DOLENJSKI LISTI
Št. 37 (860)     L. XVII
NOVO MESTO, četrtek, 22. septembra 1966
Ob letošnjem »Protituber-kulozriem tednu« Rdečega križa želimo povečati vlogo aktivistov RK v boju proti tuberkulozi. Prav bo torej če damo bolnikom in vsej javnosti na znanje, da bo ta boj uspešen le, če se bomo bojevali z združenimi močmi ter dosledno in smotrno sodelovali.
Zatiranje tuberkuloze je ob današnjih dognanjih medicine vedno bolj uspešno, če bolnik prizadevno sodeluje pri dolgotrajnem zdravljenju je uspeh gotov. Žal pa se tudi pri kooperativnih bolnikih srečujemo z mnogimi činitelji — ti so največ nemedicinski — ki kvarno vplivajo na zdravljenje. Marsikatero izmed teh motenj odpravijo že zdravstveni delavci, toda samo tiste, ki jih ugotovijo bodisi sami ali pa zanje zvedo. Odpravijo jih lahko le, če je to v njihovi moči. Največkrat se srečujemo s težavami bolnikov, ki so socialnoekonomskega ali vzgojnega značaja. Kolikor več takih težav pri posameznem bolniku spoznamo in kolikor prej zvemo kaj bolniku najbo' teži, toliko laže je ublažil kvarni vpliv teh težav. Ko opravljamo to težko delo, moramo v domala vseh primerili potrkati na mnogo vrat (tudi za eno samo vprašanje po.večkrat) preden uspemo. Zato je toliko bolj potrebno, da vse, ki lahko kaj pomagajo pri odpravljanju težav tuberkuloznega bolnika pravilno seznanjamo z globino in daljnosežnostijo tega dela.
S tem razširjamo sodelovanje iz protituberkulozne službe na vse javno življenje. S konkretnim delom je treba začeti pri dispanzerju, kjer ie na voljo vse, kar se tiče Posameznega tuberkuloznega bolnika. Tam je vse osredotočeno in tam je treba iskati podatke in naloge. Posredniki so pri tem po svoji vlogi aktivisti RK, ki naj delujejo od dispanzerja navzven in v obratni smeri. V proti-tuberkuloznem dispanzerju torej lahko zvedo aktivisti RK za bolnike in njihove Probleme. Na terenu, kjer bolniki žive tudi v najbolj nemogočih razmerah pa nato aktivisti zbirajo potrebne informacije in jih posredujejo dispanzerju. V dispanzerju se po najširši analizi zbranih podatkov ugotovi in razčisti kaj storiti ter kaj naj °Pravijo aktivisti in kaj naj Posredujejo pristojnim, da bi bili problemi rešeni. Akt i vi -sti RK bodo torej v dispan-£erJu najlaže zvedeli kaj lah-£° storijo dobrega v okolju, *jer tuberkulozni bolnik živi.
Poudariti -relja, da imamo Precej bolnikov, pri katerih * zdravljenje uspešno, ker *2 njem vsestransko sami s°delujejo v svoje dobro. Zal ^a imamo tudi bolnike, pri £aterih ni uspeha. V takih Primerih največkrat ugotavlja-
l> da gre ne le za nekooperativne
bolnike, ampak da vzroki tudi v objektivnih J^avah najrazličnejših vrst. ^ ^v Pri   teh tuberkuloznih nikih Pa Je poleg strokovno in Javne službe še poseb-
... Potrebna pomoč aktivistom RK
?*UM. DR. IVO SMRECNIK
Novo šolo v Metliki je izročil namenu Viktor Kepic, član IS SRS (Foto: M. Vesel) OB OTVORITVI NOVEGA ŠOLSKEGA POSLOPJA V METLIKI
v'
V nedeljo dopoldne se je na pobočju nad Puiigar-tom v Metliki zbralo veo kot 1000 ljudi. Svečanosti ob otvoritvi nove osnovne šole so prisostvovali tudi številni gostje: Janez Vipotnik, zvezni sekretar za prosveto in kulturo, Leopold Krese, predsednik gospodarskega zbora SRS, Viktor Repič, član izvršnega sve a SRS, ljudska poslanca Niko Belopavlovič in prof. Miroslav Kambič, predstavniki Dolenjske banke, PIONIRJA, delovnih kolektivov in drugi.
Dolgoletna želja prebivalcev — osnovna šola, ki bo lahko sprejela 600 učencev,
Asfalt na cesti Brežice-Dobova
ObS Brežice je sklenila z novomeškim cestnim podjetjem pogodbo za asfaltiranje 7 km dolge ceste med Brežicami in Dobovo- Asfaltiranje bo veljalo 180.000 Ndin. Delati so že začeli, asfaltirali pa bodo tudi prostor okrog nove tržnice, pred prosvetnim domom in gimnazijo, Tomšičevo in Vodnikovo ulico ter Cesto 1. maja.
Črpalka do 30. oktobra
Zaradi nekaj dodatnih del, predvsem pa zaradi talne vode, ki je ovirala delo, se je gradnja bencinske črpalke v Trebnjem zakasnila. Kot go zagotovili izvajalci del GP Pionir in investitor Petrol iz Ljubljane, bo dograjena do 30. oktobra. Podjetje ima pripravljeno že tudi osebje,
Letos destilacija Dana še ne bo postavila svojega kioska za prodajo pijač. Ob kiosku bi bil namreč potreben parkirni prostor, ki pa ga v prvi fazi izgradnje še ne bo.
Petru Bajcu so spremenili kazen
Vrhovno sodišče SRS je na Bajčevo pritožbo zoper razsodbo novomeškega okrožnega sodišča, ki ga je 2. julija letos obsodilo na smrt, pritožbi delno ugodilo in prvostopno sodbo spremenilo tako, da je namesto smrtne ka-■mi izreklo nadomestno kazen — 20 let strogega zapora. S tem je sodba pravnomočna.
je bila dograjena v rekordnem času 361 dni. V njej je 16 običajnih učilnic, 4 posebne učilnice, 2 uč:lnici za tehnični pouk, 6 kabinetov in vrsta drugih prostorov: uprava, knjižnica, kuhinja, jedilnica, garderobe in sanitarije. Skupaj ima šola - 2942 metrov koristne površine- Za poslopje in opremo je bilo porabljenih 380 milijonov S din. Več kot polovico d en? rja je prispevala republika s pogojem, da 44 odstotkov zbere
občina. 37 milijonov posojila so dobili pri Dolenjski banki m hranilnici v Novem mestu, 34 milijonov od novomeškega medobčinskega investicijske-
(Natiiljevan.je na 7. str.)
V Dol. Toplicah ustrelil velikega jelena
Na polje v bližini kopališkega parka, kjer ima kmetijska zadruga posejano koruzo je že nekaj dni prihajal na pašo velik in močan jelen iz bližnjih roških gozdov. TopliSii lovci so ga zašle do v al i in France Henig-man ga je zadel. Jelen je imel lepe rogove, tehtal pa je blizu 100 kilogramov. Meso so razprodali v topliški mesariji, saj so domačini in gostišča radi posegli po okusnem mesu. D. G.
Strahovit vihar s točo v Dobrniški dolini
Strašno noč so preživeli prebivalci dobrniške doline in bližnjih vasi 14. septembra. Ob treh ponoči je začel divjati vihar s točo, ki je zajel področje Sel-šumberka in Orlake ter šel preko Kamenja in Železnega po dobrniški dolini proti šmavru in še naprej. V grozni noči je ob nenehnem bliskanju in treskanju puščal za seboj nepopisno razdejanje na njivah in na gospodarskih poslopjih.
Najhuje je prizadel Vapčo vas, kjer je porušil 9 kozolcev, in železno ter Gor. in Dol. Kamenje, kjer ni ostalo na drevju in v vinogradih tako rekoč niti lista več. Hudo so bile prizadete tudi vasi Lokve, Orlaka, Do-brnič  in mnoge druge.
Vihar je porušil skupaj blizu 40 kozolcev in pobijal celo ptiče, ki jih je nevihta doletela pri prenočevanju na drevju. Kot je povedal 68-let-ni Janez Lah iz Vapče vasi ter drugi starejši gospodarji, kaj takega v življenju ne pomnijo, posebno pa ne, da bi taka toča pustošila po mali maši.
Človeških žrtev na srečo ni bilo. materialna škoda pa gre v milijone. Od ajde, ki je šla že v zrnje in je lepo kazala, ni ostalo ničesar. Uničeni so tudi drugi strniščni
posevki in vinogradi, medtem ko je koruza delno ušla najhujšemu,- ker je že začela zoreti. Toča, ki je bila na dvorišču kmetije v Vapči vasi celo blizu dva metra na debelo, je ponekod ležala še naslednjega dne.
