrugo uro hoda. »K nam prihajajo starejši ljudje, okoliški krajani, planinci, pa tudi mladi. Včasih si ljudje kar eden drugemu kljuko podajajo,« je povedal Tone Mali in dodal, da je prostor v koči kot nalašč za zaključene družbe, poleti pa so ob koči večkrat razni pikniki. Lani so imeli pozimi z Gozda do Veterna sankaške tekme. Da je veselo večkrat poskrbi za domačo mu-ziko Jakšev Jože, ki potegne za frajtonarico. Tudi kdo se zavrti, kot je bilo ob našem obisku... Kočo so udarniško zgradili člani Lovske družine Udinboršt, ki ima na pobočju Kriške gore še lovišče. Namenjena je za društvene potrebe, sestanke in ob zaključku lovskih akcij ali običajev, kot je krst za novospreje-te člane zelene bratovščine. Veselo je bilo tudi za novoletne praznike, ob sobotah in nedeljah je obratoval gostinski del koče. »Vedno je kaj pri roki za postre-či, dobi pa se tudi hrana po naročilu, jeseni, ko je odstrel včasih tudi divjačina: srna, jelen, muflon. Pijače pa so od domačega šnopsa, »ta zelenega«, do drugih alkoholnih in brezalkoholnih vrst,« pravi Ivanka Mali, ki skrbi, da so gostje s hrano in postrežbo zadovoljni, ter vabi »pri nas na Veternem je lepo in prijetno. Tudi razgled na Kranjsko ravnino in proti Triglavskem pogorju je lep.« Drago Papler Idrijska čipka ponižana na raven konfekcije Škofja Loka, 29. januarja - Pred kratkim je pri založbi Delavska enotnost izšla zanimiva učna knjiga Škofjeločanke Mire Kejžar Klekljanje, ki je prva te vrste na Slovenskem. Avtorica Mira Kejžar pravi, da je knjiga dovoljšnja podlaga za vsakega spretneža, ki se želi naučiti najosnovnejših tehnik in motivov klekljanja, značilnih za naše kraje, obenem pa razkriva, da že razmišlja o nadaljevanju, v katerem bi prikazala zahtevnejše tehnike in motiviko. Pravite, da je knjiga nastajala najmanj tri, štiri leta. Kaj vas je pravzaprav spodbudilo, da ste se je lotili? »Gola potreba. Na tečajih klekljanja, zlasti za odrasle, sem nenehno spoznavala, da želijo imeti v rokah nekaj napisanega, kar bi doma lahko sami preverjali. In ker nameravam voditi še veliko tečajev, sem si rekla, zakaj jim ne bi ponudila, kar želijo.« Čeprav se v zgodovino klekljanja na Slovenskem podrobneje ne spuščate, bi vas vseeno vprašala o zametkih, izročilu, kakovosti naše čipke. »Čipka je rasla z idrijskim rudnikom, od koder se je hitro razširila po hribih. V knjigi se namenoma ogibam zgodovinskih podatkov, ker Idrijci, kjer je najmočnejši center čipkarstva pri nas, najbrž svojozgodovino nekoliko precenjujejo. V knjigi sem opisala nekatere stare tehnike, na primer, ribice, ki jih idrijska čipka nima več. Ženske so jih pozabile. Žal se ne sliši laskavo, vendar na svetovni razstavi idrijska čipka ne pomeni ničesar. Nima izrazitega avtohtonega motiva, kar je danes posebej cenjeno. Niti ni umetniška; umetniška čipka ima podobne zakonitosti kot vsaka slika, denimo, grafika, ima znanega avtorja ideje, izdelovalca, deželo, od koder prihaja. Idrijska čipka je serija, podjetje, ponižana na raven konfekcije.« V čem torej vidite izhod, višjo kakovost? »Predvsem v bogastvu starih, že pozabljenih tehnik, ki jih deloma negujejo čipkarske šole v Idriji, Železnikih in Žireh, ter v novih, avtorskih vzorcih. Na tem področju sama zelo rada delam. Mislim, da bi tudi avtorsko čipko lahko delali v seriji, podobno kot grafiko, in z njo ne nazadnje zaslužili več, kot zaslužijo zdaj s sicer lepo, razgibano, a preprosto idrijsko čipko. O tem sem se prepričala s prodajo svojih avtorskih čipk, recimo, na blejski kmečki ohce-ti, ki se jih je razveselil etnolog in tuji turisti.« Zakaj, menite, je naša čipka osiromašena? »Iz preprostega razloga; delavke so delale tisto, kar je šlo v prodajo. In ker so idrijske čipke največ prodajali v Italijo, so vzorci postajali vse bolj razgibani, izgubljal se je izrazit motiv, v pozabo so šla celo imena za motiviko. V Železnikih in loškem pogorju so delali bolj grobe, simetrične vzorce, značilne za severne dežele. Tu so stari motivi obdržali svoja slovenska imena: rogljički, pogačke, srčki, smrekce, žabice in tako dalje. Nekoč nameravam sestaviti popis imen.« Klekljanje se seli s hribov v mesta, kjer ženske delajo čipke zase ali za prodajo. Čipka je bila vselej modna, ali v obleki ali v prtu. Zanjo so takorekoč propadala kraljestva. Danes je v prilagojeni motiviki enako sveža in lepa in cenjena kot pred stoletji in prav nobene bojazni ni, da bi postala zgolj muzejsko pričevanje o naši preteklosti. Knjiga Mire Kejžar Klekljanje je namenjena vsem tistim, ki bi se radi naučili te na prvi pogled zahtevne umetnosti. Poleg opisov tehnik, skic in slik vsebuje še 29 vzorcev za izdelavo čipk. H. Jelovčan Občni zbor društva naturistov Škofja Loka - Društvo naturistov Gorenjske je lani spomladi sodelovalo na tradicionalnem srečanju Alpe-Adria v Rovinju, potem pa so imeli člani še spomladanski in jesenski društveni piknik v kampu Dragočajna skupaj z gosti iz tujine in ostalih društev. Lani pa so imeli tudi različna tekmovanja. Tako so oktobra sodelovali na srečanju in tekmovanju v odbojki na Otočcu pri Novem mestu z udeleženci štirih držav, organizirali pa so tudi jesenski planinski pohod na Kališče in Storžič. Okrog 100 članov društva pa se bo v petek, 3. februarja, ob 17.30 zbralo na letnem občnem zboru, ki bo v hotelu Transturist v Škofji Loki. Od 19. do 21. ure bo prvič organizirano tudi zimsko kopanje članov društva naturistov Gorenjske (kasneje pa vsak petek ob istem času) združeno s savna-njem, igranjem tenisa in telovadbo, (dp) Konferenca kranjskih tabornikov Kranj, 27. januarja - Zveza tabornikov občine Kranj je sklicala 18. letno konferenco svojih organizacij, ki bo v petek, 3. februarja 1989, ob 18. uri v sejni dvorani številka 14 kranjske občinske skupščine. Na konferenci bodo najprej pregledali poročilo o delu zveze v lanskem letu. Kot je vodstvo med drugim samokritično ocenilo v gradivu za konferenco, jim lani ni uspelo začeti z interesnim povezovanjem članstva v občinski zvezi. V odredih in vodih namreč niso izrazili želja in potreb po povezovanju sorodnih aktivnosti, zato še ni zaživelo drugače organizirano delo na ravni občinske taborniške organizacije. Konferenca bo priložnost, da taborniki s kritično presojo vzrokov za neizpolnjene naloge poiščejo možnosti za uresničevanje v prihodnjem obdobju. Po razpravah o poročilih bodo sprejeli program dela za letošnje leto, potrdili kadrovske spremembe in podelili pismena priznanja ZTO Kranj. S. Saje Trideseto svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah Mateja Svet tretja SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU 89 VAIL-BEAVER CREEK (ZDA) Kranj, 30. januarja — V Vailu v Koloradu, na smučišču Beaver Creek se je v nedeljo začelo že trideseto svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah. Prva uvodna tekma je bila v kombinacijskem slalomu, v katerem je zmagala ta čas najboljša smučarka v tehničnih disciplinah Švicarka Vreni Schneider. Med najboljšimi smučarkami sveta so nastopile tudi Jugoslovanke: Mateja Svet, Veronika Šareč in Katjuša Pušnik. Veronika Šareč je izpadla že v prvem nastopu, izredno dobro pa sta oba slaloma izpeljali Mateja Svet in Katjuša Pušnik, ki sta se uvrstili na tretje oziroma sedmo mesto. Obe imata lepi izhodišči za nastop v smuku in dobro uvrstitev v kombinaciji. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta 1931 v Miirrnu v Švici, nato so si prvenstva sledila do druge svetovne vojne vsako leto, po vojni na vsaki dve leti, pri čemer so do sarajevske olimpiade nastopi na OI veljati tudi za naslove svetovnih prvakov. Po Sarajevu na OI niso več delili kolajn tudi za svetovne prvake, temveč so prvenstva alpincev v lihih letih, olimpijske tekme pa veljajo le za olimpijske kolajne. Naši alpinci so na svetovnem prvenstvu prvič osvojili kolajne v Schladmingu. Bojan Križaj je bil »srebrn« v slalomu, Boris Strel pa »bronast» v veleslalomu. Pred tremi leti je v Crans Montani blestela Mateja Svet. Domov se je vrnila s tremi kolajnami. Bila je druga v veleslalomu in v slalomu ter tretja v superveleslalomu. D. Humer Za poraz Kranjčank tokrat kriv trener KOŠARKA — prva B zvezna ženska košarkarska liga Kranj : Bečej 70 : 76 (33 : 41), dvorana na Planini, gledalcev 50, sodnika Potočnik (SI. Konjice), Koščak (Varaždin). Kranj — Šoštarič 2, Žnidar 1, Merlak 13, Gartner 13, Čufer 17, Kozina, Rakovec, Horvat 13, Troha, Hodžaj 11. Bečej — Sončevič 8, Vlaskalin 9, Drljača 11, Zafirovič 5, Ljesar 7, Bašić-Palković 38. Krivda za poraz Kranjčank v štirinajstem kolu v domači dvorani ni tokrat na strani igralk, temveč je za ta poraz kriv predvsem domači trener Anton Erlah. V moštvu tokrat ni bilo obolele Rakov-čeve, Podrekarjeve in ne Kumpove, vse ostale pa so se vso tekmo proti gostjam iz Bečeja borile z vso silo in za zmago. Vendar je bila tokrat taktika trenerja Erlaha slaba in tudi usodna za poraz. Najboljša igralka gostij Bašić-Palković, ki je dosegla 38 točk, je ves drugi del igre igrala s štirimi osebnimi napakami. Domači trener Erlah ni znal motivirati igralk, da bi najboljša gostja naredila peto osebno napako in bi morala iz igre. To pa bi verjetno že pomenilo drugačen razplet igre. D Humer Upokojenski kegljaški četveroboj Kranj, 29. januarja — Društvo upokojencev Kranj je na kegljišču kranjskega Triglava organiziralo četveroboj v kegljanju. Nastopile so ekipe Domžal, Kamnika, Železnikov in Kranja. Ekipa upokojencev Kranja je bila prva, drugi so bili Železni-karji, tretji Kamničani in četrti Domžalčani. Med posamezniki je bil najboljši Boris Žukovič iz DU Kranj, drugi je bil Marko Trojar (DU Železniki) in tretji Milan Bernik (DU Kranj). Kegljači si želijo, da bi četveroboje organizirali vsako leto in da bi postali tradicionalni. D. H. Trnovski maraton bo 12. februarja Crnovršci, ki pripravljajo letošnji Trnovski maraton 12. februarja, obetajo nekaj novosti. Zadnji rok za prijave je 31. januar. V Črnem vrhu nad Idrijo se pripravljajo na Trnovski maraton tako, da bodo prireditev lahko izvedli tudi v primeru, če bo sneg zapadel tik pred zdajci. Prihajajo tudi prve prijave, organizatorji pa opozarjajo, da je zadnji rok zanje 31. januar. To pomeni, da pred začetkom teka 12. februarja prijav ne bodo več sprejemali. Prijava pa bo veljala tudi v primeru, če bodo morali prireditev preložiti na poznejši datum. Kot navadno bodo pripravili maraton na 42 kilometrov in mali maraton na 21 kilometrov. Na daljši progi^o omilili nekaj najbolj nevarnih spustov, obe pa bosta tekli bližje številnim zaselkom na planoti, med drugim tudi po eni od ulic v središču Črnega vrha. Združili bodo startni in ciljni prostor (pred hotelom Bor) in poskrbeli za takšno teptanje prog, da bo omogočen prosti ali pa klasični tek. Ob maratonih bodo organizirali še tri tekme na 7-kilometrski smučini. Tek SLO za pripadnike JLA, milice in enot TO, partizanski tek TV — 15 in trimski tek. Med novostmi velja omeniti obvezno žigosanje kontrolnih kartončkov in smuči že v startnem prostoru. Prijavite se lahko na naslov (do vključno 31. januarja): Turistično društvo Črni vrh, Trnovski maraton — prijavna služba, 65274 Črni vrh. Do osmega februarja bo organizator vsem poslal obvestilo o startni številki. Zaradi popolne računalniške obdelave mora prijava vsebovati: ime in priimek, rojstni datum, bivališče s poštno številko, izbrano disciplino teka, organizacijo združenega dela, v kateri so prijavljeni zaposleni in smer prihoda na tekmovanje (preko Godoviča ali Cola). Gorenjska kegljaška liga Dvajsetletnica hokejskega kluba Triglav Kranj Jesenice vodijo Kranj, 24. januarja - V gorenjski kegljaški ligi so odigrali dvoboje šestega in sedmega kola. Izidi - 6. kolo - Bled : Ljubelj 4942 : 4851, S. Jenko : Adergas 4784 : 4757, Jesenice : Kranjska gora 5081 : 5059, Triglav : Sava 5150 : 5092, Elan : Lubnik 4792 : 4812; 7. kolo -Lubnik : Bled 4866 : 4876, Sava : Elan 4933 : 4856, Kranjska gora : Triglav 5036 : 5031, Adergas : Jesenice 4826 : 4930, Ljubelj : S. Jenko 4722 : 4725. Po sedmih kolih vodijo Jesenice z dvanajstimi točkami pred Kranjsko goro z enajstimi, Triglavom z desetimi, Ljubeljem z devetimi, Lubnikom in Bledom z osmimi itd. T. Bolka Športniki tudi med upokojenci Kranj, 24. januarja - Naš bralec Ivan Petrič iz Čirč sporoča, da v kranjskem društvu upokojencev, ki ima svoje prostore v Tomšičevi ulici, uspešno delujejo različne športne sekcije - balinarska, kegljaška, strelska, šahovska, plavalna, kolesarska, smučarska in planinska. Slednja je lani priredila več izletov, med drugim tudi v triglavsko pogorje, kjer se je nekaj članov povzpelo celo na vrh naše najvišje gore. / ureja JOŽE KOSNjEK Ob jubileju slavnostna seja in hokej Kranj, 29. januarja — Dvorana Gorenjskega sejma in njena ledena ploskev sta sprejeli hokejiste in hokejske delavce ob dvajsetletnici Hokejskega kluba Triglav Kranj. Na slavnostni seji so jim ob jubileju čestitali predstavnik HZ Jugoslavije in Slovenije in HK Kompas Olimpije, predsednik HK Slavije iz Ljubljane, predstavnik HK Jesenice in direktor Gorenjskega sejma Franci Ekar, bronasto plaketo ZTKO Kranj pa jim je izročil direktor te delovne organizacije Borut Farčnik. Naj v uvodu zapišemo besede, ki jih je v čestitki izrekel direktor Gorenjskega sejma Franci Ekar: »Iskreno vam čestitam za jubilej in se vam zahvalim za plaketo, ki jo je dobilo mojih dvajset delavcev DO Gorenjskega sejma. Ne vem, zakaj tako tarnanje o težkem finančnem položaju. V lanskem letu je občina Kranj na četrtem mestu v Sloveniji glede na osebne dohodke. Smo majhen kolektiv in z vami imamo prisrčen odnos. Ne vem, zakaj Triglav že trikrat ni mogel igrati v prvi zvezni hokejski ligi. Sami jih ne moremo financirati. V celotni občini je veliko delovnih organizacij, ki so na trdnih tleh. Pri pridobivanju pokroviteljev moreta biti vsi, ki ste s srcem in dušo pri hokeju še bolj agresivni pri zbiranju finančnih sredstev.