Komisije, ki jih je takoj ustanovil štab za obrambo pred elementarnimi nezgodami na občinski upravi v Trebnjem, so kmalu ugotavljale škodo. Precejšen del prizadetih vasi pa je revnejših in spada zemlja v četrti proizvodni okoliš, tako da davkov sploh ne plačujejo. Na žalost tudi večina poslopij ni bila zavarovanih. Točne j-šo škodo bodo ugotavljali na podlagi prijav, s pomočjo katerih bodo lastniki dobili tudi dovoljenja za posek lesa, da bodo gospodarska poslopja lahko popravili.
M. LEGAN
Neurje s točo v Ribniški dolini
14. septembra malo pred četrto uro zjutraj se je nad Ribniško dolino razbesnelo silno neurje s točo in močnim grmenjem. Toča je hudo prizadela polja v Lipovcu, Nemški vasi in Dolenji vasi. škoda je predvsem na sadnih drevesih, koruzi in nekaterih drugih posevkih.
V Železnem je pri Barletovih vihar zrušil gospodarsko poslopje na spačka, ki je vedril pod njim. V ozad,":i so od toče pobeljene njive ob 11. uri. (Foto: M. Legan)
KJE JE MEJA TROŠENJU
Zdravstveni sklad se vedno v križi
Bo res treba razveljaviti pogodbe o plačevanju zdravstvenih storitev?
Na tretji redni seji 14. septembra je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Novem mestu obravnavala predvsem ukrepe zoper preveliko trošenje sredstev iz sklada zdravstvenega zavarovanja, saj je ta 31. avgusta posloval že s primanjkljajem 312 milijonov S-din. Na predlog izvršilnega odbora je bil sprejet sklep, po katerem bodo 8,68 odstotka primanjkljaja v prvih sedmih mesecih plačali zdravstveni zavodi in komunalni zavod za socialno zavarovanje. Če se bo primanjkljaj kljub temu povečeval in če ukrepi ne bodo zalegli, bo po sklepu skupščine obveljal 9. člen pogodbe o plačevanju zdravstvenih storitev, pogodbo s splošno bolnišnico v Novem mestu pa bodo v tem primeru razveljavili.
V obrazložitvi je bilo rečeno, da skupščina nerada sprejema te ukrepe, ker pa je odgovorna za trošenje družbenega denarja, ne more dovoliti, da bi se izguba večala.
Izdatkov je bilo že ob koncu marca za 51 milijonov S din več kot dohodkov, do konca julija se je razlika po-
večala na 277,8 milijonov, čez mesec pa še za 34,2 milijona.
številni podatki kažejo, da je bila za trošenje uporabljena večja žlica kot za zbiranje.
Iz sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev so potrošniki več in hitreje zajemali, kot je predvidel plačilni na-
črt. Lahko bi celo rekli, da so potrošili več, kot se je sploh nateklo v sklad.
Po stanju 31. julija je bil plačilni načrt presežen zlasti pri zdravniških pregledih, stroških za zdravila, zobozdravstvenih in zobotehničnih delih, v nadomestilu osebnega dohodka v primeru nesposobnosti za delo nad 30 dni in v podobnem-
Zdravstvena služba se očitno ni držala dogovora, uzakonjenega v pogodbi, po kateri bi morala trositi le toliko sredstev, za kolikor je bila pogodba sklenjena.
Storiti vse, da bi se izvlekli!
Ker dogovor ni bil spoštovan, se zdaj sklad duši v primanjkljaju, ki je večji od četrt milijarde Sdin.
»Izvršilni odbor je že od začetka leta opozarjal, da se lahko zgodi to, kar se je naposled zgodilo,« je rekel predsednik izvršilnega odbora skupščine Jože Pa d ovan, ko je skupščini na njeni tretji seji poročal o stanju sklada in prizadevanjih, da bi se »izvlekli«.
(Nadaljevanje na 3. str.)
OD 22. SEPTEMBRA DO 2. OKTOBRA
Padavine z ohladitvijo pričakujejo okrog 24. septembra in od 29. septembra do 2. oktobra. V ostalem lepo vreme.
Dr V. M.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Na dan z besedo o vsem, kar je narobe!
Premalo je bilo do sedaj široke razprave o vse-bindi in idejah četrtega plenuma - Problemi in reorganizacija Zveze komunistov zadevajo vse občane - V jesenskem in zimskem obdobju pričakujejo v brežiški občini živahnejšo dejavnost vseh organizacij - Že se kažejo težnje po prenehanju enostranskega ocenjevanja družbenih dogajanj
V torek zvečer po jugoslovanskem času se je v stekleni palači na East Riverju v New Yoiku začelo 21. zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Udeležujejo se ga predstavniki 117 dežel, članic te svetovne organizacije, na dnevnem redu tega zasedanja pa je 92 točk.
Že za začetek je prišla iz New Yorka razveseljiva novica, da bo namreč sedanji generalni sekretar U Tant, ki mu poteče petletni mandat letos novembra, ostal na svojem položaju še do konca tega 21. zasedanja generalne skupščine, se pra vi do približno 20. decembra. Dopustil pa je možnost, da bo svoj sklep, da se bo umaknil s tega položaja, o čemer smo že pisali, znova proučil. Hkrati pa je povedal, da se bosta morala generalna skupščina in varnostni svet resno zavzeti in poiskati njemu naslednika.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel tik pred začetkom zasedanja, je dejal, da bi morala biti vloga generalnega sekretarja »aktivna«, se pravi, da je to najvišji izvršilni funkcionar, ki mora prihajati pred svet vselej s konstruktivnimi predlogi. To bi si bilo moč razlagati tudi kot pogoj, da bi U Tant znova prevzel mesto generalnega sekretarja. Konstruktivni predlogi generalnega sekretarja OZN ostanejo namreč le »konstruktivni« predlogi, če ni resne možnosti, da bi jih tudi uresničili. In to je prav tisto, kar je U Tanta pripeljalo do sklepa, da se umakne s tega položaja, ker so njegovi konstruktivni predlogi za ureditev najbolj perečih vprašanj
v glavnem ostajali le »konstruktivni predlogi«, saj doslej ni naletel na razumevanje pri tistih, ki pravzaprav odločajo, če bodo sprejeti in uresničeni, pri tistih, ki še vedno vedre in oblače na mednarodnem nebu.
Vendar pa je že U Tantova odločitev dobro znamenje za začetek tega zasedanja generalne skupščine. Vsaj začetek bo minil »normalno« in ne v senci iskanja novega generalnega sekretarja. In v kakšnem znamenju se to zasedanje začenja? Generalni sekretar je na generalno
Dobra znamenja
skupščino naslovil poslanico, v kateri je takole označil misel in pomen svetovne organizacije: »Združeni narodi naj se uveljavljajo kot sredstvo, Iti naj ne pomaga človeštvu samo, da preživi, temveč naj ga pripelje k veliki človeški sintezi — ljudje naj postanejo bratje.«
Organizacija Združenih narodov je od svojega začetka že dokazala, da je izpolnila vsaj prvi del U Tan-tove poslanice. Človeštvo še živi. Nekajkrat je odločilno posegla v mednarodna dogajanja, da bi človeštvo še živelo. Toda zadnji dve leti, od devetnajstega zasedanja generalne skupščine sem, je svetovna organizacija v krizi, potisnili so jo na stranski tir in postaja le nemo-
čen opazovalec mednarodnih dogajanj. In prav v tem lahko postane tragedija te organizacije, ki se utegne spremeniti v debatni klub po vzorcu nekdanjega društva narodov, če se človeštvo in napredne sile v njem ne bodo zganile ter odločilno posegle v dogajanja, da bi z interesi celote spet dobili svojo težo in da bi OZN spet postala najvišja moralno politična atvoriteta.
Cela vrsta držav in njihovih predstavnikov se z vso resnostjo zaveda sedanjega mednarodnega položaja in je pripravljena storiti odločne korake, da bi preprečili najhujše, kajti prav to je še vedno vprašanje. Četudi same vietnamske vojne ni na dnevnem redu, bo ta vojna tista, v katere znamenju bodo tekle vse razprave v tej svetovni organizaciji. Te države so pripravljene jasno povedati in osvetliti poglavitne vzroke mrtvila OZN in krize mednarodnih odnosov. Takšno je zdaj razpoloženje tik ob začetku 21. zasedanja generalne skupščine. Ker pa je ta naloga tako delikatna, zapletena in deluje nanjo vrsta či-niteljev, seveda ni pričakovati, da bodo problemi rešeni naenkrat. Veliko pa bo, če bodo o njih odkrito govorili in morda našli pot za njihovo ureditev.
Žarek upanja še ni ugasnil, vera v OZN še ni povsem splahnela, četudi jo je precej manj, saj človeštvo navsezadnje le spoznava, da je le v taki organizaciji zagotovljen njegov obstoj — torej tisto, kar je U Tant navedel v minimalnem programu te organizacije.
Zakaj tako na hitro kar 14 odpovedi?
V zdravilišču Dol. Toplice so zelo na hitro, brez podrobnih analiz na seji UO in sveta zdravilišča sklenili odpovedati delovno razmerje 14 zaposlenim
Sklepi in javna razprava če trte seje CK ZKJ so zbudili živahen odziv med ljudmi, posebno v organizacijah ZK. Vsepovsod se čuti, da komunisti resno ocenjujejo svoje delo v ZK. v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in na delovnih mestih. S kritično oceno naprednih in nazadnjaških teženj želijo poiskati najboljše rešitve za spremenjeno delo Zveze komunstov.
Takoj po plenumu CK ZKJ je bilo veliko govora o pomanjkljivostih, katerih je bilo v vseh dejavnostih precej. Naravno je, da so ob takih priložnostih uspehi pozabljeni, četudi je teh prav tako njeno delo Zveze komunistov, dosti. V zadnjem času se že kažejo težnje po prenehanju s tako enostranostjo in zmagujejo pobude za širše obravnavanje dogodkov.
Te pobude so enake tistim, katere je sprejela komisija CK ZKJ za reorganizacijo Zveze komunistov, ko je opozorila na to, da je treba pričeti z vsestransko oceno našega časa.
Pri tem je bilo izrečeno mnenje, da bi o naši prihodnosti morali javno razpravljati, v razpravi naj bi razen ZK sodelovali še Socialistična zveza. Zveza mladine, sindikati, samoupravni organi, razni inštituti, znanstveniki in drugi, ki lahko s spoznavanjem družbene prakse pomagajo najti ustrezen odgovor na to, kako razvijata socialistično demokracijo in kako združevati politiko in samoupravljanje.
Kot je znano, imamo Zv>
Franc Popit v Brežicah
Predsednik republiškega sindikalnega sveta Franc Popit je v ponedeljek 19. septembra obiskal Brežice. Odzval se je povabilu ObSS in prišel na razgovor o perečih problemih v delovnih organizacijah in v družbenem življenju nasploh. Razgovora so se udeležili sindikalni delavci in drugi predstavniki.
zo komunistov, da idejno in politično usmerja delavski razred in delovne ljudi. Zato problemi in reorganizacija ZK ni samo zadeva njenih članov, temveč zadeva vseh občanov.
Takoj po plenumu ni bilo mogoče pričakovati, da bodo množične organizacije pričele razpravo o vsebini in idejah, ki jih je sprožil četrti plenum. Zdaj so stvari mnogo bolj jasne, ko vemo, da je reorganizacija ZK samo del široke družbene reforme.
Do sedaj smo o družbeni reformi precej razpravljali tudi v brežiški občini. Sprejeta so bila načela in konkretne odločitve v občinski skupščini in delovnih organizacijah. Premalo pa je bilo široke razprave
Javna razprava o poročilu sekretarja osnovne organizacije ZK pred zadružnim svetom in sindikatom zadruge na Bizeljskem potrjuje njeno upravičenost, saj nikjer ni rečeno, da so člani ZK nezmotljivi. Krajevni odbor SZDL Jesenice na Dolenjskem je organiziral razpravo o napotkih četrtega plenuma 8.septembra, osnovna organizacija ZK v Pišecah pa tudi predlaga razpravo s članstvom SZDL. Mislim, da so te pobude koristne.
Občinska vodstva družbenih organizacij so že razpravljala, kakšen naj bo prispevek organizacij pri oblikovanju naprednejših teženj. V razpravi OO ZK, krajevnih odborov SZDL, podružnic sindikata, aktivov Zveze mladine, Združenja borcev, krajevnih skupnosti, DS in UO bo treba konkretno spregovoriti, kako se uresničujejo program VIII. kongresa, družbena in gospodarska reforma in sklepi četrtega plenuma.
Ker je problemov več, je najbolje, da uredimo najprej najvažnejše. Pogoj za uspešno delo pa je dobra samouprava, delitev ustvarjenega dohodka po delu ter urejeni odnosi v kolektivu, krajevni skupnosti in občini.
VINKO JURKAS
Vest o samovolji in kršitvi osnovnih samoupravnih pravic v zdravilišču Dol. Toplice, o čemer smo obširno poročali julija letos, je v naši javnosti močno odjeknila. Takrat je bilo videti, da so notranji odnosi končno urejeni in da je konec samovolje. Preteklo soboto pa se je sestal UO in sklenil odpovedati zaradi »obetajočih se težav« delovno razmerje 14 delavcem. Dva dni nato je o tem razpravljal še zelo n?. hitro sklicani svet zdravilišča in sklepe UO z eno spremembo potrdil.
Med temi, ki naj bi dobili odpoved, je več takšnih, ki so se v julijskih dogodkih odločno zavzeli za samoupravljanje.   O odpovedih ni
razpravljala niti komisija za delavna razmerja, niti sindikalna organizacija, pa tudi potrebne strokovne analize niso bile narejene, preden so začeli tehtati upravičenost odpovedi- (Naj povemo, da v zdravilišču trenutno ni izgube!)
Vse kaže, da se je nekomu z odpovedmi zelo mudilo-Predstavniki ObO SZDL in obč- komiteja ZK, ki so obiskali zdravilišče takoj, ko so za odpovedi zvedeli, so ugotovili, da niso uresničeni mnogi sklepi, ki sta jih sprejela bodisi delovna skupnost, bodisi svet zdravilišča ob julijskih dogodkih. Samoupravnim organom v zdravilišču so zato svetovali, naj o odpovedih  po  predhodni analizi
razpravlja    celotna delovna skupnost  še  ta mesec, saj gre za zelo pomembno odločitev.
Naj na rob tega poročila zapišemo še to: vse kaže, da je duh že odstavljenega direktorja Kečkeša v zdravilišču še vedno prisoten in da samoupravljanje še vedno nima dovolj veljave!
MILOŠ JAKOPEC
Pregled dela društev
19. septembra je imela sestanek komisija za družbene organizacije pri občinskem odboru Socialistične zveze v Sevnici. Na sestanku so razpravljali o delu društev v sevniškj občini, seznanili so se z njihovimi najbolj perečimi problemi in programom.
■ INDONEZIJA AKTIVNO V OZN — Indonezijski zunanji minister Adam Muli k, ki sc mudi na
obisku v Jugoslaviji, jc dejal novinarjem, da bo Indonezija aktivno sodelovala že na tem zasedanju generalne skupščine OZN. Indonezijska zunanja politika se bistveno ni spremenila, je dejal, in ostaja pri politiki nevezanja, ko-eksistence in miru. Z beograjskimi pogovori je zelo zadovoljen, saj sc jc posrečilo odpraviti razne dvome, ki so še obstajali glede indonezijske zunanje politike.
■ PUŠKIN — »REVIZIONIST« V Šanghaju so pripadniki rdeče garde podrli spomenik velikemu ruskemu pesniku Puškinu ter na podstavek spomenika nalepili gesla, ki poveličujejo Mao Ce Tun-ga. Boj proti revizionizmu je bilo tudi geslo, ko so rdeči gardisti s poslopja sovjetske razstave sneli napise in na palači sovjetsko-kitaj-skega prijateljstva namestili napis: Palača boja proti revizionizmu.
■ ZDA PROTI SPREJEMU LR KITAJSKE V OZN — Ameriški zunanji minister Rusk je na tiskovni konferenci povedal, da ZDA še vedno niso spremenile svojega stališča do sprejema LR Kitajske v OZN. Spomladi so se namreč razširili glasovi, da bi ZDA vendarle utegnile molče pristati na to, da bi letos sprejeli LR Kitajsko v svetovno organizacijo s pogojem, da se ne bi spremenil status Formoze. Le-ta namreč zdaj predstavlja Kitajsko v OZN in je tudi redna članica varnostnega sveta.
■ AMERIŠKA LETALA BOMBARDIRALA KITAJSKO — Kitajsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ameriška letala 9-septembra letos bombardirala vasi na področju Kvangsi Cuang.
■ SPOPADI MED ČADOM IN SUDANOM — Cadski zunanji minister je povedal, da ne mine teden, da ne bi prišlo do spopadov na meji s Sudanom. Sudanski parlament pa je zahteval, naj vlada pretrga diplomatske odnose s Čadom', češ, da oni izzivajo. V čad-skem glavnem mestu Fort Lamy pa poročajo o proti sudanskih demonstracijah.
9 BOMBE NA DEMILITARIZIRANO CONO — Ameriška letala so pretekli teden močno bombardirala področje okrog 17. vzopred-nika, ki velja za mednarodno demilitarizirano cono v Vietnamu. V Saigonu izjavljajo, da so bile v njem »močne koncentracije sovražnikovih čet«. Ameriški vojaki pa so pretekli teden med drugiin požgali dve južnovietnamski vasi, ker sta se baje upirali in ovirali ameriške vojaške operacije. Požiganje vasi je snemala ameriška televizijska družba NBC.