« Na slavnostni seji ob dvajsetletnici je predsednik kluba HK Triglav Miha Rauter orisal dvajsetletno pot razvoja hokeja v Kranju. Začeli so kot klub Asparagus, ki se je leta 1968 preimenoval v HK Triglav. V tem času so bili uspehi in tudi neuspehi. Člansko moštvo je bilo že trikrat na pragu prve zvezne hokejske lige, vendar nikoli ni bilo dovolj denarja in ne razmer za napredovanje. V klubu pa niso odnehali. Razvijali so se od pionirske hokejske šole, vzgojo pionirjev, kadetov, mladincev in članov. Člansko moštvo Triglava v letošnji sezoni igra v drugi zvezni hokejski ligi in to z doma vzgojenimi igralci in domačim poklicnim trenerjem Milanom Grahom. Če bodo tako pot ubirali tudi v prihodnje, morda ni daleč čas, ko bomo v Kranju videli naše moštvo v prvi zvezni hokejski ligi. Na slavnostni seji so podelili plakete zaslužnim delavcem hokeja in njihovim prijateljem ter pokroviteljem. Dobile so jih DO in obrtniki: Planika, Gorenjski sejem, Na slavnostni seji ob dvajsetletnici hokejskega kluba Triglav so najzaslužnejšim podelili priznanja in plakete. Predsednik HK Triglav Miha Rauter izroča plaketo Zdrav-ku Sajovicu. ZTKO Kranj, Mladinski servis Kranj, Pletilstvo športne opreme Breda Zalokar, ter posamezniki; Čedo Stojanovič st., Milan Po-ženel, Jani Nadižar, Zdravko Sajovic, Jože Trobec in Miro Konc. Za desetletno delo pa pisma priznanja: HK Trebič iz ČSSR, Rudi Zalokar, Zvone Zalokar, Janez Valant, Primož Strniša, Tone Hudobivnik, Jani Kolesa, Darko Furlan, Drago Terhlikar, Viktor Špa-rovec, Marko Adlešič, Čedo Stojanovič ml., Franci Feldin, Franci Gros, Branko Smolej, Jure Vergles, Marko Grmovšek, Zlatko Pavlica, Peter Verčič, Milan Grah, Raj ko Za- Mlada hokejska reprezentanca Jugoslavije se pripravlja za nastope na svetovnem prvenstvu. Na ledu Gorenjskega sejma se je pomerila s hokejisti Triglava in zmagala z 12 : L gore, Matija Strniša, Andrej Božič, Jure Hribar in Miha Rauter. Ob jubileju bi moralo biti v Kranju meddržavno prijateljsko srečanje mladih hokejskih reprezentanc Jugoslavije in Romunije, vendar slednjih iz neznanih razlogov ni bilo v Kranj. Mlada reprezentanca Jugoslavije, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo, pa je v Kranju v igri z moštvom Triglava le pokazala prav vrhunsko hokejsko predstavo. Nad 700 ljubiteljev hokeja je pozdravilo tako igro. Jugoslavija : Triglav 12 : 1 (5 : 0, 6 : 1, 1 : 0), sodniki — Rozman (Jesenice) glavni, Vi-ster (Jesenice), Konc (Kranj) linijska. Strelci za Jugoslavijo — Potočnik, Le-šnjak in Kunčič po 2, Galovič, Brodnik, Ka-pitanj, Zidan, Šemšidinović in Lijaš po 1, za Triglav pa je bil uspešen Miloš Potočnik. D. Humer Foto: G. Šinik Pred prvim kolom prve B zvezne vaterpolske lige trener članskega moštva VK Triglav Rado Čermelj Težak boj za napredovanje Kranj, 29. januarja — Še štiri dni in začelo se bo prvo kolo letošnjega prvenstva v novoustanovljeni prvi B zvezni vaterpolski ligi. Med osmerico v tej ligi je tudi kranjski Triglav. Pari prvega kola: v Ljubljani Triglav : Budva, Gusar iz Mlinov : Proleter iz Zrenjanina, ŽAK iz Kikinde : Beograd, Medveščak iz Zagreba : Bijela. S kakšnimi izgledi startajo člani VK Triglava, je povedal trener moštva Rado Čermelj. Dolga je bila pot vaterpolskega kluba Triglav, da bo v letošnji sezoni spet zaigral v novoustanovljeni prvi B zvezni ligi. Prvi dve uvrščeni ekipi iz te lige bosta igrali v finalnem delu za naslov državnega prvaka v vaterpolu. Med osmerico moštev, ki bodo igrala v ligi, je tudi člansko moštvo VK Triglava iz Kranja, ki je prvič v prvi zvezni ligi igralo leta 1969, vendar le eno sezono, pa spet leta 1977, 1981 in leta 1983. V lanski sezoni 1988 so igrali v drugi zvezni ligi. Na koncu prvenstva so bili tretji. Prav lani je prišlo do reorganizacije lig in Triglav se je s tretjim mestom uvrstil med osem moštev, ki bodo v soboto začela s prvim kolom v prvi B zvezni ligi. Kranjski Triglav doma nima bazena, zato bo vse prvenstvene tekme kot domačin igral v bazenu Tivoli v Ljubljani. Že v soboto bo igral v prvem kolu v Ljubljani ob 19.30 z ligašem iz Budve. Kakšni so izgledi Triglava, da se uvrsti med prvi dve ekipi, ki bosta igrali za naslov državnega prvaka, ne njihova pot jasna. Z novim trenerjem domačinom Radom Cermeljem in pomočnikom Ljubom Čaličem bodo startali za uvrstitev, ki jih že vodi v zaključni del državnega prvenstva v vaterpolu. »Člansko moštvo sem prevzel v letošnji sezoni po odhodu trenerja Mladena Kuštraka iz Zagreba. Sam sem bil prej že pet let poklicni trener in še prej pet let honorarni pri VK Triglavu kot učitelj pionirske vaterpolske šole, pionirjev, kadetov in mladincev. In skoraj vsi, ki sedaj igrajo v članskem moštvu, so prišli iz mojih vrst, razen Marjana Jermana in obeh Zagrebčanov, ki sta v moštvu. Kot trener si želim, da bi Kranj že končno dobil svoj pokrit olimpijski bazen in da bi vzgojil take igralce, ki bodo dorasli v igri za prvo A zvezno ligo. Odgovornost je še večja, čeprav je delo s člansko ekipo lažje kot s pionirji, kadeti in mladinci. A vseeno je moja skrb, da je treba tem že izkušenim igralcem vcepiti v glavo in igro odgovornost in tudi pravi pristop do treninga, do kluba in vaterpola. Šepa predvsem psihična pripravljenost.« Kaj lahko pričakujemo od kranjskega moštva? »Upam, da so igralci dobro pripravljeni za igro, ki predvsem temelji na hitrosti in vzdržljivosti pa tudi na taktiki, ki smo si jo zastavili za vsakega nasprotnika. Tu gre predvsem za hitro vrnitev v obrambo in nato v napad, za načrt napadov proti coni, proti presingu in obrambi nasprotnika. Igra Triglava bo slonela na hitrosti plavanja in gibanju v vodi, na hitrih protinapadih in na hitri vrnitvi v obrambo. Liga bo izenačena in vsaka točka, dobljena nn tujem, nam bo veliko pomagala. Glavno obremenitev in naloge bodo nosili: vratar Naglic, igralci Ča-dež, Grabeč, Sirk, Rihter, Marinič, Kodrič, Jerman, Brinovec, Hajdi-njak. Gantar, Hajdinjak, Homovec, Margeta, Peranovič, Troppan, Blaž Rebolj, Ogrizek, Polšak so mladi igralci in naj bi si v ligi pridobili izkušnje za naprej. Z nami trenira tudi Krištof Štromajer, ki je mladinski re-prezentant, v JLA pa ima Mladost našega vratarja in kandidata za A reprezentanco Tomaža Lašiča.« r^ TI D. Humer Kranjski alpinist Tomo Česen načrtuje Nov vrhunski cilj v Himalaji Kranj, 27. januarja - To zimo je član AO Kranj Tomo Česen opravil kar štiri prve zimske vzpone v domačih gorah, ki jim je pred nedavnim dodal prvi samostojni zimski vzpon v eni najtežjih smeri južne stene v italijanski Marmolati. Zahtevni vzponi so bili dobra psihična priprava, kot ocenjuje v današnjem pogovoru, za skorajšnjo pot v Himalajo. Tam se bo letošnjo pomlad skušal sam povzpeti po novi smeri na sedemtisočak Jannu. Nenavadne razmere v letošnji zimi, ko že dolgo traja stanovitno in toplo vreme, vabijo v kopno skalo številne alpiniste. Zato bo v tej sezoni gotovo dosežen rekord tako po številu zimskih vzponov kot po njihovi kakovosti. Nekaj izjemnih rezultatov je dosegel tudi alpinist Tomo Česen iz Kranja. »To zimo sem največkrat plezal v Travniku nad Tamarjem,« opisuje sogovornik, »kjer so mi uspeli prvi zimski vzponi kar v štirih smereh. Najprej sem 27. 12. 1989 opravil vzpon v 850 metrov dolgi smeri Črni biser (ocena težavnosti VII-A 0), zadnji dan lanskega leta pa še vzpon v enako dolgi smeri Sveča (VI + ), prav tako v severni steni. Nato sem 12. januarja letos preplezal 400 m dolgo smer Zarja (VII-A 2) in 17. 1. 1989 še 850 m dolgo Crno zajedo (VIII-VII); oba letošnja vzpona sta bila obenem šele drugi ponovitvi smeri.« Vzpon v Črni zajedi velja lahko vseeno štejemo za njegov najpomembnejši letošnji zimski vzpon plezanje v južni steni Marmolate, kjer je po mednarodnem srečanju plezalcev po ledenih slapovih v Val Daone med 20. in 22. januarjem sam splezal 800 m dolgo smer Moderni časi (VII). To je bil prvi solo vzpon v tej smeri pozimi; kljub nekaj težkim raztežajem, kjer se ne da zabiti klinov in varovati, ga je Česen zmogel v 7 urah brez počitka. »Opravljeni vzponi, ki jim bom verjetno dodal še kakšnega v francoskih Alpah, potrjujejo predvsem mojo psihično pripravljenost za uresničitev še zahtevnejšega načrta,« ocenjuje Tomo Česen in razlaga: »V mislih imam vzpon po novi smeri v srednjem delu severne stene 7710 metrov visoke gore Jannu v himalajskem pogorju Kangc-hendzenga. To je v svetovnem alpinizmu eden najbolj aktualnih in tudi težavnih ciljev v Himalaji. Francozi, ki so prišli na vrh 1962. leta z druge strani, so zaman poizkušali vzpon v severni steni leta 1982 in 1987; na vrh vodi le japonska smer v levem, lažjem delu te stene. Vzpon v okrog 2500 m visoki steni nameravam opraviti sam v alpskem stilu, drugi član odprave pa mi bo delal družbo in skrbel predvsem za fotografiranje.« Kranjski alpinist Česen upa, da bo lahko odšel na pot proti Katmanduju prvi teden aprila. Če bo vreme ugodno, si obeta izpolnitev izjemnega dosežka na sorazmerno ceneni odpravi v enem mesecu, sicer pa bi vrnitev domov trajala še pol meseca dlJe- Stojan Saje najbrž za najtežjega doslej pri nas pozimi. Čeprav je Česen splezal to smer že lansko poletje, je med sedemurnim zimskim vzponom kar pošteno garal v navpični steni. Če bi bil Travnik v svetu tako znan kot italijanski Dolomiti, kjer je plezal pozneje, bi lahko oba vzpona ocenil za enakovredna. Tako Občni zbor PD Gorenja vas Gorenja vas, 27. januarja - Planinsko društvo Gorenja vas vabi svoje člane in druge prijatelje planin na občni zbor, ki bo v soboto, 11. februarja, ob sedmih zvečer v dvorani doma Partizan v Gorenji vasi. Na zboru bodo pregledali delo društva v minulem letu in se pogovorili o letošnjih načrtih. Zbor bodo popestrili še z zanimivim predavanjem in s prikazovanjem diapozitivov. O pobudi, da bi smeli zaporniki pošiljati Svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin zaprta, necenzurirana pisma__ Samo dobronamerno zagotovilo republiškega sekretarja ni dovolj Ljubljana, 27. januarja - Republiška konferenca SZDL Slovenije je na oktobrski seji obravnavala problematiko varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin in v zvezi s tem sprejela več sklepov, stališč in usmeritev. Z enim od sklepov je dala nalogo tudi tedaj ustanovljenemu Svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da da republiškemu sekretariatu za pravosodje in upravo pobudo o izdaji obveznega navodila upravnikom kazenskih poboljševalnih zavodov, po katerem bi smeli zaporniki pošiljati Svetu zaprta, necenzurirana pisma. Predsednik Sveta dr. Ljubo Bavcon je v pismo, ki ga je novembra naslovil republiškemu sekretarju za pravosodje in upravo Janezu Zajcu, med drugim zapisal, da bi z uresničitvijo takšne pobude lahko hitro in konkretno prispevali k prizadevanjem za učinkovitejše varstvo in zaščito (človekovih) pravic ljudi, ki prestajajo zaporno kazen. Republiški sekretariat: navodilo bi bilo v nasprotju s predpisi V republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo so pobudo o tem, da bi v kazensko poboljševalnih zavodih opustili nadzor nad pismi, ki jih obsojenci pošiljajo Svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sicer skrbno pretehtali, vendar so ocenili, da bi bilo obvezno navodilo (kar predlaga Svet) v nasprotju s pozitivnimi predpisi. Sprašujejo se tudi, ali bi bila izdaja takšnega navodila sploh smotrna, saj je že zdaj praksa taka, da se lahko obsojenci (na osnovi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij) brez omejitev obračajo s svojimi vlogami in pritožbami na najvišje organe in predstavnike oblasti v republiki in v federaciji. To je sicer res, vendar v zavodih vso pošto, ki jo zaporniki prejmejo ali odpošljejo, pregledajo, da bi lahko ukrepali po 67. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Ta člen jim namreč omogoča, da zadržijo pošto, ki pomeni kaznivo dejanje ali je v zvezi s kaznivim dejanjem, ki še ni odkrito ali se pripravlja, pa tudi tisto, ki bi škodljivo vplivala na prevzgojo obsojenca. V republiškem sekretariatu menijo, da obsojenci niso in ne bodo prikrajšani za uveljavljanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin in da zato tudi ni razlogov, da bi bilo pošiljanje njihove pošte Svetu drugače urejeno kot za druge državne, pravosodne, družbenopolitične in druge organe, kamor se dokaj pogosto obračajo. Svet: odgovor ni ustrezen in korekten Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki deluje pri republiški konferenci SZDL, je obravnaval odgovor republiškega sekretariata za pravosodje in upravo in sprejel stališče, da ni ustrezen in korekten. Pisanj, ki jih obsojenci pošiljajo sorodnikom in drugim ljudem, namreč ni mogoče dati v isti koš s tistimi, ki jih naslavljajo na Svet. Če je pri prvih zaradi poteka kazenskega postopka in varnosti države neogibno odstopanje od ustavnega načela, Spremenjeni zakon o izvrševanju kazenskih sankcij bo odpravil vsakršno kontrolo pisemskih pošiljk, ki jih bodo prejemali ali pošiljali obsojenci, ki bodo prestajali kazen v "svobodnejšem režimu". Za tiste, ki bodo pod "strožjim režimom", bo kontrola pošte selektivna, po presoji upravnika zavoda, ki bo tudi odločal, kdaj se bo nadzor prenehal. stvu svojih pravic in temeljnih svoboščin in da so bile že doslej vse njihove pisemske pošiljke redno odposlane organom, katerim so bile naslovljene. Kdo se boji nadzora Če je res vse v najlepšem redu, če pošta vedno najde pravega naslovnika in so obsojencem zagotovljene vse temeljne pravice in svoboščine - kot je mogoče razbrati iz odgovora republiškega sekretariata za pravosodje in upravo - potem je težko razumeti, da sekretariat ne sprejema pobude "Bavco-novega sveta". Svet je namreč s tem, ko ga je republiška konferenca ustanovila in oblikovala, prevzel tudi nekatere naloge socialistične zveze, ki so ustavno opredeljene. De- V kazensko poboljševalnem zavodu so dolžni za vsako pisemsko pošiljko, ki jo zadržijo, obvestiti o tem obsojenca in mu tudi navesti razloge za tak ukrep; s spremembo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pa bo le-ta imel tudi možnost, da se na odločitev zavoda pritoži. Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je s svojim stališčem do odgovora republiškega sekretariata za pravosodje in upravo seznanil predsedstvo republiške konference SZDL, ki bo o tem vprašanju razpravljalo na današnji seji. da je tajnost pisem nedotakljiva, pa pri drugih ni nevarnosti, da bi se z necenzurirano pošto Svetu in drugim organom družbenopolitičnih organizacij storilo kaznivo dejanje ali da bi se z njo takšno kaznivo dejanje pripravljalo ali da bi pošta škodljivo vplivala na prevzgojo obsojenca. Svet tudi sodi, da ni dovolj samo dobronamerno zagotovilo republiškega sekretarja, da obsojenci niso in ne bodo prikrajšani pri uveljavljanju in var- seto poglavje temeljnih načel Ustave SRS med drugim določa, da "v socialistični zvezi delovnega ljudstva delovni ljudje in občani... spremljajo delo organov oblasti in organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izražajo o tem svoja mnenja, opravljajo družbeno nadzorstvo nad njihovim delom in ga presojajo, zlasti glede na zagotovitev javnosti dela in odgovornosti pri delu." Načelno je torej vse jasno in nedvoumno, kaj pa v praksi? Kdo se boji Bavconove-ga sveta, ki naloge o okrepitvi nadzorne funkcije SZDL na področju varovanja in zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ni prevzel le "pro forma" in načeloma, ampak konkretno? Kdo se izmika javnemu, družbenemu nadzoru? C. Zaplotnik GORENJSKA NOČNA KRONIKA Zamera izza šanka Mera je bila prepolna Še se bosta srečala Le čakaj, še se bova srečala, sta si žugala Zdravko in Slobodan, ki sta se nedavno tega spoprijela v okrepčevalnici Cilka v Kranju, fantje v modrem, ki so srditeža spravljali vsaksebi, so njunim napovedim ugodili. Ne bo dolgo, ko se bosta družno zagovarjala pred sodnikom za prekrške. NA SONČNI STRANI ALP V Verigi zmanjšati porabo olj Lesce, 27. januarja - Proizvodnja v leski tovarni verig terja uporabo velikih količin oljnih emulzij. Ker imajo precej skrbi z zbiranjem odpadnih olj in nemalo stroškov z odstranjevanjem le-teh, mislijo urediti centralni prostor za pripravo potrebnih koncentracij emulzij za vso tovarno. S tem bodo tudi zmanjšali porabo olj. Odpadna olja in emulzije hranijo v leski Verigi v posebej označenih posodah v skladišču goriv in maziv. Ker bi tam hitro zmanjkalo prostora zanje, morajo vsaka dva meseca ali nekaj več neuporabno olje pretočiti v cisterno in prepeljati na sežiganje v reško rafinerijo. To pa seveda stane kar dosti denarja, ki ga že tako primanjkuje. Če bi finančne razmere dopuščale, bi se lotili izdelave projekta za predelavo odpadnih olj in ponovno vračanje v proizvodnjo. Tako bodo zadovoljni, kot naglasa Marjan Jesenko iz službe za varstvo pri delu in ekologijo, če bodo uredili pripravljanje emulzij na enem mestu. Razen tega si nekaj koristi obetajo od izdelave raziskave za gravitacijsko razslojevanje tekočine za razmaščevanje izdelkov, saj bi se ob ponovni uporabi tekočine zmanjšala količina odpadnih emulzij. V tovarni, kjer so skrb za ekologijo lani zaupali službi za varstvo pri delu, so že v preteklosti marsikaj storili za preprečevanje onesnaževanja okolja. Dolgo so iskali rešitev, kam z muljem iz čistilne naprave, kamor se stekajo ostanki galvanskih postopkov in druge tehnološke odplake. Izkoristili so predlog strokovnjakov, da je možno galvanske mulje predelati kot primesi glini v opekarstvu. Najprej je mulj odvzemala kranjska opekarna, sedaj pa se za to dogovarjajo z drugimi proizvajalci opeke. Pri varstvu zraka so naredili korak naprej s predelavo naprave za peskanje v lanskem letu. Odtlej so izpuhe trdnih delcev v zrak zmanjšali pod dovoljeno mero. Varnejše je tudi novo skladišče plina, kjer bi posebni detektorji zaznali najmanjše uhajanje plinov. Stojan Saje Najprej sta v bifeju, ki ga imajo upokojenci, skupaj popivala, se veselila in trepljala po ramenih, na koncu pa sta se Vinko in Branko stepla. Na srečo še ni bilo tako hudo, da se ju ne bi dalo spametovati. Ob navzočnosti modre uniforme sta postala pohlevna kot ovčici. Na radovljiški avtobusni postaji je prišlek, okrepljen z močno alkoholno dozo, razgrajal in se pretepal. Upoštevaje njegovo mladost, iskreno kesanje in ostale okoliščine, so mu miličniki prizanesli s priprtjem v kletnem hladu. Še več, velikodušno so ga pospremili do Bohinjske Bele. Umrl za posledicami nesreče Ljubljana, 26. januarja - V ljubljanskem Kliničnem centru je umrl 65-letni Alojzij Novine iz Kranja-, ki se je 13. januarja ponesrečil v križišču na Laborah. Izsilil prednost Kranj, 29. januarja - Kmalu po polnoči se je v križišču pri Zavarovalnici pripetila prometna nesreča, v kateri sta bili dve udeleženki huje ranjeni. Voznik osebnega avtomobila, 22-letni Janez Cebulj iz Šenčurja, je pripeljal po neprednostni Oldham-ski cesti (na semaforu je utripala rumena luč) in z nezmanjšano hitrostjo zapeljal v križišče. Z avtobusne postaje pa je po prednostni Cesti JLA pripeljala Slad-jana Plešec iz Zgornjih Bitenj. Voznica je pred križiščem močno zavrla, vendar nesreče ni mogla preprečiti. Močan trk je voznico in njeno 52-letno sopotnico Ani Žeželj z Mlake vrgel iz avtombila na cesto, kjer sta obležali hudo ranjeni. Prehiteval kolono Hrušica, 27. januarja - Na magistralni cesti pri Hrušici je popoldne voznik mercedesa avstrijske registracije Mirsad Be-šič, star 33 let, iz Prijedora, sicer pa na začasnem delu v Avstriji, zakrivil prometno nesrečo. Med vožnjo iz smeri Kranjske gore proti Jesenicam je prehiteval kolono vozil. Ravno tedaj je nasproti pripeljal drug osebni avto Milan Posušen, star 29 let, s Hrušice. Da bi preprečil čelno trčenje, se je Posušen z avtom umaknil na neutrjeno bankino, pri tem pa ga je na spolzki cesti zaneslo na nasprotni vozni pas, v avto Dušana Sloviča, starega 36 let, z Jesenic. V nesreči je bil voznik Posušen laže ranjen, na zveriženih avtomobilih pa je za okoli tri milijone škode. Zalotili tihotapca Ljubelj, 25. januarja - Na mejnem prehodu Ljubelj so zalotili dvojico, ki je čez mejo tihotapila videorekorderje in kasete. Tihotapsko blago so zasegli. Ugotovili so tudi, da Miloradu J. in Ste-vanu S. ta podvig ni bil prvi. Že dvakrat prej sta iz tujine prinašala tehnično robo, v glavnem video tehniko, ki sta jo v domačem kraju preprodajala. Vlomilca so prijeli Kranj, 28. januarja - Na parkirnem prostoru na ulici Janka Puclja v Kranju je ponoči Bogdan K. iz Banjaluke vlomil v osebni avto Petra T. iz Krope. Iz njega je odmontiral avtoradio kasetofon in dva zvočnika, vzel pa še nekaj kaset. Pri kaznivem početju ga je zalotil lastnik, ki ga je s prijateljevo pomočjo zadržal do prihoda milice. Se bo podivjani vlak ustavil? V Železniškem gospodarstvu Ljubljana je po decembrski 35-urni stavki strojevodij dvovladje: na eni strani je stavkovni odbor, ki se tudi po končanem štrajku in uspelem pogajanju z vodilnimi, ni razpustil in z grožnjami odreja, kaj naj kdo dela, na drugi poslovodni odbor na čelu z Jože-tom Slokarjem, ki je na četrtkovi seji delavskega sveta ponudil odstop, vendar ga le-ta ni sprejel. Če razmišljamo po kmečko, da v istem kurniku ne moreta biti dva petelina, potem je nedvoumno, da so razmere "na železnici" tako zaostrene, da se nam opravičeno zastavlja vprašanje, kdaj se bo podivjani vlak ustavil, kdaj bo konec "reda", ki že nekoliko spominja na anarhijo. Se bo morala prej zgoditi nesreča s posledicami, kakršne so bile, denimo, pred leti v Divači? Verjetno ni nikogar, bržčas tudi med strojevodji ne, ki bi si to želel, pa vendarle: v razmerah, ko ni mogoče več normalno voditi tako velikega sistema, kot je železniško gospodarstvo, se tudi to lahko zgodi. Ker je varnost na železniških tirih kljub sodobnim, že računalniško krmiljenim tehničnim napravam še vedno in predvsem odvisna od ljudi, je zagotovo, da delovno vzdušje, kije med strojevodji dobesedno na psu, ni v prid tej varnosti. Vrstijo se šikaniranja tistih železničarjev, ki se niso odzvali štrajku in so 27. in 28. decembra lani normalno vozili ter s tem omogočili, da je železnški promet potekal vsaj v zakonsko predpisanem obsegu. Maščevanja gredo celo tako daleč, da jih kličejo po telefonu sredi noči in jim grozijo... Delavski svet je sicer vsem, ki so tudi med stavko vozili, obljubil zaščito, vendar je zdaj nemočen (kot tudi poslovodni odbor) in jim jo ne more zagotavljati. Dvovladje v Železniškem gospodarstvu Ljubljana pa ni nevarno le za varnost na tirih, temveč tudi za položaj "železnice". Izredno stanje namreč lahko pripelje do prisilne uprave - odtod do centralizacije železnice, proti kateri so se slovenski železničarji tako vztrajno bojevali, pa je potem le še korak. C. Zaplotnik Prometna varnost ni nič boljša V Sloveniji se je lani pripetilo 6765 prometnih nesreč, 551 ljudi je v njih umrlo, več kot tri tisoč jih je bilo hudo ranjenih, blizu pet tisoč pa laže. Na Gorenjsko »odpade« 8 odstotkov tega krvnega davka, pri mrtvih skoraj 10. Številke so resda malenkost nižje kot leto poprej, deloma zaradi igre naključja, deloma zaradi poostrene represije prometne milice. Ob koncu leta, ko se tudi v prometu opravlja »bilanca«, so ugotovitve že nekaj let enake: preveč prometnih nesreč, prehude posledice, stalni vzroki zanje, med katerimi prevladujejo prehitra vožnja, neupoštevanje prednosti vožnje, napačna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in alkohol. Največ nesreč povzroče avtomobilisti, ki so na cesti v večini, za njimi pa mopedisti in kolesarji, ki jo odnesejo tudi s težjimi posledicami kot prvi. Da pa krivde za nesreče ne bi pripisovali zgolj človeku, ugotavljajo tudi, da se po cestah premika vse več starih, tehnično nepopolnih avtomobilov, saj si ljudje s svojimi prejemki težko privoščijo novo vozilo. Tudi cesta pri nesrečah in njihovih posledicah ni docela nedolžna: več nesreč se pripeti na lokalnih cestah, v naseljih, kjer se na žalost končajo tudi z najhujšimi posledicami. Kot kažejo številke se je se najvarneje voziti po avtocesti. To pravilo potrjuje tudi gorenjska avtocesta, ki je »razparcelirana« na pravo avtocesto in cesto, rezervirano za promet z motornimi vozili. Medtem ko se ie na prvi v štirih letih od otvoritve zgodilo 11 nesreč, v katerih je bilo 18 ljudi ranjenih ima druga veliko bolj krvavo bilanco: od junija 1985 se je na 13 kilometrih hitre ceste zgodilo več kot 60 nesreč 17 liudi je v njih umrlo, 95 pa jih je bilo ranjenih. Sicer pa gole številke za lansko varnost na gorenjskih cestah kažejo takole: zgodilo se je 529 nesreč, v njih je umrlo 53 ljudi Leto poprej je bilo na Gorenjskem sicer nekaj manj nesreč 523 a