■ NOVA ALBANSKA VLADA — Julija letos so bile v Albaniji volitve, ki se jih niso udeležili le štirje volivci, trije pa so glasovah zoper kandidate »demokratske fronte«. Novi parlament sc je sestal v začetku septembra ter imenoval novo albansko vlado, in Bj* cer v isti sestavi, kot je bila prej-
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
m CENTRALNI KOMITE BO IMEL ŠE ENO TELO — PREDSEDSTVO. Na seji komisije za razvoj in reorganizacijo ZKJ in potlej tudi na seji izvršnega komiteja CK ZKJ so sprejeli predlog sklepa o reorganizaciji vodilnih organov Zveze komunistov. O predlogu bo v začetku oktobra razpravljal CK ZKJ na svoji V. plenarni seji.
Po predlogu bo centralni komite dobil še eno telo — predsedstvo. To bo predvsem skrbelo za redno delo CK, vodilo seje in predlagalo tematiko, ki bi jo bilo treba obravnavati na teh sejah. Izvršni komite naj ne bi imel več dosedanjih pristojnosti. To bo odslej organ, ki bo izvrševal sklepe CK in opravljal tekoče in operativne posle. Njegovi člani bi se menjavali v skladu s posameznimi nalogami. Noben član IK ne bi smel biti v izvršnih organih predstavniških teles.
Reorganizacija vodilnih kadrov ZK je začetek reforme vse organizacije. S to reorganizacijo želijo zagotoviti stalen vpliv članov CK in organizacij ZK na sprejemanje sklo pov in njihovo izvajanje. V centralnem komiteju bodo delovale tudi komisije, vendar ne sektorsko kot doslej, temveč po določeni tematiki. Namesto generalnega sekretarja bo predsednik ZKJ.
U BORIS KRAIGHER O IZVAJANJU GOSPODARSKE REFORME. V pogovoru z direktorji gospodarskih organizacij, ki ga je organizirala gospodarska zbornica SR Hrvatske, je podpredsednik ZIS Boris Kraigher med drugim dejal, da smo dosegli zelo pomembne uspehe pri izvajanju gospodarske reforme. Tako je pritok blagovnih skladov večji od finalnega realiziranega povpra-
ševanja. Zvečuje se delež izvoza in osebne potrošnje, zmanjšuje pa se delež investicij in splošne potrošnje. Nadaljuje se proces hitrejše krepitve ekonomskega položaja bazične industrije, kmetijstva in prometa. V tem letu je prišlo do zmernejše stopnje rasti proizvodnje, vendar ob močnejšem izražanju kvalitete. V strukturi nacionalnega
Reorganizacija vodilnih organov Zveze komunistov
dohodka se veča udeležba sredstev standarda v razmerju do drugih oblik potrošnje. Stabilizacijski tokovi gospodarstva presegajo celo optimistična pričakovanja.
m IV. PLENARNA SEJA CK ZK SRBIJE. Na seji so obravnavali deformacije v varnostni službi ter pojave frakcionaštva in birokratizma. Zaradi vloge, ki sta jo imela pri tem dosedanji sekretar CK ZK Srbije Lukič in član CK Savić, so ju predlagali za izključitev iz Zveze komunistov. Za novega sekretarja so izvolili Dobrivoja Radosavlje-vica.
Politični sekretar "Jovan Veselinov je v razpravi med drugim rekel, da je Rankovič izoliral kadre v Srbiji, ki so se borili za
demokratični razvoj. Take poštene kadre so Rankovič in podobni imenovali »kardedjev-ce«.
■ TUDI V PRIHODNJE NE BO KREDITOV PO MILI VOLJI. Na seji sveta jugoslovanskih bank so povedali, da bo začel delovati nov kreditni sistem, ki ne bo dopuščal kreditne ekspanzije. Poslovne banke bodo imele možnost, da bodo veliko bolj samostojno in gibčno kot doslej dodeljevale kre» dite gospodarskim organizacijam. Narodna banka bo skrbela, da skupna vsota kreditov ne bo presegla določene meje.
H FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER V JUGOSLAVIJI. Na obisku pri nas se je mudil francoski zunanji minister Couve de Murville. Na njegovo posebno željo se je mudil tudi v Sloveniji, kjer si je ogledal Bled, Ljubljano in druge bisere Slovenije. Njegov gostitelj, državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič, je izjavil, da sta z gostom ugotavljala vrsto podobnosti glede temeljnih vprašanj mednarodnih problemov.
■ STANE KAVČIČ O BOJU MNENJ. V intervjuju za RTV je sekretar CK ZKS Stane Kavčič med drugim dejal:
»Proglasili smo boj mnenj, zelo težko in počasi pa sprejemamo posledice tega načela. Marsikdaj bi radi imeli živahen in javen boj mnenj, hkrati pa nekdanjo monolitno enotnost ne samo po vsebini — ker se mi zdi, da ta v splošnem socialističnem smislu obstaja — temveč tudi po obLiki. To pa, seveda, ne gre skupaj.«
Stane Kavčič je tudi rekel, da bo avtoriteta ZK stalno naraščala, če bo moral vsak član ZK neprestano skrbeti za svojo lastno avtoriteto.
Zdravstveni sklad še vedno v krizi
(Nadaljevanje s 1. str.)
V svojem poročilu je Pado-van navedel, da je skupščina že v začetku leta sklenila, naj bi dobila zdravstvena služba letos le toliko sredstev, kolikor jih zagotavlja načrt. To načelo je bilo upoštevano tudi v pogodbah o plačevanju zdravstvenih storitev, ki jih je izvršilni odbor v imenu skupščine sklenil z zdravstvenimi zavodi.
Predsednik izvršilnega odbora je zatem rekel, da so se predsedniki svetov in predstavniki zdravstvenih zavodov iz območja novomeške komunalne skupnosti na sestanku 25- avgusta dogovorili, da bo-
do solidarno pomagali skladu iz zagate. Sprejeti sklep, naj bi zdravstveni zavodi krili za zdaj 8,68 odst sedemmesečnega primanjkljaja, pri samoupravnih obranih zdravstvene službe in bil enotno potrjen. 10. septembra je izvršilni odbor obravnaval stanje s primanjkljajem 312 milijonov Sdin in se določil za najhujše ukrepe. Soglasno se je odločil, da bo razveljavil vse pogodbe in sklenil dopolnilne pogodbe, ki bi seveda upoštevale tudi plačilo primanjkljaja.
Bistvo takega ukrepa bi bilo v tem, da bi zdravstveni zavodi in bolnišnica   dobili le
toliko sredstev, kolikor bi se jih zbralo v skladu-
Jože Padovan je na koncu omenil, da bi lahko tak način plačevanja zdravstvenih storitev povzročil, da bi se kje odločili za oženje zdravstvene mreže. S tem bi gotovo ne dosegli tega, kar želi družbena skupnost: da bi se zdravstvena služba kvalitetno izboljšala in se ne krnila.
Zdravstvo: »Osvobodile me. investicij!«
Poročilo predsednika izvršilnega odbor« so slišali poleg članov skupščine tudi poslanci republiškega sooialno-zdravstvenega zbora in pred-
Sklepe t sete dosledno uresničiti!
Skupščina komunalni' skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Novem mestu je pooblastila svoj izvršilni odbor, da v celoti uresniči naslednje sklepe 3. skupščinske seje, ki je bila 14. septembra:
1. Izvršilni odbor skupščine ne more mimo ukrepa, da je potrebno za sanacijo primanjkljaja v skladu zdravstvenega zavarovanja delavcev pridobiti v prvi vrsti zdravstveno službo, hkrati pa tudi druge porabnike. Primanjkljaj je potrebno brezpogojno uskladiti z dohodki. Ker je bilo ugotovljeno, da nekatere postavke presegajo izdatke po finančnem načrtu, Ha kar ima vpliv le zdravstvena služba, mora zdravstvena služba pri pošiljanju zavarovancev na specialistične preglede drugam najostreje ukrepati. Zdravstvena služba mora prav  tako  napraviti vse,
da se bo zmanjšala potrošnja zdravil, in bolj paziti pri odrejanju v stale/ bolnih.
2. Glede na različno razpravo ua seji skupščine predlaga izvršilni odbor, da se izvede njegov sklep, da zdravstvena služba v celoti prevzame del primanjkljaja in sicer 8,68 odst. sredstev, prejetih v obdobju januar — julij 1886. Pri pogovoru s predstavniki zdravstvenih domov je bilo sprejeto sta lišče. naj bi omenjeni predlog sprejeli vsi zdravstveni zavodi ne glede na njihovo stanje. Predlog prav tako zajema Splošno bolnišnico. Zavod za zdravstveno varstvo in Komunalni zavod za socialno -zavarovanje, za katere veljajo pri sanaciji zneski, sprejeti na posvetu s predstavniki zdravstvenih zavodov. Po mnenju izvršilnega odbora bo možno potrošnjo ustaliti oziroma
Kmetijski nasveti
IZBOR PŠENIČNIH SORT
Mimogrede se je preganilo deževno poletje, in že smo pred .setvijo ozimnih žit. Letošnja dobra žitna letina v vsej deželi, zajamčene najnižje cene ter slabe izkušnje z vrtninami bodo še povečale zanimanje za setev žit. Naši kraji sicer niso žitorodni v pravem pomenu besede,, vendar tudi naša zemlja prj žitih ne skopari, če znamo prav streči zemlji in posevku. Pridelki žit, posebno pšenice, so se v zadnjih letih občutno povečali.