posledice so bile hujše, le mrtvih je bilo 62. Kaj več o podobi gorenjske prometne (ne)varnosti pa prihodnjič D. Z. Delegatska pobuda Kdaj parkirišča v Gregorčičevi ulici Kranj, 27. januarja - Delegacija delovne organizacije Elita je že na septembrski seji kranjske občinske skupščine dala pobudo, naj bi v Gregorčičevi ulici v Kranju, med Globusom in sindikalnim domom na eni in Merkurjem na drugi strani, dovolili parkiranje vozil na obeh straneh ceste. Pobudo so utemeljili s tem, da je v Kranju zaradi zapore mesta silno pomanjkanje parkirnih mest in da obstoječa parkirišča v glavnem zasedajo zaposleni v mestnih delovnih in drugih organizacijah, medtem ko jih za kupce in druge obiskovalce Kranja zmanjka. V Eliti menijo, da so parkirišča tudi eden od pogojev za hitrejši razvoj mestne trgovine in storitvene dejavnosti. Na delegatsko vprašanje je pred nedavnim odgovoril komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Kranj, ki je pobudo delegacije Elite zavrnil iz prometno-varnostnih razlogov. Na tem delu Gregorčičeve ulice sta namreč dve pomembni križišči. V primeru, da bi dovolili parkiranje med Globusom in sindikalnim domom ter med obema stavbama in Merkurjevo, bi se zmanjšala preglednost in tudi sicer bi v prometu nastale težave. Naj bo tako ali drugače, naj bo dovoljeno ali prepovedano: na tem odseku Gregorčičeve ulice se že zdaj veliko parkira - ne glede na preglednost in prometne težave in ne glede na občasno ukrepanje miličnikov in komunalnih redarjev. C. Z. Vikend hišico obiskal vlomilec Tenetiše, januarja - Počitniško hišico v Udinborštu pri Te-netišah, last Marka Grafenaure-ja iz Ljubljane, je ta ali minuli mesec obiskal vlomilec. Ko so namreč lastniki te dni prišli na oddih, so našli vlomljena balkonska vrata, iz hišice pa je izginilo 12 ustrojenih živalskih kož in tranzistor. Za storilcem še poizvedujejo. Vžgale so se saje Srednja Dobrava, 28. januarja - V gostilni Zadruga na Srednji Dobravi so se v dimniku vžgale saje. Na srečo so ogenj pravi čas pogasili domači prostovoljni gasilci, da se ni požar razširil še kam drugam. Požarni inšpektor iz Radovljice je najemniku gostilne odsvetoval kurjenje, dokler dimnik, ki nikakor ni bil brezhiben, ne bo popravljen. D. Ž. ©(MSSSSJJSiEBCHLAS 12. STRAN /RAZVEDRILO; Torek. 31. januarja 1989 TEMA TEDNA: Žalujoči ostali Neverjetna in za jugoslovanske razmere nepojmljiva novost! Ante Marković, naš bodoči premier, je v nagovoru zvezni SZDL in tako posredno vsem nam, ki smo vsi szdl-jevčki, v tako razumljivem, iskrenem in nepopačenem jeziku predstavil svoj program, da je bil že pravi dolgčas. Boste videli: ponedeljkov partijski plenum ali kaj je že, bo kljub vsem obetajočim »bobu bob in popu pop« večinoma še vedno drhtel v blišču verbalne obrednosti, votli puhličavosti in izumetničenosti in bomo tovrstne prazne marnje lahko prespali. Govora našega premiera pa nikoli več ne bo možno prespati, ker je tako kruto odprt in dosleden. In kaj bo zdaj s plaščem našega birokratskega hermetizma, pod katerega smo spravili vse, kar smo si pač v tistem hipu le želeli? Mar bo Marković res spodrezal vso hipertrofično besedno drisko in bomo odslej pisali in brali o resničnih stvareh in ne o nekih neverjetnih vizijah in idejah, s katerimi smo se tako železno ogradili od vnanjega sveta? Marković je prvi bodoči predsednik vlade, ki je krepko snel nekaj čipkastih rokavic bolnega socializma in šepajočega samoupra vijanja. Snel na pol roke, kajti do kraja jih, razumljivo, še ni upal: saj bi pol Jugoslavije popadalo v nezavest, če bi kot odličen gospodarstvenik, kakršen je, že kar prvi hip dejal, da je zanj nagrajevanje po delu tudi napredovanje po rezultatih dela. Se pravi: kdor bo imel višjo plačo, bo imel tudi večji prestiž in večjo družbeno moč. Ali tudi drugače: da bo ukinil proletarizacijo inteligence in s tem spravil na kolena politbirokracijo, ki ob uravnilovski kvazidialektiki tako fino in udobno živi. A že tako in tako je bil mnogim dovolj strašljiv: nič več ujčkanja s samoupravno ekonomijo, kjer je »istina ono, što se mi dogovorimo«. Malo je manjkalo, da bi povzel sarkastične besede nekega britanskega profesorja, ki ima o učinku našega samoupravljanja takole bleščeče mnenje: »V Jugoslaviji rudniki pripadajo rudarjem, železnice železničarjem, drek na ulicah pa smetarjem...« A se je hrabro in modro zadržal, napovedal, da bo vrgel čez prag tretjino državne birokracije in akumuliral devizno črno borzo v produktivnejše tokove. Le kdo bi si mislil, da bomo kdaj dobili predsednika vlade, ki ne živi v nebesih in ki ve, da se za devize preprodajajo celo biki na živinskih sejmih? Gospodarska metamorfoza uglednega Markovića daje up le v primeru, če je tako pretkan, da bo s svojo ekipo znal ukrotiti monopolne bikce na dveh nogah, ki edini v resnici vodijo potapljajočo barko. Ne le politične, ki mu bodo še naprej dihali za ovratnik s svojim nesmrtnim »ja, zakaj smo se pa borili«, ampak tudi gospodarske tru-ste in hruste s svojimi večnimi privilegiji. Mi, navadni bikci Ferdinandi, pa smo hvaležni že za premierov človeški zvok in slutnjo, da smo res na pogrebu za volontarističnimi reformnimi posegi, ki so bili le slepilo in laž ter sredstvo za obnavljanje in uveljavljanje političnih avtoritet. Mi, trpeči pogrebci kaj vem koliko reformiranih reform, smo kot žalujoči ostali plačali že toliko dragih reformnih pogrebščin, da nimamo več ne volje in ne denarja za nov pogrebni spektakel. D. Sedej Srečo prinašata dimnikar in - poštar Če bi sodili po bliskoviti anketi, ki smo jo opravili med naključnimi mimoidočimi, naši ljudje ne verjamejo v vraže. Za vsak primer pa le pljunejo čez ramo, če jim pot prekriža črna mačka, ali se primejo za gumb, kadar srečajo dimnikarja. Črepinje jim prinašajo srečo, varujejo pa se odpiranja dežnika pod streho in tudi na petek trinajstega začno dan z malo tesnobe. Manj nedolžne vraže, čarovni je in uroki pa niso več tako trdno zasidrani v ljudeh kot nekoč, ali pa se današnji človek sramuje to priznati. Vaso Kobal: »Vraževeren nisem, še veren ne. Te stvari se mi zdijo prazne. Nekaj dam samo na tisto, kar vidim in doživim.« Marija Matjašič: »Veliko sem na cesti, zato pogosto srečujem dimnikarji! je. Če nimam gumba, da £S bi se zanj prijela za srečo, pa potegnem zadrgo. A bogvedi, če to velja. Razen dimnikarja pa mi srečo prinaša tudi poštar, vsakega prvega v mesecu. Vražam ni kaj dosti verjeti, pa vendar človek kdaj pa kdaj pomisli, ali le ni kaj na tem.« Andrej Košir: »Bežite no, v delo in denar verjamem, v vraže pa ne. Dimnikarji, črne mačke, petek trinajstega, to me nič kaj ne vznemirja. Samo mačke, pa ne le črne, mi gredo na živce.« Erna Mokorel: »Če mislite mačke, gumbe in podobne vraže, potem nisem vraževerna, verjamem pa v luno. Prepričana sem, da se ob luninih spremembah stvari obračajo na glavo. Najbolj nevarna je polna luna. Tudi sanje imajo svojo težo, to vem iz lastnih izkušenj.« Tanja Erjavec: »Verjamem le v dobre stvari, tiste, ki prinašajo srečo. Tudi v sanje nisem več tako prepričana kot tedaj, ko sem bila majhna. Poznam pa veliko ljudi, ki živijo z vražami. Tovariš v šoli nam je pripovedoval o nekdanji svoji učenki, ki je šla vsako jutro pred šolo okoli drevesa. Tisti dan, ko tega ni storila, si pred tablo ni upala odgovarjati, da ji ne bi prineslo nesreče.« D. Ž. CVEK Nikakršni varnostni ukrepi Novinar britanskega časopisa Daily Express je povzročil pravi javni škandal, ko je objavil, da se je s pomočjo ponarejenih dokumentov zaposlil kot čistilec na londonskem letališču. Lahko se je sprehajal, kjerkoli je hotel in slikal, kakorkoli je hotel, sprejeli pa so ga po kratkem, de-setminutnem pogovoru. Da bo senzacija še večja: zaposlil se je neposredno po nesreči letala, ko so vsi pričakovali, da bodo poostreni varnostni ukrepi. Na koncu je upravi letališča priporočil, naj vendarle preveri, če so pri kontrolnih vratih in pri pregledu prtljage res pravi ljudje. Najbogatejši človek na svetu Monarh kraljevine na severozahodni obali Bornea z 200.000 podaniki je najbogatejši človek na svetu. Ta 41-letni vladar sploh ne skriva svoje neizmerno bogastvo in živi v palači z 2.000 sobami, ki so vse v marmorju in kjer se obroki strežejo v zlatih posodah. Ima toliko avtomobilov, da se lahko vsak dan vse leto vozi z drugim avtomobilom. Po svetu potuje z boengi. Angleži so se na moč čudili, da je kar nenadoma zaprl svoj luksuzni hotel v Londonu in se tako odrekel ogromnemu dohodku za naslednje dve leti, kolikor bo trajala obnova hotela. Brez razloga -kajti sultan je tako bajno bogat, da se mu to sploh ne bo poznalo. Sramota, koliko odpadkov - Danes, ko nikjer ni snega, le deloma v Kranjski gori in v Podkorenu, je razumljivo, da je v teh krajih večji smučarski vrvež. Tisti, ki so najbolj navdušeni, so v šolskih počitnicah redni gostje teh smučišč, tudi v Podkorenu. Odpadkov je zato veliko, a kaj, ko je očitno premalo kontejnerjev. Tisti, ki strežejo smučarjem na poligonu, odnašajo velike vreče plastičnih kozarcev kar k majhnim kontejnerjem v Podkorenu, tik ob cesti. In jih seveda nihče ne prazni. Gostom je tako na voljo lep razgled na smetiščne kupe. Da pa bi pri poligonu nabavili svoj kontejner in razbremenili vaškega - ne, to pač ne. Najbrž preveč stane! Dahnili so da: Na Jesenicah: Kada in Fehim Ramič s Hrušice; Irena in Vitograd Sitar iz Zgornjih Gorij; Nataša in Lepon Vidic z Jesenic; Monika in Franci Horvat z Breznice. Čestitamo! Male gorenjske vasi Suha Piše: D. Dolenc Kmečki dvorec pri Španu Največja suška znamenitost je poleg vaške cerkvice brez dvoma Španova hiša, pravi kmečki dvorec na oni strani Sušice, ki je še danes največja, naj-, mogočnejša kmetija v vasi. Ob toliko novih hišah in novogradnjah tam okrog se zdi, kot bi se častitljiva stara gospa, zaveda- španova domačija je stara že 208 let. ureja DARINKA SEDEJ joč se svoje vrednosti, spogledovala z mladimi in jim dopovedovala, da so stvari, ki jim tudi čas ne pride do živega. Trdno je grajena Španova domačija, dve prelepi freski svete družine in sv. Florijana krasita njeno pročelje, k hiši pa spada tudi nadvse zanimivo poznobaročno trikotno znamenje iz leta 1794. Lani so ga domači obnovili, da je zaživelo v močnih barvah, to leto pa se bodo lotili tudi sončne ure na dvoriščnem delu hiše, nad obokanim zunanjim stopniščem. Tudi tu je na sliki sv. družina, ki ima pri nogah svetopisemsko kačo. Dvorišče pripoveduje svojo zgodbo tega kmečkega dvorca. Prostrano je, z mogočnim kostanjem v sredini, s kamnitimi stopnicami v hišo in v zgornji del dvoriščne stavbe, s kamnito klopico ob zidu, s silno zanimivim vodnjakom, s kovanim okrasjem v gornjem delu, njegov vrh pa krasi mali kovani zmaj. Tudi hlev je grajen v starem stilu. Okrog 30 glav živine je v njem. Hartman se pišejo gospodarji tod. Neveste, kje ste? Tudi Slugova domačija je mogočna. Posebno zanimiv je hišni portal iz sivega marmorja, ki Ena od fresk na stari Miklavževi hiši, ki je bila zgrajena leta 1786. ima ob vsaki strani upodobljeno vazo s tulipani. Podoben portal z enakim okrasnim motivom je pri Kržaj, kjer je bil stari Slugov gospodar doma. Hiša, zgrajena leta 1863 se je postarala, Jože Kalan, sedanji mladi gospodar pri Slugu, se je kot vsak dober kmet, najprej lotil gradnje hleva, da bo za najmanj 40 glav živine. Velik in dolg je, da mu komaj vidiš kraj. Sele potem bo prišla na vrsto hiša, čeprav, razmišlja danes, bi moral narediti obratno. Raje bi mlada prišla k hiši. Sploh je nekaj čudnega v tej vasi. Vrsta kmečkih fantov je samih na kmetijah, mladih pa ni. Pri vsaki drugi hiši je ali sam fant ali pa vdova, razmišlja Jože. Ni časa za ženitev, ko je toliko dela, čas pa beži... Še eno značilnost ima Suha: Miklavževo hišo. Tudi njeno pročelje so lepo poslikali s freskama sv. Florijana in Jezusa na križu.Francka Ravnikar s sinom živi zdaj tu. Saj je prijetna hišica, posebno poleti, ko je vsa v cvetju, toda treba bi jo bilo popraviti. Najraje bi jo prodala, če bi dobila zanjo toliko,kot danes stane manjše stanovanje v bloku. Dva vodnjaka za vso vas Tudi bajte so bile po Suhi, kajti brez bajtarjev včasih ni šlo. Eden najstarejših Sušanov, Jakob Koblar, ki mu je 82 let, mi je pripovedoval kakšno je bilo življenje včasih na Suhi. Koblar-jevi so se na Suho priselili 1908. leta, ko mu je bilo komaj leto. Oče je bil poštar in je do tedaj vozil poštni voz iz Železnikov v Škofjo Loko, potem pa nosil pošto po Škofji Loki. On je kupil bajto na Suhi, pri Pstot se je reklo. Še danes se tako reče, le da o bajti ni več sledu. Mladi so naredili veliko lepo hišo zraven, vsi pa radi prihajajo na peč v starem delu. Dva vodnjaka sta bila v vsej vasi, pri Bitnč in pri Slug. Točno je bilo določeno, kje kdo dobiva vodo, kajti treba jo je bilo plačevati. Bitnčeva "štirna" je bila za domače, za Boštečeve, Škomco- Jakob Koblar, Pstotov, je z 82 leti med najstarejšimi Stišani. -Foto: D. D. ve, Žargarjeve in za Pstoto. Nikoli je ni zmanjkalo, se spominja ata Jaka, pa če je bilo še bolj sušno poletje. Tudi v bajtah so bili pridni, sposobni ljudje doma.Pstotov ata se je izučil za sodarja in je vsem kmetom popravljal čebre, delal škafe. Za vse je prijel. Tudi strehe je popravljal. Ko mu je bilo 75 let je bil še na Španovi strehi. V Drajnarjovi bajti sp bile doma odlične šivilje, ki so šivale za loške gospe. Vedno so imele vajenke. Tam sta se izučili tudi Jakovi sestri in Tončka, ki se je k Tičku v Hosto poročila, je tudi vedno imela vajenke. Vrba-novec, ki je sicer kmet, pa dela košare. Lani je bil operiran in sam ne more več v gmajno po vi- tre. Da bi mu jih le mladi nanosili, pa bo še delal. Vrbanova Slavka pa ima veliko smisla za zeliščarstvo. Domačini radi pijejo njene čaje. Včasih je luštno bilo Tudi o tem mi pripoveduje Pstotov ata Jaka, kako so včasih na vasi zapeli. Prav na njihovem dvorišču je lipa, 1908. leta jo je Sluga usadil, in klop naredil okrog nje. Na tej klopi so se dobivali ob nedeljskih večerih šuški fantje, ko so se vrnili iz številnih loških gostiln in lepo po domače zapeli. Zdaj je tudi na ■ vasi vsak zase, vsak s svojim delom, s svojimi skrbmi. Skupaj se spravijo le še, kadar je v vasi treba to ali ono postoriti. Asfalt imajo položen skozi vas, telefone bodo dobili spomladi, vsaj tako obljubljajo, tudi za mlekarni-co se dogovarjajo, trenutno pa jih najbolj moti smrad, ki prihaja s čistilne naprave pod vasjo. Prej jim je 30 let smrdelo z ekonomije, zdaj, ko te ni več in so na njenem mestu zrasle stanovanjske hiše, pa jim dela nadlego čistilna naprava. Na odprtih zbiralnikih se nabere tudi po pol metra na debelo drobnih mušic, ki se razprše po vasi. Kadar pa potegne "jug", prismrdi od vode gor. Nekaj bi tam doli morali storiti. Saj čistilno napravo tudi koristno uporabljajo za pridobivanje energije iz plinov za ogrevanje hiš pod Plevno, vendar pa je hkrati tudi huda nadloga. Zoran Thaler, predsednik sveta za mednarodne odnose pri R K ZSMS: i udi \ letošnjem letu bomo v skladu / uredniško politiko Časopisa pripravljali enkrat mesečno (predvidoma \ zadnji torkovi številki v mesecu) tako imenovano mladinsko stran Gorenjskega glasa V letu 1989 bomo tako poskušali na dvanajstih časopisnih straneh predstaviti bralcem našega časopisa najpomembnejše dogodke - njihove akterje in področja na katerih bo mladinska organizacija dosegala najvidnejše rezultate. Kljub temu da je /a i. februarja napovedan "ideološko-sistemski plenum ZSMS'* m bi bilo umestno pričakovati, da bo govora o vsebini projekta, ki so ga mladi naslovili "Za demokracijo", smo se odločili drugače. Ocenili smo namreč, da bomo o najnovejši akciji mladih lahko podrobneje spregovorili, ko se bo i/kristali/iral v večji men. dotedaj pa poravnavamo "dolg /a nazaj".__■ Verjetno ni bralca, ki ne bi vedel, da so bili takoj po novem letu v Bohinju člani vodstva Transnacionalne radikalne stranke, kar je vsekakor v obstoječih razmerah z njihovim nesojenim kongresom v Zagrebu, pomenilo prvovrsten političen dogodek v Jugoslaviji. Če gremo še malo nazaj naletimo na "Evropsko deklaracijo ZSMS", na javno razgrnjeno naslonitev slovenske mladinske organizacije v Evropo - več kot dovoljšnja osnova za pogovor našega novinarja Vineta Beštra s človekom, ki stoji za vsem tem. Zoran, verjetno ni tako široko znano, da si bil pred izvolitvijo na sedanjo funkcijo profesionalni strokovno-politični delavec v komisiji za mednarodne zveze pri Konferenci ZSMJ v Beogradu. Mnogi tudi ne vedo, da si še dokaj svež diplomant ljubljanske Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo na mednarodni politologiji in da si doma iz Škofje Loke. Iz tega lahko posredno izpeljemo tudi prvo vprašanje - področje mednarodnih odnosov je bilo, do tvojega prihoda, na RK ZSMS le eno od področij, kjer se je hodilo na službene obiske v tujino in pisalo papirnate želje v Smislu "morali bi". Na kakšno "pogorišče" si ob začetku nastopa funkcije naletel? "Prišel sem v prostor tega sveta, ko je le-ta imel tako imenovane letne programe izmenjav. To je bil neki papir, ki je obsegal dve strani, kjer je bilo po mesecih navedeno, kam se bo šlo in kdo bo prišel k nam, se pravi uradne delegacije. To je pomenilo iti enkrat letno v Gruzijo, na Slovaško, imeti nekaj izmenjav obiskov z italijanskimi komunisti, obiskati nekajkrat organizacije slovenske manjšine v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, potem so bili mednarodni tabori... Ob obstoječi radikalni spremembi mladinskega programa na področju mednarodnih odnosov si ne bi pripisoval ne vem kakšnih osebnih zaslug, kajti povsem jasno je bilo, da je potrebno v konceptu nove političnosti narediti bistveni premik tudi na področju mednarodnih odnosov. ZSMS postaja politična organizacija, kar je seveda Pomemben premik iz prejšnje družbenopolitične organizacije, Podčrtali smo predvsem političnost. Če pa postajamo politični, se moramo tako obnašati tudi oo okolja in moramo imeti tudi Politična stališča na področju mednarodnih odnosov." Katere so vaše osnovne in izhodiščne točke novega pojmovanja vključevanja ZSMS na področju mednarodnih odnosov? "Naša želja je emancipiranje od dogme, ki govori o dokončnosti jugoslovanske zunanje politike. Mi smo jugoslovanska politična organizacija in hočemo participirati pri določanju jugoslovanske zunanje politike, kritizirati trenutno zunanjo politiko, Predlagati novosti. Gre torej za emancipacijo od mišljenja, da jmamo tako dobro zunanjo politiko, da o njej sploh ne more biti vec razprave. Vemo - neuvršče-na zunanja politika in tu se vse eč ali manj neha. Mi smo pred-a8ali, predvsem z "Evropsko deklaracijo" drugo orientacijo - evropsko orientacijo tako ZSMS, Jlovenije kot Jugoslavije. Še edno ocenjujemo kot glavno °cko odločanja naše zunanje Politike skupščino Jugoslavije, ?ar je tudi bistveni problem na-e zunanje politike - da se enostavno ves čas dela na teh vpra-anjih, na tajni način, v okviru Predsedstva SFRJ in delno par-^Je, v skupščini sami pa tega Izvoz orožja Omenil si "Evropsko deklaracijo", ki jo sam ocenjujem kot prvo mogočno spremembo delovanja ZSMS na področju mednarodnih odnosov. Kmalu bo minilo pol leta, odkar se je ta tekst pojavil v javnosti - na kakšno reakcijo vladajoče oligarhije je uradno in neuradno naletel? "O uradni reakciji bi težko govoril, lastil si bi pa del zaslug za to, da smo na neki način že prav siti "evropskih razprav", predvsem po slovenskih medijih javnega obveščanja. Ob tem ne smemo pozabiti, da je bilo napri1 mer samo leto nazaj greh govoriti o našem vstopu v EGS, za kar se danes med drugim tudi mladinci zavzemamo. Ta uradni molk vladajočih političnih struktur si razlagam kot neimeti argumentov proti temu, kar je na neki način logično, po drugi strani pa je takšna implicitna reakcija tudi ta, da se ničkaj dosti ne naredi na tem področju." Da ni reakcije oziroma proti-argumentov se mi zdi dokaj tipična zadeva. Spomnim se, da je France Bučar na tiskovni konferenci ob izidu svoje nove knjige "Usodne odločitve", tudi poko-mentiral to neobstajanje javnega stališča oblastnih, partijskih nično naivni, da se zaradi tega sploh vznemirjajo. Ravno to je zaskrbljujoče, ta cinična pozicija oblasti, ki ji v praksi kaj dosti ne moremo. Ne moremo je pripraviti do tega, da bi se bila ona, sama oblast, pripravljena vznemirjati, ker nam ni všeč, da Jugoslavija izvaža orožje. Tu spet trčimo na problem neodločanja v parlamentu." Jugoslavija brez mednarodnega ugleda? Tukaj ne gre za popolno nasprotje - v svetu se deklariramo za neuvrščene, smo naprimer proti neosvobodilnim vojnam, ki pa jih na drug način podpiramo z našim vojaškim mešetar je-njem? "Ravno če vemo kaj gibanje neuvrščenih v svetu predstavlja, se ne gre čuditi dejstvu, da večina prometa in trgovanja z orožjem poteka ravno med temi državami ali pa na relaciji neuvrščeni - razvite države. Torej v teh državah imamo vojskovanje s stotisoči mrtvimi, imamo režime, ki po svoji krutosti nimajo primerjave v zgodovini." Vsakodnevno nam vsiljujejo stereotipe o naši bleščeči zunanji politiki, ki je povezana z velikim ugledom Jugoslavije v sko že zdavnaj preživeto in kot takšno danes nesmiselno? "Osnovno izhodišče je zanesljivo dejstvo, da je za neuvrščene velika tragedija, kar je za vse nas sicer velika sreča, da se je hladna vojna končala. Če sem optimist, bom rekel končala, sicer pa velja, da se je končala za določen čas in da je zavel toplejši veter, v katerem se lahko mednarodni odnosi lepo razvijajo in se velike sile brez neuvrščenih lahko povsem kvalitetno sporazumevajo. V tem kontekstu se neuvrščenemu gibanju ne obeta ničkaj lepa usoda. Vedeti moramo, da so neuvrščeni odigrali pomembno vlogo takrat, ko so imeli konkretne cilje in konkretno politiko - dekolonizacija, preprečevanja izbruha tretje svetovne vojne, miritev napetosti med velikimi silami... Vse to je sedaj do neke mere rešeno in neuvrščeni vztrajajo na I tako imenovanih izvornih principih, ki so danes v svetu brez pomena." Ukinitev neuvrščenih? Bi se v svetu karkoli bistvenega zgodilo, če bi naprimer Jugoslavija v prihodnjem letu predlagala zaradi prej naštetega ukinitev gibanja neuvrščenosti, EVROPSKA DEKLARACIJA 1. 2. 3. Mladinska organizacija je neposredno odgovorna za uresničevanje interesov mladih ljudi in pobud civilne družbe. Svojo legitimnost črpa iz mladinske in širše demokratične javnosti. Člani mladinske organizacije smo tudi državljani Evrope. Razglašamo svojo pravico do gospodarskega razcveta, blaginje in demokracije. Utrujeni smo od gospodarske krize, ideoloških vojn in mednacionalnih spopadov, ki pretresajo našo državo. Obsojamo zunanjo politiko, ki nas je izolirala od našega kulturno zgodovinskega, gospodarskega in političnega okolja. Namesto križarskih vojn proti »notranjim sovražnikom« sprožamo projekt integracije v Evropo. Pretekla Evropa, Evropa Jalte, hladnih in vročih vojn in železne zavese, nas ne zanima več. Naša Evropa bo gospodarsko uspešna, politično in kulturno pluralistična. Njene vrednote bodo svoboda, človekove pravice, pluralizem in demokracija. vrhov do akcije "drugače mislečih". Je mogoče, kljub dejstvu, da gre za dve povsem drugačni področji, vleči paralele na liniji, ki se ji reče molk oblastnih struktur. Gre za neznanje, premišljeno potezo ali se na stranska vrata dopušča vstop resničnemu pluralizmu? "Zame osebno pomeni dejstvo, da ni tako imenovanih reakcij, pozitiven znak. To pomeni, da je tudi politični prostor postal tolerantnejši, ne skače se na vsako pobudo na nož ali pa z velikim navdušenjem, marveč se pusti političnim subjektom, da delajo vsaj svojo politiko. Verjamem, da ta stvar niti ni problematična, živi naprej svojo pot, v veliki zaslugi tudi po večji odprtosti medijev." Verjetno je bilo še nedavno tega moč trditi, da se "navaden državljan" ni kaj prida brigal za našo zunanjo politiko, danes pa opažamo, tudi v rubrikah, ki jih imajo časopisi namenjene bralcem, da temu ni več tako. Ena od tem, ki prihaja vedno bolj v ospredje, je tudi v skrivnosti zavit izvoz orožja oziroma nasploh naše trgovanje z vojaško industrijo? "Z neke oblastne pozicije, ki se ukvarja z izvozom orožja, ki zato seveda dobro ve in podpira, bi rekel, da so ti državljani res- svetu. Smo resnično tako ugledna dežela ali pa gre zgolj za pravljice naivnemu ljudstvu, ki pač vzame v zakup vse, kar mu spregovorijo v Beogradu? "Po mojem resnem mišljenju ugled Jugoslavije obstaja samo še v glavah tistih, ki z njim upravičujejo svoje vztrajanje na oblasti. Se pravi, da tega ugleda že zdavnaj ni več, so določene simpatije do naše države iz različnih vzgibov, naprimer lepa pokrajina ali lepe ideje, ki jih je ta dežela producirala v preteklosti, sicer pa nekega ugleda v političnem, finančnem, ekonomskem in moralnem smislu Jugoslavija v svetu nima več. Tudi to je dober razlog, zakaj je tako nujno prevrednotenje njene zunanje politike, ki konec koncev določa njen image v svetu." O gibanju neuvrščenih so nam predvsem v šolah na veliko polnili ušesa kot gibanju, ki zasluži vso dobroto in pozornost, vedno bolj pa ugotavljamo, da gre za gibanje, ki danes doživlja stalne konflikte in poraze. Ker si v tem gibanju lasti eno najzaslužnejših potez tudi Jugoslavija, ki bo skozi osebo (slovenskega) predsednika predsedstva SFRJ za določeno dobo tudi voditeljica tega gibanja, me zanima tvoje mišljenje na tezo, da je pravzaprav to gibanje zgodovin- kar je zanesljivo danes še hudo bogokletna misel? "Gibanje se je samo logično izteklo, samo da tega še ni opazilo. Sedaj prihaja do teh para- doksev - predlogi z naše strani -, da bi vabili na srečanja neuvrščenih tudi države, ki niso članice. Enostavno prihajamo do situacije, ko se nekako vzpostavlja druga generalna skupščina Združenih