■ KATERE SORTE pšenice so pri nas najprimernejše? Odgovor ni lahak. Kmetijska znanost pozna danes že na tisoče različnih sort pšenice, ki so razširjene po vsem svetu. Naše stare domače in udomačene sorte so vse redkejše- Primerne so za skromnejše rastne pogoje. Med njimi so: kadolška, plantahofska, profilik, dioseška, belun-ska tasilo, bavarska kraljica, U, itd. Večinoma daje zrno teh pšenic kremenčev lom, kar pomeni, da vsebuje veliko beljakovin (vlečea); moka iz nje se da dobrQ gnesti in daje dober kruh ter pecivo. Njihova slaba lastnost pa je, da pri njih z močnim gnojenjem ne moremo toliko povečati pridelkov, kolikor jih lahko pri novejših sortah, med katerimi smo najprej poznali italijanske. Te sorte so intenzivnejše, dajo večje pridelke, njihovo zrnje pa je po kakovosti slabše za peko, vsebuje več škroba, kar spoznamo Po tem, da ima zrno moknat lom. Ker so nižje rasti in imajo trdnejšo slamo, močno gnojenje z dušikom pri njih ne povzroča poleganja. Tudi med kmetovalci so že udomačena njihova imena (čeprav še pogosto pravijo ,ta bela', ,ta rdeča'): produltore, san pastore, leonardo. funone itd. Razen njih pa poznajo tudi francosko sorto etoiie de Choisv.
Ker je večina teh sort iz toplejših krajev, ne prenašajo najbolje mraza, zato smo pri nas v zadnjem času začeli uvajati domače in ruske intenzivne sorte. Ruska Sorta bezostaja je letos dala v Vojvodini rekordne pridelke. Ta čas pa so v Rusiji vzgojili še boljše sorte. Tudi pri nas je že znana njihova mironovskaja, bela resnica z rjavim zrnjem. Posekala je vse sorte doslej. Tudi domače novo-vzgojene sorte po pridelku in kvaliteti že dosegajo znano sorto produttore, hkrati pa so bolj odporne proti vremen, skim neprilikam
šg NAJ NAVEDEMO Se lanske ugotovitve ljubljanskega Kmetijskega inštituta. 23 novejših sort je preizkusil po vsej Sloveniji, rned drugim tudj na Grmu. Ugotovljeno je bilo, da je etoiie de Choisy po rodnost-i sicer med najboljšimi, preveč pa je občutljiva za listno pegavost. Tudi bezostaja daje V Sloveniji lepe pridelke, ni pa dovolj odporna proti pepelasti plesni, sorta san pastore pa ni odporna proti mrazu Med doma vzgojenimi intenzivnimi sortami se je posebno obnesla sorta ST. 6011 G, vzgojena v Staršah na štajerskem, med tujimj sc^tamj pa je bila nt 'boljša ruska sorta mironovskaja 808, ki je v poskusih <iala zelo velik in lep pridelek.
jo uskladiti z dohodki le ob enotnih stališčih vseh samoupravnih zdravstvenih organov.
3. Izvršilni odbor predlaga skupščini, naj bi bil prejšnji predlog veljaven le tedaj, če se primanjkljaj ne bi povečal, marveč bi se zmanjšal, sicer bo treba uveljaviti 9. člen pogodbe pri ambulantnih zdravstvenih zavodih, v primeru bolnišnice pa odpoved pogodbe!
4. Izvršilni odbor prav tako predlaga, naj skupščina sklene, da bi s stanjem skladov zdravstvenega zavarovanja seznanili predsednike občinskih skupščin, sindikalnih svetov in SZDL. Tem predstavnikom je potrebno pojasniti, da je zdravstvena služba v težkem položaju zaradi nelikvidnosti sklada kmečkega zavarovanja, ker za zavarovanje le vrste prispevki niso plača ni.
Letos manj medu
čebelarji na Kočevskem letos niso zadovoljni s pridelkom medu. Deževno in razmeroma hladno vreme polet; je bilo vzrok slabi paši Tudi jesensko lepo vreme ni moglo nadomestiti zamujenega, zato bodo imeli čebelarji s prezimovanjem čebel več izdatkov kot prejšnja leta. Cene medu so zaradi slabe letine močno poskočile,
V Brežicah 605 prašičkov
V soboto, 17 septembra, so pripeljali na tedenski sejem V Brežicah 005 prašičkov. Prodali so 480 manjših po 900 Bo 930 din kilogram in 14 večjih po 650—080 din
V Novem mestu višje cene
Na živinski sejem jc bilo 19. septembra pripeljanih v Novem mestu IH2 prašičev, starih 6 do 12 tednov, in 19 starih 3 do 6 mesecev. Prodanih je bilo vsega 563 prašičev Mlajši so bili naprodaj po 14 000 do 21.000 Sdin. 3 do 6 mesecev stari pa po 22-000 do 32.000 Sdin. Sejem je bil nekoliko slabši, ker je bil istega dne sejem tudi v škocja-nu, cene pa so se povečale.
Jutri bo po koledarju prvi jesenski dan. Po deževnem poletju si želimo tople jeseni, da bodo plodovi dozoreli. Na sliki je cel grozd jabolk v jeseneskem soncu na posestvu KZ Krka v Šmarju pri Šentjerneju (Foto: P. Miklič)
stavniki zdravstvenih zavodov ter sodelovali v razpravi-
Predstavniki zdravstvenih zavodov so menili, da primanjkljaja ni povzročila sama zdravstvena služba, zato ni prav, da bi ga predvsem ona plačala. Sredstva so bila potrošena v korist zavarovancev, zato, menijo, bi bilo nemara bolj prav, če bi del izgube pokrili zavarovanci. Nekateri so poudarjali, da se zdaj ne bi bilo treba pogo varjati o izgubah, ko bi bilo zdravstvo osvobojeno investicij. Navedli so, da morajo nekateri zavodi in novomeška bolnišnica plačevati visoke anuitete. Boj za sredstva povzroča, da se morajo zdravstveni delavci ukvarjati z vsem drugim prej kot s svojim po klicem.
Občinske skupščine morajo vedeti
Take in podobne pripombe so se slišale med pogovorom o kritju primanjkljaja v skladu zdravstvenega zavarovanja- Sklad je postal na listi zdravstvenega zavarovanja nov 'pacient, ki ga je treba zdraviti. Zdaj je v hudi krizi Kaže pa, da ga tisti, ki so mu dali diagnozo — udeleženci seje — ne bodo sposobni dokončno pozdraviti.
Predlagali so. da bi o tem obvestili tudi občinske skupščine, naj bi prevzele del bremena nase. saj so tako malo prispevale že za samo zdravstveno preventivo. Ne nazadnje so o tem dolžne razmišljati delovne organizacije in razpravljati z'asti. kak šne ukrepe morajo sprejeti, da bo imelo zdravstvo z njimi čim manj opraviti.
IVAN ZORAN
Že zdaj ga opazujejo...
Seme za živino strupenega jesenskega podleska, ki raste na naših slabših travnikih, je iznenada postalo neverjetno iskano zdravilno zelišče. Letos so ga prodali iz Slovenije raznim farmacevtskim tovarnam, posebno v Ameriko, za blizu četrt milijona dolarjev. Cena se je stalno dvigala in je dosegla 7 do 8 tisočakov za kilogram.
Podlesek namreč vsebuje alkaloid kolhicin, ki ima lastnost, da spreminja genetsko osnovo v celicah živih organizmov. Strokovno se ta pojav imenuje poliploidnost.
Ker nabiralci računajo, da bo veliko povpraševanje tudi prihodnje leto, si v Mirenski dolini ljudje ogledujejo mesta, kjer sedaj na jesen rastlina cveti, da jo bodo lahko nabirali prihodnje leto;ne tvegajo pa ga umetno zasejati, ker ga je kot plevel zelo težko spraviti s košenin.
Letos manj izgub
Izgube v delovnih organizacijah novomeške občine so letos za 25 odst- manjše kot lani. V čaiu, ko o tem poročamo, je v delovnih organi/a cijah novomeške občine za 48 milijonov Sdin izgub. To Kaže, da se posledice reforme že močno čutijo pri gospodarjenju.
Komu dati glas?
Prav te dni smo priča velikemu spopadu med zdravstvom in komunalnimi skupnostmi socialnega zavarovanja. Dejansko je to spopad med dvema predstavniškima partnerjema: med zdravstvom, ki je posredno potrošnik denarja, in med socialnim zavarovanjem, ki je distributer. Kregata se, kako odpraviti primanjkljaj. Glasu zavarovanca v tem spopadu ni slišati.