narodov, kar po mojem sploh ne potrebujemo. Mi imamo OZN v New Yorku, kjer so več ali manj prisotne vse države sveta in se lahko o vsem pogovarjajo tam. V tem kontekstu, če se zdravorazumsko kmečko vprašamo, kaj bi bilo na tem svetu slabše, če neuvrščenih ne bi bilo, kar je seveda tudi zelo bogokletna ugotovitev, bi lahko verjetno prostodušno ugotovili, da verjetno ne bi bilo nič bistveno slabše." Leto 1992 jemljejo mnogi kot pričetek novega štetja, če hočeš biti namreč kakorkoli aktualen, moraš namreč vsaj misel nameniti tej zgodovinski prelomnici. Kaj bo takrat po tvojem glede na vašo "Evropsko deklaracijo" to pomenilo za našo državo? Bomo postali člani Združenih držav Evrope ali zgolj stopnica poleg (pod) Romunije in Albanije? "Na takšen način, kot se dela sedaj, je lahko leta 1992 in Evro- pa samo nedosegljiv nebeški sen. Mislim pa, da so koristne vse kampanije za leto 1992, ker stvari niso tako preproste. Ker, če Jugoslavija danes zahteva to, kar je Turčija že, vstop v Evropsko skupnost, je realno pričakovati to v dvajsetih letih. Je pa iz notranjepolitičnega vidika izjemno povzdigovati to leto 1992, ker to pomeni pri nas prilagoditev Evropi - to pomeni reformo političnega, ekonomskega in pravnega sistema, da ne govorim o tehnoloških standardizacijah. Uspešna reforma v Jugoslaviji bi po mojem izgledala zelo enostavno - prevzeti skupni najmanjši imenovalec političnih, ekonomskih in pravnih sistemov dežel razvite Evrope. Gre za države, ki so si med seboj zelo različne, naprimer Danska -Grčija ali pa Portugalska - Nemčija, ampak te države so bile sposobne najti neki skupni vsem enak imenovalec - parlamentarna demokracija, v ekonomiji mešana lastnina, svoboda podjetništva in trg, v pravnem sistemu pa relativno visoko varovanje človekovih pravic. Takšna akcija bi našo državo v nekem obdobju desetletja, dveh naredilo primerno za de iure integracijo v Evropo in hkrati rešilo njeno krizo." Narodnostne manjšine Gre komentirati to veliko zavoro jugoslovanskih oblasti za resnično vključitev v Evropo zgolj s pozicije "na vsak način obdržati mehke fotelje"? "Antievropskost je zame sinonim za antireformizem v Jugoslaviji. Ljudje, ki so polni besed o treh reformah po drugi strani odločajo ali lahko jugoslovan-sko-italijansko mejo prestopijo samo z osebnimi izkaznicami in rečejo: "Ne!" ???! Podobna je zadeva tudi z radikalci... Torej isti ljudje, ki so polni besed o nujnosti reform in odprtja na konkretnih točkah, ki so lahko zelo banalne, kot je naprimer osebna izkaznica za prehod preko meje ali pa Radikalci, stvar vedno ustavijo." Na tiskovni konferenci, ki je bila pripravljena ob prihodu ra-dikalcev v Bohinj si posebej na-glasil, s kom vse ta trenutek slovenska mladinska organizacija sodeluje? "Kot sem že rekel, sem nasledil Gruzijo, Slovaško in obmejne organizacije. Znana je akcija z Radikalci, s katerimi sicer kakšnih posebnih paktov nimamo, potem smo bili pri mladih socialistih Bavarske, ki so predvsem pomembni v sklopu vzpostavitve mladinske mreže organizacij in gibanj v delovni skupnosti Alpe Jadran. V kratkem pričakujemo obisk na državni ravni iz Italije s strani Mladih socialistov, kjer med drugim predvidevamo tudi organizacijo skupnega festivala v Firencah ali Rimu z željo, da se prebijemo iz okvira Trst, Gorica in pridemo na državno italijansko raven^ V ZSMS, kjer smo se začeli deklarirati tudi kot če-znacionalna evropsko usmerjena organizacija, si bomo prizadevali navezati čimveč stikov, predvsem z deželami zahodne Evrope, kar je bil dosedaj velik primanjkljaj." Vsake toliko časa na veliko govorimo o tako imenovanih narodnih manjšinah, kje je pravzaprav bistvo tega problema? "Zelo afirmativno gledam na naše Slovence v tako imenovanem zamejstvu, v teh treh drugih državah, Italiji, Avstriji in na Madžarskem ob misli, da je potrebno preiti iz neke temeljne ozkosti, ki se pojavlja pri nas ves čas po vojni - temeljna ogroženost, večno iskanje sovražnikov in prijateljev. Če sem naiven, bi rekel, da mora priti do vključitve Jugoslavije in z njo Slovenije v evropsko skupnost, ki bi rešila ogromno problemov manjšin. Kaj bi recimo pomenil neobstoj pregrade v . ekonomskem smislu do Koroške, do Trsta... Nadalje se zavzemam za emancipacijo mladih Slovencev, ki so neobremenjeni z zgodovino, s čimer bi lahko dosegli tudi neobremenjeno sodelovanje na konkretnih projektih tudi z večinskim narodom. Gre na neki način za pobeg iz geta, v katerega jih starejši s svojim večnim opozarjanjem pritiskajo." Naše bratske republike Je tako silovito akcijo na področju mednarodnih odnosov, kot jo beležimo v mladinski organizaciji v Sloveniji čutiti samo v tej republiki ali gre za podobna gibanja tudi v drugih ZSM, vključno z zvezno mladinsko konferenco? "Vštevši ZSMJ jim to področje izgleda precej eksotično. V osnovi gre že za samo temeljno razliko med ZSMS in ZSMJ, čeprav je ZSMS konstitutivni del enotne ZSMJ. Na dan pridejo večna vprašanja tipa, ali je ta organizacija servis za neko mlado populacijo, ki jim zadovoljuje njene temeljne potrebe ali pa se lahko emancipira v neodvisno politično organizacijo, ki se ji ni odveč spustiti tudi na področje globalne državne politike. Ocenjujem, da smo dosegli velik premik tudi v Beogradu, kajti v kratkem času bo na zveznem mladinskem predsedstvu razprava o mestu in vlogi Jugosla* vije v Evropi. V pripravah na to sejo se jasno vidi, do kod so pripravljeni iti ljudje, ki so v ZSMJ odgovorni za področje mednarodnih odnosov. Mi se konkretno zavzemamo za takojšen vstop Jugoslavije v Evropsko skupnost, v Beogradu pa naprimer pravijo, da to lahko izpade smešno in da je potrebno ugotoviti, da naša država ne more preživeti izolirana, se mora torej odpreti v Evropo, morda naj razmisli o vstopu v Svet Evrope, sicer pa ... Kar se tiče ostalih republiških ZSM, je potrebno vedeti, da naprimer že v Zagrebu, na RK ZSM Hrvatske, nimajo človeka, ki bi bil zadolžen samo za mednarodne odnose. Skratka, gre za področje, ki mu ne pripisujejo tolikšnega pomena kot naprimer mladinskim delovnim akcijam. V drugih republikah pa je to vprašanje rešeno še slabše." Zaključiva najin pogovor na izhodišču rečenega. V kolikšni meri gre jemati vaše poteze, kot bi rekel socialdemokrat Tomšič, v želji po čimprejšni jati somišljenikov? Bodo vaše zahteve in pobude resnično pripeljale do parlamenta in dejstva, da bo (tudi) zunanja politika postala predmet (resničnega odločanja naroda samega? "Odgovoriti je možno samo v kontekstu reformiranja ostalih področij. O naši zunanji politiki se ne bo odkrito razpravljalo vse dotlej, dokler ne bo temu tako tudi pri vseh ostalih interesih naroda. Hočem reči, da, ko bodo lahko ljudje na podlagi posameznih programov, ki bodo nujno vključevali tudi zunanjo politiko, na svobodnih in neposrednih volitvah izbrani v predstavniška telesa, vidim zadevo optimistično, sicer ne." ^5^S^/©IFTICH-AS 14. STRAN / OBVESTILA, OGLASI Torek, 31. januarja 1989 Osebje Kompas hotela Ribno vam v sodelovanju z ekipo iz hotela Vojvodina iz Zrenjanina pripravlja tradicionalne DNEVE VOJVODINSKE KUHINJE OD 3. DO 1 3. FEBRUARJA VSAK DAN OD 18. DO 24. URE Za prijetno počutje bo poskrbel ansambel PRIJO, za kulinarične specialitete šef kuhinje STEVO ŠVENDERMAN, za dobro postrežbo šef strežbe NIKOLA GRČIĆ. V soboto, 4. februarja, vas vabimo na PUSTNI PLES v dancing baru! 21 VILA Trgovska in gostinska DO ŽIVILA Kranj Želite pustovati v domačem vzdušju ob zvokih harmonike? Na pustno soboto vas vabimo v Gostišče ob Planšarskem jezeru na Jezerskem. Rezervacije in informacije po tel.: 44-145! 21 VILA Trgovska in gostinska DO ŽIVILA Kranj Na pustno soboto, 4. februarja, vas vabimo NA VESELO PUSTOVANJE V hotel KAZINO na Jezerskem. Zabaval vas bo ansambel BLED. Najboljše maske bomo nagradili! Rezervacije in informacije po tel.: 44-007. J Nevaren prehod čez progo - V zvezi s sedanjimi razpravami o drugem železniškem tiru na Gorenjskem v krajevni skupnosti Lesce opozarjajo, da bi bilo treba rešiti tudi sedanji nevarni prehod čez progo zaradi ukinjenega prehoda pri Žitu Les- MERCATOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 Oglaša prosta dela in naloge za TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ PRODAJALCA za delo v skladišču krmil in prehrambenih izdelkov Posebni pogoji: 1 leto delovnih izkušenj TOZD KMETIJSTVO KRANJ KMETIJSKEGA TEHNIKA, K METLICA ali KMETIJSKEGA MEHANIKA za zahtevna kmetijska strojna dela Posebni pogoj : 6 mesecev delovnih izkušenj v kmetijstvu, lahko pa tudi pripravnik, vozniški izpit za traktor KMETIJCA ali KMETIJSKEGA MEHANIKA za sadjarsko strojna dela v sadovnjaku Preddvor za določen čas (nadomeščanje delavca v JLA) Posebni pogoji: 1 leto delovnih izkušenj v kmetijstvu ali sadjarstvu, vozniški izpit za traktor Za objavljena dela in naloge je določeno 2 mesečno poizkusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor M-KŽKGorenjske Kranj, JLA 2 v 8 dneh po objavi. BLED HTP Bled, TOZD Grand hotel Toplice na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 5. 12. 1988 razpisuje odprodajo rabljene kuhinjske opreme, ki se sestoji iz električnih trietažnih peči, električnih štedilnikov, plinskega štedilnika in električnega parnega kotla. Odprodaja bo v sredo, 15. 2. 1989 od 10. do 14. ure v prostorih vrtnarije Vile Bled Pri nakupu opreme imajo prednost družbeno pravne osebe, ki morajo predložiti veljavne in zakonite plačilne dokumente, fizične osebe pa so kupnino dolžne poravnati takoj ob nakupu. Princip prodaje bo videno-kupljeno in kasnejših reklamacij prodajalec ne bo upošteval. Kupci morajo kupljeno opremo odpeljati takoj s svojim prevoznim sredstvom. KOI> KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva ulica 27 64000 KRANJ Delavski svet DO KOP Kranj na podlagi predhodnega sklepa objavlja prosta dela in naloge PRIPRAVNIK - za delo v iinančno-računovodskem sektorju Pogoji: končana VII. ali VI stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri. Delo združujemo za določen čas - za čas pripravništva, to je 12 ali 9 mesecev odvisno od stopnje izobrazbe. Po priprvniški dobi ima delavec možnost združiti delo za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi tega oglasa na naslov: KOVINSKO PODJETJE KRANJ, Šuceva ulica 27, 64000 Kranj. Kandidati bodo pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. ALPETOUR Titov trg 4/b 64220 ŠKOFJA LOKA SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge GOSPODARJA PARKA Pogoji: Srednja šola prometne ali strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali Poklicna avtomehanska šola in 3 leta delovnih izkušenj. Izpit za voznike motornih vozil B, C in D kategorije. Poskusno delo 3 mesece. Delo se opravlja v izmenah. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 8 dni po objavi Kadrovski sektor Škofja Loka, Titov trg 4/b. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. DRUŠTVO NOGOMETNIH SODNIKOV 64240 RADOVLJICA Društvo nogometnih sodnikov bo v mesecu februarju organiziralo TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE. Kandidati naj pošljejo pisne prijave do 10. 2. 1989 na naslov: Društvo nogometnih sodniKOv Radovljica, Gorenjska c. 26, 64240 Radovljica. m TEKSTILINDUS JEffiABMT Gorenjesavska c. 12 64001 KRANJ p. p. 75 Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo prosto delo in naloge v TEHNIČNEM SEKTORJU VODENJE TEHNOLOGIJE ZA PREDENJE Pogoji: diplomirani inženir tekstilne tehnologije ali diplomirani organizator dela 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah s področja predenja aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika trimesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj dajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. M JUGOBANKA EKSPOZITURA TRŽIČ Cesta JLA 2, telefon: 52-1 61 , 52-1 62 Poslovni čas: pon - pet 9. - 12. in 14. -17 sobota 8. - 11. AMATERSKO GLEDALIŠČE LOŠKI ODER 64220 ŠKOFJA LOKA Ametersko gledališče »Loški oder« Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: STROKOVNEGA SODELAVCA - za nedoločen čas Pogoji za zasedbo del in nalog: — visoka ali višja izobrazba humanistične usmeritve, — prednost imajo kanidati z izkušnjami na področju amaterske ali poklicne gledališke dejavnosti s sposobnostmi za organizacijo kulturnih dejavnosti. Nastop dela takoj. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in opisom svojega dosedanjega delovanja na kulturnem področju je treba poslati v 8 dneh po objavi na naslov LOŠKI ODER Škofja Loka, Spodnji trg 14 - z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku objavnega roka. POCENI CENEJE NAJCENEJE LONDON MUNCHEN 061315727 PREVOZNIK PO MERI POTNIKA Torek, 31. januarja 1989 15. STRAN ^IŠ^&^EnGLAS MAU OGLASI toi:27 960 titallAf APARATI STROJI Barvni TV Grundig star prodam za 500,000 din. Tel.: 25-782_1194 Prodam ŠTEDILNIK in HLADILNIK, star eno leto. Tel.: 24-363 ali 21 -709 ___ri97 Prodam večjo MLATILNICO. Ogled popoldan. Hlebce 30, Lesce 1202 Ugodno prodam HIDRIFOR. Tel.: 49-229_1211 Poceni prodam termoakumulacijsko peč 4,5 kW in 80 I bojlar. Tel.: 57-908 __1212 Zelo ugodno prodam črno belo TV, za 15 SM. Tel: 38-291_1227 Ugodno prodam malo rbljen, kombiniran, vzidni štedilnik - rostfrei ter bojlar za vzidavo. Tel.: 51 -754 Lom 24, Tržič ____1228 STATVE ZA ROČNO TKANJE skoraj nerabljene, širine 90 cm, z vsemi potrebnimi dodatki ugodno prodam. Tel.: 35-443_1234 Prodam malo rabljeno TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2 KVV, cena 200.000 din. Tel. 28-043_1236 Prodam rabljen PRALNI STROJ OBO-DIN. Habjan, Tavčarjeva 17, Škofja Loka__1237 Prodam CISTERNO 2200 I Creina in OBRAČALNIK Favorit 220. Kranc, Ljubno 60_1239 Prodam ČEVLJARSKI STROJ za po-pravilo obutve s premičnim vodilom. Tel.: 57-748_1243 Prodam PRALNI STROJ (Gorenje), delno v okvari in POMIVALNI STROJ, malo rabljen. Soklič, Razgledna 9/a, Bled 1254 .•••.v/v »'* Tavčarjeva ulica v Kranju telefon 21 - 237 GRADBENI MATERIAL KUPIM suhe smrekove PLOHE od 5 -10 cm debeline. Babic Janez, Bistrica T^Duplje, tel.:70-007_1204 Ugodno prodam ALUMINIJ PLOČEVI-NO. Tel: 69-361 zvečer 1241 STANOVANJA Prodam novejše trosobno stanovanje '4 kvad. m v Bistrici pri Tržiču. Vselji-v° avgusta 1989. Tel.: 50-373 ali __|__555, dopoldan_1160 Mlad slovenski par išče najemniško stanovanje na relaciji Radovljica - Les-pe - Jesenice. Možna pomoč. Šifra: NUJNO _1205 Oddam sobo samskemu moškemu. Mavčiče 9 1232 VOZILA Prodam ZASTAVO 128, letnik 1987. gjfniša. Preddvor 134___ Ugodno prodam 126 P, letnik 1979. Luže 55 D'ANO karambolirano ali potrebno Popravila, kupim. Tel.: 77-317, popoldan___n87 prodam Z 101, letnik 1975 december obnovljeno. Fic Leon, Trebija 22, Gorela vas 1192 Prodam Z 750 registrirana do konca lete- Kapetanovič Anton, Ul. 1. avgusta 1 _______1JI93 Prodam JUGO 55, november 1985. !__]_JJ1_-499 1195 Prodam R 4, letnik 1977, karamboliran. I______42j_16fJ_1203 Prodam odlično ohranjeno Z 101 GTL a5. letnik oktober 1983. Tel.: 57-943 ____1206 Prodam leto in pol staro delno poškodovano karoserijo za R 4. Roblek, Ba-!gjj_63, tel.: 45-774_1208 Prodam karamboliran GS CLUB, letnik lg78j-el.. 47-377_1209 Prodam karambolirano Z 101 Comfort. uaar Joža, Vrbnje 19/b, Radovljica __________________1210 U9odno prodam Z 101 GTL 55, letnik 9»3. Jurjč (vo Podlubnik 154, Škofja Loka Prodč 1218 dam Z 128, letnik 1986, karamboli-7oa- 'nformacije po 15. uri na tel.: i°_730^ P_1219 2ASTAVA 126 P, letnik 1980, prodam. ii_!__j!4:;78fJ_ 1222 Prodam Z 750, letnik 1976. Tel.: 65-273 1229 Poceni prodam Z 101 lux, letnik 1976, neregistrirano. Štefe, Gosposvetska 17, Kranj_1230 Prodam Z 750, letnik november 1984. Prednji del karamboliran. Tel.: 65-099 _1231^ Ugodno prodam nov JUGO 55 KO-RAL, star 1 mesec. Tel.: 73-344 1242 Prodam TAM 110 T 10, letnik 1977, ka-sonar 4 m 20 cm dolžina, 2,20 m širina. Cen a po dogovoru. Kolarič Alojz, Sp. Besnica 79/b_1248 Prodam Z 128, star 3 leta. Tel.: 74-084 _1252 Prodam MERCEDES MOTOR 180 D. Soklič, Razgledna 9/a, Bled 1253 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 105 L, letnik 1982, 30.000 prevoženih km. Tel: 28-404 1259 ZAPOSLITVE Zanesljivo DELAVKO v izdelavi elektronike zaposlim. Naslov v oglasnem oddelku. _984 Iščem HONORARNO ZAPOSLITEV. Tel.: 35-345 popoldan_1191 Obrtnik išče večjo ali manjšo skupino za prodajo izredno zanimivega artikla. Tel.: 36-218_1199 Iščem mizarja upokojenca za mizarska dela v Avstriji do 14 dni. Infgormacije priTavčar Anton, Žirovnica 15 1246 Izdelali smo artikel, nujno potreben za življenje na vasi. Prvi rezultati kažejo izredno veliko'zanimanje. Če imate resen odnos do dela pokličite in pogovorili se bomo. Tel.: 46-205 popoldan, 28-938 dopoldan_1249 Sprejmem DELO NA DOM - sestavljanje, leplenje. Tel.: 49-478 od 12. do 15. ure 1257 Iščem več zastopnikov z lastnim prevozom. Redno izplačilo. Tel.: popoldan 51-839 1258 RAZNO PRODAM Prodam zmrzovalno OMARO 120 I Gorenje in OMARO z vitrino - masivna bukev. Tel: 27-995 1213 Prodam blok motorja IMT 533, gradbeno omarico s števcem in globok otroški voziček TRIBUNA. Krt Drago, Ul. 4. oktobra 29, Cerklje_1196 Prodam nov barvni TV, ekran 37 dm in OPEL REKORD - BERLINA 2,0 SJ, letnik 81. Bobnar, Godešič 122, Škofja Loka, tel.:633-424_1214 Prodam HLADILNIK za vgraditev Gorenje in otroški JOGI. Tel.: 36-885 popoldan_1225 Prodam črno bel TV ekran 30 cm, uvožen kiperbuseh, trajnožarečo peč ter kolo na 5 prestav. Kavčič Filip, Dražgo-še 13, Železniki 1240 Ugodno prodam uvožen večji, dvojni RADIOKASETOFON z carinsko deklaracijo in KUPI motor za JAWA ali ČZ 350. Ob delavnikih od 6. do 14. ure tel.: 77-291 int. 48_1247 Prodam kotno KUHINJO in FORD CA-PRI. Sovodenj 1, tel: 69-184 1255 Prodam dober JOGI. Kličite zvečer tel.:37-025 1256 PRIREDITVE GD Mavčiče prireja PUSTOVANJE, ki bo v soboto, 4. 2. 1989, ob 20. uri, z ansamblom TONETA JANČARJA in v nedeljo, 5. 2. 1989, s TRIOM VEHOVEC s pričetkom ob 17. uri. Vstopnine ni! Vabijo gasilci! PUSTOVANJE z ansamblom RŽ prire ja ŠD POLET Sv. Duh: v soboto 4. in v torek 7. februarja, obskrat s pričetkom ob 20. uri v DVORANI I. CANKARJA, najboljše maske čakajo NAGRADE. Pridite veselo bo!_1226 NOGOMETNI KLUB ŠENČUR vas vabi na vsakoledno MAŠKERADO v soboto 4 2 1989 ob 20. uri v DOMU KOKR ŠKE ČETE v ŠENČURJU. Za ples bo igrala skupina CALIFORNIA. Predpro-daja kart od 2. do 4. februarja od 16. do 18. ure v domu. Najboljše maske bodo NAGRAJENE VABLJENI! 1245 ŽIVALI Prodam kratkodlako JAZBEČARKO, staro 18 mesecev z rodovnikom. Tel.: 39-113___^_1198 Prodam težkega PRAŠIČA. Praše 14, Mavčiče 1201 Oddam mladega PSIČKA MEŠANCA -majše pasme. Sp. Gorje 80/b 1207 Prodam mlado KRAVO Simentalko. Prebačevo 36, Kranj 1220 Prodam 2 mlada KOZLA, srnaste pasme ter PSA nemškega ovčarja z rodovnikom, star 4 mesece. Kamenčić, savska 42, Kranj 1224 Prodam PRAŠIČA za zakolj. Tel.: 40-167_1235 Prodam ali zamenja mlado jalovo KRAVO za BREJO. Tel.: 70-045 Kranjc, Ljubno 60_ 1251 Prodam KRAVO Simentalko v osmem mesecu breje - tretje tele. PETER-NELJ, PODBREZJE 32 1260 AKVARISTI, POZOR. Več različnih vrst rib in rstli in dober nasvet. Galetova 12, Kokrica - Kranj_1190 Popravljam male gospodinjske apara- ■te. Tel: 48-139_1200 INSTRUIRAM nemški jezik za osno-vne in srednje šole. Tel.:28-043 1238 VODOVODNO INSTALACIJO na novi ali stari hiši (tudi razna popravila) vam naredim solidno in hitro. Tel.: 28-427 1244 KUPIM POSESTI V bližini Kranja najamem prostor (cir-ka 20 kv m) za mirno obrt. Možnost dovoza. Tel.: 33-828 v večernem času 1221 OBVESTILA SERVIS! Popravljam gospodinjske aparate in električno orodje iz podjetij Iskra in Elma. Huje 19 čistim vse vrste tapisonov, itisonov, preprog, sedežnih garnitur, stekla ter zaščitne premaze vinasa, marmorja, IKLINKERJA, ITD. tEL: (064) 39-508 1182 Kupim AGREGAT moči do 3 KW. Tel.: 620-204 popoldan_1233 KUPIM NAKLADALKO 15 do 17 kub m. Fajfar, Rudno 12, Železniki, tel.: 66-032 1250 OSTALO MAŠKERADNE OBLEKE za otroke od 2 do 14 let prodam - pošljem. Tel.: 061/266-940, po 10. uri_1012 INSTRUIRAM angleščino in nemščino. Tel.: 75-338_1215 Prodam enoosno kovinsko PRIKOLICO (večjo - primerno za manjši traktor). Informacije tel.: 28-647 1216 Prodam večjo količino SENA. Zg. Sori-ca52, Sorica 1217 Prodam SENO. Frelih, Gorenja dobrava 18, Gorenja vas 1223 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju, iz zavarovanja delovne organizacije VALENTIN BENEDIČIČ rojen 1909 Od njega smo se poslovili v soboto, 28. januarja 1989, na pokopališču v Žabnici. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ OSMRTNICA Umrla nam je naša mama in babica ANA BOŽIČ Od nje se bomo poslovili v sredo, 1. februarja 1989, ob 15.30 uri na pokopališču v Šenčurju pri Kranju. Do pogreba leži v mrliški vežici v Šenčurju. Žalujoči: hčerki Darinka z družino in Jožica ter sinova Jože in Martin ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta JUSTINA BEVKA roj. v Zakojci 12.9.1910 se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje ali nam kakorkoli pomagali; zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, vaščanom, tov. Marici Kopač, KS in ZB Primskovo, Gasilskemu društvu Primskovo, sodelavcem Iskre Telematike in Iskre Ero. Posebej se zahvaljujemo pevcem iz Strahinja in g. župniku iz Primsko-vega za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem. VSI NJEGOVI Gorenje, januar 1989 V SPOMIN na našega ljubega BOJANA JARCA Danes mineva žalostno leto, odkar zapustil si nas Ti, Povsod velika je praznina in v srcih huda bolečina. Vsem, ki obiskujete, prižigate sveče in poklanjate cvetje na njegov mnogo, mnogo prerani grob — iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 31. januarja 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete FRANČIŠKE BETON roj. Šilar iz Rupe se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za pomoč pri zdravljenju dr. Pegamovi in teti Francki za pomoč ob njeni bolezni. Zahvala g. župniku za opravljen obred in pevcem, ki so ji zapeli ob odprtem grobu. VSI NJENI Rupa, 26. januarja 1989 ZAHVALA Ob boleči igubi drage mame, stare mame, sestre in tete DANICE HUMAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in podarili cvetje. VSI NJENI Kranj, Nova Gorica, Kal nad Kanalom ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica MARTINA ŠKRJANCA se iskreno zahvaljujemo dr. Štularju za dolgoletno zdravljenje, dr. Pavlinovi in osebju pnevmološkega oddelka na Golniku za nesebično pomoč pri zdravljenju, sosedom, sorodnikom, prijateljem, pevcem za zapete žalostinke ter. župniku za lepe poslovilne besede in obred. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali in ga spremili na njegovo zadnjo pot. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MARTINA KOZJEKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje in sveče, izkazano pomoč, izraze sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in sestre in tete ANICE TOMAŽIČ roj. Fale se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, predvsem Strniše-vim, Šternovim in Pretnarjevim ter Kavčičevim za nesebično pomoč, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Terčonu in bolniški sestri Metki, ki sta ji v času bolezni lajšala bolečine. Hvala Folklorni skupini s Primskovega ter sodelavcem GPP tozd Števci za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se župnikoma g. Kovačiču in g. Malovrhu za ganljive besede in opravljen obred. Zahvala velja tudi domačemu pevskemu zboru. Vsem, ki ste imeli mojo mamo radi iskrena hvala. Žalujoči: sin Ljubo z družino ter ostalo sorodstvo Kranj, 24. januarja 1989 NOVICE IN DOGODKI Prva tekma oldtimerjev v Kranjski gori Zabava na starih smučeh Kranjska gora, 30. januarja - Minulo soboto je bilo za hotelom Larix v Kranjski gori prvo tekmovanje na starih smučeh in v stari smučarski opremi. Tekmovalci so prišli večinoma z Gorenjske in iz Ljubljane. Tekmo si je ogledal tudi Stane Dolanc. V organizaciji oddaje Zdravo imiMMiimiiiiMM^------------------~~~~-<~~- ljubljanske televizije, Turističnega društva Kranjska gora in Žičnic Kranjska gora je bila minulo soboto na smučišču za Lari-xom v Kranjski gori prav zanimiva tekma: zbrali so se namreč tisti, ki hranijo na domačih podstrešjih in po kleteh stare in kar najbolj stare smuči ter vso smučarsko opremo, s katero so premagovali visoke snežne zamete njihovi dedje. Prva tekma »oldtimerjev« je tako po številu, navdušenih gledalcih in po svojevrstnosti tako uspela, da najbrž ne bo zadnja. Z zanimanjem so jo spremljali tudi številni tuji turisti, ki kljub pomanjkanju snega vztrajajo v Kranjski gori in njeni okolici. Smučarski oldtimerji so prišli od vsepovsod, a največ z Gorenj- Težko je bilo zavijati, a bilo je zabavno.... V Kranjski gori je bila prva tekma oldtimerjev... Akciji v Kranju in Tržiču ske in Ljubljane. S starimi, lesenimi smučmi, ki so bile večinoma izdelane okoli leta 1920, s smučarskimi čevlji z vezalkami, v starih pumparicah in s klobuki na glavah so želeli kar najbolje ponazoriti, v kakšni opremi so smučali nekoč. Ko so se spuščali mimo vratic, so le redki znali prikazati tudi nekdanjo tehniko smučanja; z današnjo pa je seveda šlo zelo težko. Sodelavci oddaje Zdravo so na smučišče pripeljali tudi strokovnjaka za nekdanjo smučarsko opremo, Marjana Jeločnika, ki je ocenjeval smuči in opremo oldtimerjev. Med drugim je dejal, da so se prve smuči pojavile okoli leta 1880, a tedaj in še veliko let pozneje niso znali niti približno tako smučati kot danes, ko je postalo očitno, da je smučarski šport ne le zaradi tehnike in opreme, temveč tudi zaradi telesnih sposobnosti človeka eden najbolj priljubljenih športov. V Kranjski gori je bilo ob prelepem sončnem vremenu tokrat nadvse zabavno; mladim za poduk, starejšim za spomin na dni, ko so bile smuči in smučarska oprema izdelane doma in ko še slutiti niso mogli, v kakšno vrhunsko tehniko se bo razvila oprema in v kakšno virtuoznost smučarski šport nasploh... Po to: D. Sedej Z GLASOVA ANKETA Tržičani se nimamo kaj pritoževati Dve mladinski tribuni Tržič, januarja - Tržiška komunala letos praznuje 30-letnico svojega dela. Pokriva široko področje, širše kot drugod, saj njen delokrog niso le vodovodi, kanalizacija, odvažanje smeti in kar sodi sem zraven, temveč ima tudi svojo gradbeno dejavnost. Kam vse posegajo, najlepše pokaže razstava, ki so jo v petek, 27. januarja, odprli v tržiškem paviljonu. Tržičani občutijo, da se je v zadnjih dveh, treh letih do- Franci Pungaršek, Brezje pri Tržiču: "Na moji parceli v Brezjah je razbremenilnik vode. Ko je bilo treba popraviti ventil, sem jih poklical in prišli so takoj, nemudoma. Nobenih ur-genc ni bilo potrebnih. Tudi kontejner redno odvažajo. Če leže smeti okrog njega, je to le malomarnost posameznikov. Moram reči, da se naši komunalci resnično trudijo, da je Tržič čist in urejen." Marjan Oman, Zvirče: "Do pred treh let smo vaščani sami morali odvažati smeti na deponijo, zdaj pa jih redno pobirajo delavci komunale. Celo Lom, kjer je včasih šlo vse v Lomšči-co, so uredili. Lomljani so postali dokaj disciplinirani, kar se tiče smeti, se pa sem in tja še zgodi, da tisti, ki je vajen metati smeti čez breg, to skrivaj še stori. Je pa tega vse manj." Etelka Praprotnik, Cankarjeva 1, Tržič: "Ravno včeraj smo v naši krajevni skupnosti obravnavali ekologijo Tržiča. Še vedno se dogaja, da posekajo drevo, ne posade pa novega. Moram pa priznati, da so delavci komunale izredno lepo zasadili grmovnice okrog naše stolpnice. Morda ne bi bilo slabo, kaj spremenilo v delu njihove komunale. Na bolje, seveda. Njihovi komunalni delavci so veliko naredili pri čistoči, centralno smetišče na Hudem je že dokaj urejeno, čeprav še ni dokončano. Resno si prizadevajo, da Tržičanom zagotavljajo dobro pitno vodo, uspešno so se tudi vključili v urejanje mesta in Deteljice v Bistrici. Vsaj občinski možje so s svojo komunalno službo kar zadovoljni. Kaj pa občani? da bi delno tudi v cvetlična korita nasadili nizke grmovnice. Pri čiščenju mesta bi pa imela le to pripombo, da bi moralo biti večkrat oprano. Po vojni, ko ni bilo denarja, smo imeli ceste pomite, vsaj enkrat na teden so jih prali. Saj so pometene, toda pranje je čisto nekaj drugega. Vsaj takrat, ko je dovolj vode, bi si to lahko privoščili. Motijo me divja odlagališča. Saj so v samem centru mesta, ob sprehajalni stezi na grad, nad športnim igriščem. Tu ne pada kritika na komunalne delavce, temveč na posameznike, ki si take stvari dovolijo. Visoke kazni bi morali predpisati za takšne primere, da bi jih izučilo." Alojzija Hribar, Cvetličarna Iris v Tržiču: "Odvoz smeti je v redu, tudi cvetlična korita po mestu so lepo nasajena, nad preskrbo z vodo se ne moremo pritoževati, le žale bi morali urediti. Saj niso zanemarjene, stare so in kličejo po obnovi. Te bi morale biti zdaj prve na vrsti." Anton Bečan, Ročevnica 43: "Saj jim človek res nima kaj očitati. Redno odvažajo smeti, tako iz hišnih smetnjakov kot veliki kontejner, vode imamo dovolj in to res dobre vode, iz Žegnanega studenca, tudi ceste so počiščene. Da bi se le ne pokvarili, si želimo, in da bi bili še naprej tako prijazni, kot zdaj. Leta poprej tega ne bi mogel reči. Zdaj pa čim je tako mraz, da pota poledene, pridejo po-solit. Še klicati jih ni treba, sami pridejo." D. Dolenc Vas zanima, kdo so in kaj mislijo novi kandidati za vodstvo OK ZSMS Kranj ali pa imate morda predlog za rešitev prostočasovne pustote v Tržiču? Verjetno je še predaleč napovedovati letno sejo konference OK ZSMS Radovljica, zato pa sta toliko bolj aktualni akciji, ki bosta danes, v torek, 31. januarja zvečer. V Tržiču pripravljajo posebno problemsko konferenco, na kateri želijo odkrito in povsem konkretno spregovoriti o vseh problemih, ki jih imajo mladi tržiške občine na področju organiziranega preživljanja prostega časa. Ob tem, da gre za trenutno največji projekt OK ZSMS Tržič, s katerim želijo ne samo opozoriti politične in oblastne strukture v občini na obstoj problema, pač pa tudi najti povsem realne rešitve, bo verjetno za marsikoga zanimiva razprava, ki se bo ob 18. uri pričela v veliki sejni sobi tržišče občine. Prav tako pa bo verjetno zanimivo tudi v Kranju, kjer občinski mladinci ob 17. uri v Car-niumu pripravljajo javno predstavitev kandidatov za novo vodstvo OK ZSMS, ki naj bi bilo predvidoma izvoljeno čez mesec dni. Gre za javno razgrnitev programov in osebnih stališč kandidatov, ki so predvideni za opravljanje najodgovorneiših funk- V štipendiranju trg že velja cij v naslednjem mladinskem mandatu. Obe akciji sta povsem odprti za javnost in kot takšni ne namenjeni zgolj obstoječi (in bodoči) tako profesionalni kot neprofesionalni občinski politični sestavi, glede na vsebino posameznih tribun, bi namreč organizator verjetno želel videti oba prostora napolnjena predvsem s člani tako imenovane baze oziroma tistimi, ki jim ni vseeno, kakšna je možnost preživljanja prostega časa v Tržiču in kakšna bo prihodnja mladinska oblast v Kranju. V. Bešter Tudi družboslovce rabimo Kranj, 29. januarja - Konec februarja, ko bo natiskan obsežen razpis za vpis v prvi letnik srednjih in visokih šol, po tradiciji nekaj zadnjih let lahko pričakujemo tudi objavo kadrovskih štipendij, ki jih za naslednje šolsko leto namerava podeliti slovensko združeno delo. Že nekdaj je veljalo, zdaj ko denarja vsepovsod manjka, pa postaja še bolj očitno, da so kadrovske štipendije v bistvu trg učencev; štipendije dobivajo predvsem učenci za smeri, kjer je povpraševanje večje od ponudbe. Ali je vidik ponudba-povpra-ševanje res oziroma vedno najpametnejši, ko se v nekem podjetju odločajo za razpis štipendij, pa je seveda drugo vprašanje. Vzemimo za primer učence iz gorenjskih družboslovnih šol Zanje so bile v tem šolskem letu po podatkih, ki so na voljo, dostopne samo tri kadrovske štipendije; na Jesenicah jo je podeljeval Kompas, v Škofji Loki Al- pina Žiri. Če vemo, da je v štiriletni generaciji te usmeritve več kot 600 učencev, pomeni, da jih je le pol odstotka lahko zadostilo želji. Da je kadrovska štipendija želja večine šolajočih, pa najbrž vemo, saj po eni strani izboljšuje socialni položaj štipendista, po drugi pa mu zagotavlja iw., nejšo zaposlitev. Vprašanje pa je, kakšno uslugo si gorenjsko združeno delo s Posebna družabno-športna prireditev Športniki zmoremo vse Kot smo vas obvestili že v novoletni številki Gorenjskega glasa, pripravljamo v letošnjem letu sicer tradicionalno prireditev, na kateri podeljujemo priznanja najboljšim gorenjskim športnikom v minulem letu malo drugače. Skupaj s kranjsko Zvezo telesnokulturnih organizacij smo se namreč odločili, da pripravimo posebno družabno-športno prireditev pod naslovom »Športniki zmoremo vse«, ki bo v petek, 10. februarja, ob 19. uri v večnamenski dvorani Iskre Telematike na Laborah pod generalnim pokroviteljstvom Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske. Razen priznanj najboljšemu gorenjskemu športniku, športnici in ekipi v letu 1988 bodo podeljena tudi občinska športna priznanja, ob tem pa bo pripravljen tudi pester zabavni program. Ker je število mest omejeno, obveščamo vse zainteresirane, da svojo rezervacijo čimprej potrdijo na ZTKO Kranj (stavba ob stadionu) ali na telefon 21-176 (Lampret, Farčnik). y g takšnim "varčevanjem" (kadrovska štipendija danes stane za povprečno uspešnega učenca okrog 180 tisočakov na mesec!) dela za prihodnost. Družboslovcev res ni treba iskati z lučjo, vendar pa je eno zaposliti delavca z nejasnimi sposobnostmi (diploma ne pove vsega) in drugo človeka, ki štiri, šest, osem let živi in faste s svojim podjetjem. Tudi družboslovce rabimo, mar ne? Ne le v gospodarstvu, tudi ali najbrž še bolj v družbenih dejavnostih, v javnih službah (šolstvo, zdravstvo, kultura, upravni organi). Pred durmi so novi razpisi, nove priložnosti za štipenditorje, da sodelujejo pri oblikovanju svojih bodočih sodelavcev. Bodo spet popustili "trgu"? H. Jelovčan Planinski izlet na Jošt Kranj, 31. januarja - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj bo prihodnji teden priredila prvi letošnji planinski izlet. V sredo, 8. februarja, se bodo povzpeli na Jošt nad Kranjem. Zbrali se bodo ob 7.30 na kranjski avtobusni postaji, od koder bodo krenili peš na svojo.planinsko pot. Oprema naj bo lahka, planinska. Izlet bosta strokovno vodila Metka Šparovec in Srečo Mesaric. Med počitnicami ni manjkalo zabave Kranj, 31. januarja - Počitnice so kar prehitro minile, šolarji so jih to leto spet užili brez snega. Deseterica organizatorjev, ki je snovala letošnji program Vesele počitnice v Kranju, pa sodi, da je bila vrsta počitniških dejavnosti ravno zato tako množično obiskana. Kot pravijo pri občinski konferenci ZSMS in zvezi prijateljev mladine, pa gre največja zasluga vsem tistim, ki so zastonj ali za simbolično vsoto priredili številne za otroke zanimive počitniške dejavnosti. To so bili Kino Kranj, klub Carnium, Zveza telesnokulturnih organizacij, Zveza kulturnih organizacij, društvo Modrina, Jahalni center Podvin, krajevna skupnost Stražišče, Pionirska knjižnica, Lutkovno gledališče čez cesto, Planinsko društvo ter Gorenjski sejem z vsak dan odprtim drsališčem in Dom JLA, ki je ves čas gostil in pomagal organizirati kopico dejavnosti. Vsem se kranjska mladinska organizacija in zveza prijateljev mladine v imenu šolarjev iskreno zahvaljujeta. D. Ž. Novost v srednješolskih zbornicah "Čini" za učitelje Kranj, 29. januarja - Nedavno so ravnatelji srednjih šol v Mariboru izračunali, da bi šele po dvigu plač za štiri desetine srednješolski učitelji ujeli povprečje enako zahtevno šolanih delavcev v gospodarstvu. Znano je tudi, da osnovnošolski učitelji v gospodarsko uspešnejših občinah, med katerimi so tudi nekatere gorenjske, s plačami prekašajo republiško dotirane srednješolske... Neurejen ekonomski položaj učiteljev pa je le eden, resda pomemben, razlog, ki učiteljem povzroča glavobol. Drugi, gotovo še pomembnejši, se dotika njegovega dela samega, zlasti nenehnega spreminjanja prenatrpanih programov, v katerih ni oziroma je zelo zelo malo prostora za učiteljevo (in seveda učenčevo) ustvarjalnost. No, programi, kakršni so nastali pred sedmimi, osmimi leti z utopij čnim usmerjenim izobraževanjem, so danes že precej prikrojeni po stari obleki in jih še krojijo življenju primerneje. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona o usmerjenem izobraževanju, ki naj bi bile osvojene nekje do začetka naslednjega šolskega leta, med drugim prinašajo različne nazive za srednješolske učitelje. Napredovanje naj bi bilo plod uspešno opravljenih strokovnih izpopolnjevanj in usposabljanj učiteljev ter uspešnega pedagoškega dela. Po vzoru univerzitetnih učiteljev so predvidene tri kategorije srednješolskih učiteljev: učitelj, učitelj mentor in učitelj svetnik. Ločevanje po nazivih, ki jim bo bržkone sledilo tudi ločevanje po plačilnih razredih, bo dobro z dveh plati. Med učitelji, zlasti bolj ambicioznimi in sposobnimi, bo zavel tekmovalni duh; bolj zavzeto kot doslej se bodo izobraževali ob delu in na ta način učencem dali več znanja. Napredovanje pa bo koristno tudi za njihovo moralo. Zdaj učitelj nima nobene možnosti napredovanja, razen do ravnatelja, kjer pa so mesta omejena. Prav do upokojitve je njegova poklicna pot zapečatena: ostaja "samo" učitelj. Možnost doseganja višjega naziva bo zato balzam tudi za njegovo samozavest. H. Jelovčan Veliki turnir biljarda Pri Johanci Veliko število igralcev biljarda se je v soboto in nedeljo v Britofu pri Kranju, v gostilni Pri Johanci, zbralo na drugem Velikem Union turnirju v ameriškem POOL biljardu. Organizator zdaj že tradicionalnega turnirja Kranja je bila tudi tokrat v sodelovanju s pivovarno Union, gostilna Pri Johanci. Kar 95 prijavljenih domala iz cele Slovenije, od tega 4 ženske, je pokazalo svoje znanje in spretnosti na velikih mizah ameriškega biljarda. Potegovali pa so se za bogate nagrade, saj je bil nagradni sklad kar dva in pol milijona dinarjev. Omogočila pa sta ga gostilna Pri Johanci in pivovarna Union. Do velikega finala sta prišla Filip Didočič iz Komende in najboljši celjski biljarder Robi And-žič. S 3 : 1 je zmagal Filip Didočič, tretje mesto pa je osvojil Anton Čop iz Kamnika.. Številni igralci biljarda so že povezani v raznih klubih, pred kratkim pa so izdali tudi prvo uradno listo nosilcev turnirjev biljaru«*. Ta pa bo že veljala na. tretjem turnirju Kranja, ki bo 3. in 4. marca v gostilni Pri Johanci. G. &nik Filip Didočič iz Komende med finalno igro, pred številnimi gledalci, ki so spremljali dvodnevni turnir biljarda Pri Johanci. — Foto: Gorazd Šinik