Že nekaj let nazaj smo v službi socialnega zavarovanja načenjali razne kampanje. Uvajali smo dopolnile prispevke, »borili« smo se za zmanjšanje števila bolnih itd., toda uspeha ni bilo. Ta boj je ostajal vse preveč pri vrhu: v službi socialnega zavarovanja in v zdravstvu. Zavarovanec kot plačnik in kot potrošnik v tem boju ni sodeloval. Zdaj pa je tukaj krah in hiša se trese.
Lahko drgetamo, saj gre za velike denarje! Za zdravstveno zavarovanje porabimo v SRS vsako leto več, kot znašajo vsi občinski proračuni! .
Kaj storiti zdaj, ko so primanjkljaji tu? S kre-gom med zdravstvom in socialnim zavarovanjem jih ne moremo zmanjšati, če bomo še naprej iskali rešitve v starem, preživelem sistemu, bo vsak dan slabše!
Rešitev je v zavarovancih. Zavarovanec plačuje prispevek in je hkrati potrošnik zdravstvenih storitev. Dajmo mu. torej več samoupravnih pravic v socialnem zavarovanju! Te pravice mu gredo po u-s ta vnem določilu o družbe nem upravljanju nad sredstvi, ki so sestavni del osebnih dohodkov! Do zdaj
je imel teh pravic premalo.
Zavarovanci — osnovni plačniki — morajo dobiti večji vpliv na politiko v zdravstvenem zavarovanju. Samo na ta način bomo podrli zid, za katerim se skriva zdravstvo, in naredili konec smotrnejšemu trošenju denarja v zdravstvu.
Zavarovanci pa morajo v komunalni skupnosti socialnega zavarovanja hkrati z bojem za večje samoupravne pravice in za pametnejše trošenje sredstev ustvarjati tudi solidarnost združenih zavarovancev. Po drugi strani spet bo treba poživiti sodelovanje med delovnimi organizacijami in zdravstvom.
To so gesla, s katerimi moramo iti v pripravo na volitve novih samoupravnih organov v službi socialnega zavarovanja. Na vse to moramo pomisliti takrat, ko se bomo odločali, komu dati svoj glas ob teh volitvah!
MILOŠ JAKOPEC
Odstrel čez dve leti
Lovska obora na Smuki obsega 950 ha. Zgrajena je bila lani. V njej goji KGP — gojitveno lovišče »Rog« dam-jake in divje prašiče. Obora bo predvidoma dosegla planirani stalež divjadi čez dva leti, nakar bodo začeli z rednim odstrelom.
Obora na Smusi je zelo pomemben objekt lovskega tu-zelo zanimajo za lov na Korizma. Tuji lovci se namreč čevskem in .vsem danes niti ni mogoče ugoditi. Odstrel je razprodan že za leto dni vnaprej. Ko se bo začel v obori redni odstrel, bo lovski turizem prinašal Kočevski občutno več deviz-
Vzgoja in izobraževanje - skupna in odgovorna skrb
(Nadaljevanje in konec)
V sklade izobraževalnih skupnosti naj bi se po osnut-ku zakona zbiralo tudi 75 odstotkov amortizacijskih sredstev od nepremičnin izobraževalnih zavodov. Ta sredstva bi se sicer vodila na posebnem računu po posameznih izobraževalno - vzgojnih zavodih, uporabljala bi se pa za kredite za nove gradnje in večja popravila. Tudi ob tem predlogu osnutka " imajo šole svoje ugovore in pripombe. Sredstva naj bi se ne zbirala pri velikih regionalnih izobraževalnih skupnostih, ker bi bila potem vse preveč odmaknjena odločanju samoupravljanja v občinskih mejah, drugi prigovor pa je ta, da je 25 odst. amortizacijskih sredstev od nepremičnin, kolikor bi jih ostalo šolskim zavodom, vsekakor premalo za najnujnejše vzdrževanje celo tistih stavb, ki so še do neke mere ohranjene, še slabše pa bi se ob tem odstotku godilo močno poškodovanim in precej dotrajanim šolskim poslopjem. Najemanje in odobravanje kreditov za manjša vzdrževalna in adaptacijska dela bi bilo najbrž zamudno in neuspešno, dostikrat pa povezano tudi z nevoljo, saj bo vedno dosti več prosilcev, kot pa bo na voljo denarnih sredstev.
Kakor so številne pripombe k osnutku zakona glede zbiranja sredstev, jih tudi glede organizacije izobraževalnih skupnosti ne manjka. Živahne razprave o tem problemu je sprožil predlagatelj osnutka sam s tem, ko nam je postregel z več variantami o organizaciji izobraževalnih skupnosti in o obsegu njihove dejavnosti. Osnutek predvideva republiško izobraževalno skupnost, ob njej pa alternativno še tele izobraževalne skupnosti:
1. štiri regionalne izobraževalne skupnosti s sedežem v Ljubljani, Mriboru, Celju in Kopru
2. osem regionalnih izobraževalnih skupnosti s središči
v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Murski Soboti, Novem mestu, Kranju in v Ravnah na Koroškem
3. izobraževalne skupnosti v vsaki občini.
Obseg dejavnosti in s tem zvezano financiranje pa naj bi se po predlogu zakona delilo med republiko in alternativno naštetimi tremi variantami regionalnih zavodov po enem od naslednjih predlogov:
1. Republiška izobraževalna skupnost naj bi financirala visokošolske zavode, regionalne izobraževalne skupnosti pa vse ostale vzgojne in izobraževalne zavode.
2. Regionalne izobraževalne skupnosti naj bi financirale vse šolstvo na svojem območju, vključno tudi visokošolske zavode.
3. Regionalne skupnosti naj bi financirale na svojem področju le vzgojne zavode (otroške vrtce) in osnovne šole; drugostopenjske, višje in visoke šole pa republiška izobraževalna skupnost.
4. Občinske skupnosti naj bi v mejah občine financirale vzgojne zavode (otroške vrtce) in osnovne šole; drugostopenjske, višje in visokošolske pa republiška izobraževalna skupnost.
Kljub štirim predloženim rešitvam financiranja izobraževalne dejavnosti se mi zdi, da sta največ pozornosti pritegnili le tretja in četrta varianta, vsaj iz dosedanjih razprav je tako mogoče sklepati. Razen teh štirih v osnutku predlaganih rešitev pa je v razpravah bilo mogoče zaslediti tudi sugestije, da naj bi celotno vzgojno-izo-braževalno delo v republiki — torej od slednjega otroškega vrtca do fakultete — financirala republika. Te sugestije srečamo tako pri prosvetnih delavcih kot pri zastopnikih občin in tudi pri posameznikih v republiških krogih, pri vsakem pa imajo ta predlogi ob precej podobnih utemeljitvah dokaj različno ozadje.
Slabo utemeljena mnenja posameznikov ne bodo dosti prispevala h korekturi osnutka novega zakona in so bolj ugibanja v prazno, kot pa pot k uspešni rešitvi problemov- Spričo teh dejstev je torej razumljivo, da se v tisku  sicer  bolj   skromno, v
medsebojnih diskusijah pa precej številno pojavljajo popolnoma nasprotujoča si mnenja o formiranju izobraževalnih skupnosti. Nekateri zagovarjajo samo eno, republiško izobraževalno skupnost, drugi pa jo hočejo imeti v vsaki občini.
III.
Kako ste v treh spodnjeposavskih občinah doslej razpravljali o osnutku novega zakona? Kaj izstopa v dosedanjih srečanjih prosvetnih delavcev, ki so že obdelali osnutek?
Dopustniški tedni v juliju in v začetku avgusta so bili krivi, da tudi pri nas prosvetni delavci in predstavniki občin ter organizacij v tem času niso razpravljali o osnutku novega zakona, šele konec avgusta in prve septembrske dni je prišlo do živahne j šili razprav. Zavod za prosvetno-pedagoško službo za spodnjeposavske občine je sklical zborovanje ravnateljev vseh vzgojno-izobra-ževalnih zavodov, na katerem so vsestransko razpravljali o osnutku novega zakona. Sindikat družbenih služb v brežiški občini je sklical podobno zborovanje za vse prosvetne delavce. Pri zborovanju je bil navzoč predstavnik .republiškega sindikata družbenih služb tov. Ge-za Čahuk. Predstavniki občinske skupščine v Brežicah so se o osnutku zakona pogovarjali z ravnatelji šol v občini, v Krškem je za razpravo poskrbela Socialistična zveza. Mnenja na teh razpravah pa so bila dokaj različ-
Nekateri so v naših razpravah bili mnenja, da je to mogoče doseči tudi v občinskih izobraževalnih skupnostih, ki bi financirale samo otroške vrtce in osnovne šole. Republiški prosvetni organi naj bi s pomočjo široke javne strokovne razprave izoblikovali za vso republiko veljavne normative za nagrajevanje. Na osnovi takšnih normativov naj bi vse občine v Sloveniji financirale osnovnošolsko izobraževanje iz stabilnih virov, le večja vzdrževalna in investicijska dela naj bi financirali iz proračuna. Le v primerih, kjer občine resnično ne bi mogle zbrati sredstev za financiranje osnovnega šolstva na osnovi republiških normativov, naj bi takim občinam pomagala z dotacijami republiška izobraževalna skupnost s sredstvi iz svojega izravnalnega fonda. Zdi se mi, da je o tem predlogu vsekakor še vredno razmišljati in razpravljati, ker ima
samo v takšni rešitvi vidimo največje jamstvo za uveljavljanje in poglabljanje samoupravnih procesov. Takšna rešitev pomeni torej zaupnico našim prosvetnim delavcem na področju samouprave.
Malo je bilo pri nas zagovornikov bodisi večjih ali manjših regionalnih izobraževalnih skupnosti. Odklanjajo jih v glavnem iz upravičene bojazni, da se bo pri njih razraščal vse številnejši administrativni in strokovni aparat, predvsem pa iz nezaupanja, da bi takšna rešitev lahko zagotavljala razvoj samouprave.
Iz vsega povedanega je jasno, da smo se v spodnjeposavskih občinah z enakim zanimanjem kot drugod v Sloveniji lotili razprave o osnutku novega zakona. Najbrž se ne motim, če trdim, da so naše razprave bile naj-
bližje tejle rešitvi: republiška izobraževalna skupnost naj financira vse drugostopenjsko, posebno, višje in visoko šolstvo; občinske izobraževalne skupnosti pa osnovno šolstvo in otroške vrtce.
Prosim vse, kateri se ne strinjajo s to rešitvijo, da svoje argumentirane pripombe pošljejo pravočasno komisiji pri sekretariatu za prosveto in kulturo.. Na nobenem naštetih zborovanj in razprav se namreč niso odločili poslati komisiji kakršnekoli pripombe in predloge. Seveda ni mogoče pričakovati, da bi lahko celo vrsto v razpravah izrečenih mnenj posredovali prosvetno-kulturnemu zboru skupščine poslanci iz prizadetih občin. Ti lahko v skupščini zastopajo najbolj množično podprte in sprejete predloge v svoji občini.
IV.
Povsod naletimo na opazke, da republiško gradivo za javno razpravo nima podatkov o tem, kako smo doslej dajali za izobraževanje in vzgojo oz. predvsem: koliko smo dajali, zaradi česar tudi ni pregleda nad realnimi potrebami in možnostmi za to področje. Kaj meniš o tem in kako ste v vaših treh občinah zajeli ta pregled potreb?
Deloma sem na to odgovoril že pri drugem vprašanju, razen tega pa vsebina vprašanja ne ustreza več popolnoma dogajanju minulih dni. Resda republiško gradijo še vse do danes za javno razpravo ni dalo podatkov, ki jih omenjate v vprašanju, imel pa je te dni tak-
li.
Katera vprašanja v osnutku omenjenega zakona bi morala biti deležna največje pozornosti v razpravi — in tudi pomoči javnosti?
Menim, da sta najpomembnejši vprašanji v osnutku zakona, kaj in kako bomo financirali. Pojma »izobraževanje in vzgoja« sta tako široka, da se bo marsikatera institucija ali organizacija, ki je zakonodajalce sploh ni imel v mislih, čutila upravičena dobivati sredstva iz skladov izobraževalnih skupnosti. Izobražujejo npr. tudi delavske univerze, vzgajajo različni domovi, izobražuje in vzgaja televizija, radio, šolski film, pedagoški strokovni tisk itd. Vseh teh oblik izobraževanja in vzgoje pa zakonodajalec nima v mislih, ko našteva, kaj naj bi financirale izobraževalne skupnosti. Tu je vsekakor potrebna jasnost pred sprejetjem zakona, in če naštetih vzgojno - izobraževalnih dejavnosti ne nameravamo financirati iz skladov izobraževalnih skupnosti, jim je treba zagotoviti drug vir financiranja.
še obsežnejše in pomembnejše pa je vprašanje, kako bomo financirali. Saj vendar ni mogoče verjeti, da ne bi mogli ugotoviti osnovnih normativov za izračun, kolikšni so realni stroški za šolanje na posameznih stopnjah in vrstah šol. Kaže, da se teh vprašanj vse predolgo izogibamo, skratka, da se bojimo pogledati resnici v oči. Le tako si je mogoče razlagati, da nam predlagatelj osnutka zakona ni opremil z nobenimi številčnimi pokazovalci, koliko nas v Sloveniji izobraževanje in vzgoja staneta. Menim, da bi
takšni pokazovalci mnogo pomagali tako prosvetnim delavcem, kakor občinskim skupščinam pri razpravljanju o tem, koliko in kje naj se formirajo izobraževalne skupnosti. Če bi imeli na voljo takšne podatke, bi kazalo potem iskati po občinah in v republiki možnosti, da bi osnovno vzgojno - izobraževalno dejavnost financirali vesndarle iz obveznih stabilnih virov. Ravno v tem pa vidijo vsi naši prosvetni delavci smisel novega zakona in prav to so od njega pričakovali.
če nam takšnih podatkov ni oskrbel republiški sekretariat za prosveto in kulturo, bi to pomanjkljivost delno odpravili na ta način, da bi si jih izdelale naše občine same. Občinam ne bi bilo ravno težko ugotoviti, kolikšna sredstva potrebujejo šole v njihovih mejah. Prav tako bi občine lahko ocenile, ali te potrebe lahko financirajo iz obveznih stabilnih virov oz. kolikšna sredstva bi primanjkovala in bi jih torej bilo potrebno dopolniti iz občinskih proračunov. Takšni podatki bi bili koristni tudi za razprave, ki jih o teh problemih prireja-, jo občinski sindikalni sveti in odbori Socialistične zveze. Nasploh menim, da bi k razčiščevanju problemov in nejasnosti v osnutku novega zakona lahko mnogo pripomogli s sodelovunjem med občinskimi organi, predstavniki izobraževalnih zavodov, sindikalnih podružnic in odborov    Socialistične zveze.
Polde Grahek: SPOZNAVANJE SVETA
na, ponekod tudi premalo izoblikovana in nejasna. Posebno iz vrst starejših učiteljev so bili precej številni zagovorniki samo ene, republiške izobraževalne skupnosti. To so utemeljevali v glavnem s tem, da imamo v vseh šolah v Sloveniji enak učni program, da opravljamo torej enako delo in da je edino pravično, če smo za enako delo tudi po vsej Sloveniji enako nagrajeni. V republiški izobraževalni skupnosti vidijo ti zagovorniki edino jamstvo, da bodo za enako delo dobili enako plačilo. Iz teh mnenj je vsekakor treba doumeti, da je prosvetne delavce v minulih letih najbolj prizadelo to, da je bilo njihovo nagrajevanje odvisno od občinskih meja, torej od gospodarske moči občine, ne pa od obsega in kvalitete njihovega dela. Ker je to kar splošno mnenje vseh prbsvetnih delavcev v Sloveniji, nas bodoča zakonska ureditev, ki te neenakosti ne bi odpravila, nikakor ne bo zadovoljila.
Seveda pa je vprašanje, ali je rešitev tega problema treba videti res samo v eni republiški izobraževalni skupnosti.
takšna rešitev prednost pred eno, republiško in izobraževalno skupnostjo. Pri '.akš.n: rešitvi bi namreč občine še naprej čutile vso odgovornost za vsestranski razvoj osnovnega šolstva na svojem območju. To pa pomeni, kakor vemo iz dosedanjih izkušenj, mnogo več kot samo nagrajevanje prosvetnih delavcev. Sem sodi skrb za njihova stanovanja, za adaptacije in moderniziranje šolskih poslopij, za preskrbo in prevoz otrok. Vse to so lokalni, občinski problemi, ki jih uspešno lahko rešuje le občina oz. njena izobraževalna skupnost, nikakor pa ne republika. Sicer pa nam dokazov za to ne manjka. V ne-celem desetletju, torej v obdobju, ko so za osnovno šolstvo skrbele občine, je bil na tem področju v mnogih občinah zaznaven razveseljiv napredek in marsikje so v tem času zrasla res sodobna šolska poslopja, če bi se odločili za občinske izobraževalne skupnosti, ki bi financirale osnovno šolstvo, se tudi ni bati, da bi se pri njih razmnožil upravno - administrativni aparat. Najvažnejše pa se mi pri tem zdi to, da
šne podatke na voljo zakonodajni odbor skupščine SRS. Vendar so bili td podatki kaj malo spodbudni.
Iz obveznih torej stabilnih virov bi namreč po teh računih lahko zadovoljevale regionalne skupnosti komaj tri četrtine realnih potreb za osnovno izobraževalno dejavnost. Manjkala bi torej ena četrtina sredstev za osnovno izobraževalno dejavnost, ki bi jih bilo treba zagotoviti s pogodbenim dogovarjanjem iz občinskih  proračunov oz.
Brežiški svet za šolstvo o financiranju izobraževanja
20. septembra je bila v Brežicah skupna seja sveta za šolstvo, prosveto in kulturo ter upravnega odbora sklada za šolstvo. Obravnavali so osnutek zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje. Pretresli so tudi dosedanje pripombe prosvetnih delavcev in jih strnili v nekaj skupnih dopolnitev. Seji so prisostvovali predstavniki občinske skupščine in družbenih organizacij ter poslanec kulturno-prosvetnega zbora Stanko škaler.
od gospodarskih organizacij. Ob takšnih ugotovitvah smo upravičeno zaskrbljeni nad usodo našega šolstva v novem sistemu financiranja.
Ali bo torej novemu zakonu uspelo zagotoviti deklarirano stabilnost virov, nemoteno delo izobraževalnih ustanov ter pospešene procese samoupravljanja tudi na tem področju družbenih dejavnosti, to so vprašanja, o katerih te dni vedno bolj živahno razpravljajo naši prosvetni delavci.
Nedvomno pa bo koristno, da prosvetne delavce pri njihovem razpravljanju o tem pomembnem zakonskem osnutku podpre v prihodnjih tednih vsa naša jav-nost, saj jo ti problemi prav gotovo zadevaijo v živo.
V Krškem za eno skupnost
Učiteljski kolektiv osnovne šole v Krškem je na prvi konferenci obravnaval predlog zakona o financiranju izobraževanja in predlagal v Sloveniji le eno izobraževalno skupnost. To naj bi zagotovilo enotno šolo dn enotna merila za delitev finančnih sredstev.
Prosvetni delavci v Krškem so nadalje predlagali, naj pristojni organi še pred sprejetjem zakona ocenijo vrednost dela, ki ga mora opraviti prosvetni delavec. V osnutku zakona je po njihovem mnenju napačno predvsem to, da sestavljavci niso vzeli za izhodišče vrednosti učiteljevega dela.
Trebnje: na sestanku s šolniki brez predlogov
V Trebnjem, kjer je ena izmed treh sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev v trebanjski občini, so razpravljali o osnutku novega zakona o financiranju izobraževanja v sredo, 14. septembra. Posvet je vodil predsed-nik republiškega odbora sindikata prosvetnih delavcev Marjan Jenko, čeprav se je sestanka udeležila večina šolnikov, le-ti niso dali novih predlogov o bistvenih stvareh novega sistema financiranja izobraževanja. Na občinskem sindikalnem svetu zato smatrajo, naj bi v drugih dveh sindikalnih podružnicah, to je na Mirni in v Mokronogu, o stvareh skupno razpravljali, ko bo izšel predlog zakona, ki bo vseboval tudi številne podatke o dosedanjih in bodočih virih financiranja.
Lamutovi poslednji listi
Spomladi 1962 smo izgubili poeta dolenjske krajine, . akademskega slikarja Vladimira Lamuta. Brezmejno je ljubil našo deželico in nam zapustil o njej bogato dediščino, polno mtimnih, čudežnih lepot. Ohranile so se nam zaradi njegove iskrene ljubezni do rodnega kraja, do Dolenjske in njene prelepe Krke. Kaj vse smo izgubili z njim, smo se zavedli šele po njegovi smrti, ko naša pokrajina nima več svojega ustvarjalca in zvestega iskalca resnice. To, česar mu ni moglo dati njegovo Novo mesto, za katerega je dihal in delal z vso strastjo, mu je preteklo soboto dala Kostanjevica na Krki, kateri se je v svojem vse prekratkem življenju prav tako nesebično raz dajal. V likovnem salonu, ki zasluženo nosi njegovo ime, je Gorjupova galerija odprla razstavo zadnjih umetniških del Vladimira Lamuta.
Večer je tudi tokrat začel v imenu prirediteljev Lado Smrekar, nato pa je o umetniku spregovoril njegov prijatelj, pesnik Severin šali. Z umetniško besedo Vladoše Simčičeve »A luč je ostala« je bil večer zaključen; pri recitacijah odlomkov iz del Ivana Cankarja je sodeloval tudi Saša Miklavc. Umetnica nam je razen tega z nepozabnim nastopom recitirala tudi pesmi C. Vipotnika, K. Kovica, I. Minattija, T. Pavčka in J. Udoviča.
Pesnik Severin šali je spregovoril pokojnemu slikarju in prijatelju naslednje besede:
Ne vemo, kaj je življenje, in kaj je smrt... Ne vemo, kaj vse šumi voda in kaj vse poje veter... In ne poznamo skrivnosti pomladi, smisel cvetja in zoreče pesmi jeseni. Toda slutimo, in slutnje so včasih več kot spoznanje. In iščemo. In iskanje je včasih več kot odkritje. In srce ima svoje razloge, ki jih razum ne pozna, kot pravi Pascal. Toda reka buči, reka življenja, in v njenih valovih so odsevi dreves, so odmevi glasov, so cvetovi zvezd, so tajne src in pota naših usod. . . Morda se spomniš kdaj in nekje takihle misli? Na balkonu, nad tvojo Krko, ob večerih, ko je pod tvojim oknom cve.
tela češnja. Govorila sva jih bolj z molkom'kot besedami. Prihajale so s šumenjem vode, z mesečino, vstajale iz knjig, uhajale iz podob, iz barv v tvojem ateljeju, iz mnogih prostorov in časov. Padale so kot obleta joči se listi sveta in življenja. Morda se jih še spominjaš, spremenjen v grudo zemlje, v kristal rudnine, v atome, ki spomladi obarvajo cvet . ^.
In te vidim — čudnega romarja skoz prostor in čas, skozi žalost sveta in lepoto stvari, skozi minljivost, ki jo otme in ujame v trajnost bivanja, lepote in smisla le pero ali struna ali čopič ali dleto. Da, vidim te, čudnega romarja, in se mi zdiš kot
V imenu hvaležnih Kostanjevičanov in drugih poslušalcev je Vladoši Simčičevi prinesel šopek domači igralec Ladko Kukec (Foto: M. Vesel)
davni japonski poet Tošina-ri, ki je zapisal:
Ah, res na tej zemlji ni kraja,
kjer bi si našel zavetje, pred tegobami žitja ... Tudi če šel bi na daljne gore,
kamor me kliče moje
hrepenenje prastaro, bi odmevala v mojem
sluhu večer za večerom otožna žalostinka vrbe ob rodnem potoku . ..
Romarji skozi prostore in čas, iskalci lepote življenja in smisla sveta, so zvesti. Zvesti kot iskalci biserov v globinah zemlje in sveta. In ti si bil zvest — domači reki in domačim vetrom, ki so šumeli v krošnjah tvoje mladosti. In lovil si podobe naših gričev in drevja in polja in utripe življenja na tem koščku sveta — in polnil si bele liste in platna, da nam razgrneš ta svet svojih doživetij in videnj, tvoj in naš svet, kakor ga je čutilo in sprejemalo tvoje srce .. .
Jesen je. Pastirski ognji gorijo in tvoja reka šumi. Reka, ki je bila pesem tvoje umetnosti, reka, kamor si šel iskat odrešenje in mir, reka, po kateri je nam ne-umljivi veter razsul tvoje poslednje liste in barve.
Jesen je nad tvojo deželo. In tvoja reka šumi mimo nas. In zbrani smo tukaj .kakor v zavetju, v zoreči jeseni, pred tvojimi zadnjimi listi. Natrosili so nam jih tvo ji zadnji dnevi, tvoji jesenski dnevi. Jesen pa je lepota tišine in barv, skrivnost umiranja, ki poraja življenje. Nemara je prav zato v teh tvojih poslednjih listih toliko lepote nekih nadčasovsnih spoznanj, lepote podob iz sna in hrepenenja in slutenj, in veličina tragike.
Da, tu smo, pred tvojimi poslednjimi listi. In ti si med nami, ves kot nekoč, in kakor v zadregi, ko moraš sedeti miren pred nami in svojimi poslednjimi listi. Ali res poslednjimi? Saj bi vendar tako rad prijel za paleto in čopič pa nadaljeval, kar v tisti viharni pomladni noči nisi mogel končati. . .
To je, kar smo ti nocoj, zbrani ob tvojih poslednjih listih, hoteli povedati. Ne za spomin, saj bi to pomenilo, da je nekaj minilo, temveč za srečanje. Za srečanje s tvojimi slikami, s tvojimi poslednjimi listi. To pa pomeni, da smo se hkrati srečali s teboj kot s človekom in z umetnikom. S prijateljem, ki bi mu tudi tokrat radi znova rekli, da je med nami in naš. In če si odložil paleto in čopič in čeprav si utihnil, slišimo tvoj glas — zveni iz tvojih slik in šumijo ga tudi tvoji poslednji listi.
SEVERIN ŠALI
Obetajoča novost v Novem mestu
Kolektiv študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je prijetno presenetil izid ankete o krajevnem samoprispevku. Kar devetintri-deset od stotih anketirancev se je odločilo, da bi bilo prav in koristno, če bi dokončno uredili prostore študijske knjižnice. Ta ustanova združuje namreč še ljudsko in pionirsko knjižnico. Študijska knjižnica ima trenutno 120 kvadratnih metrov Proste površine za knjižnične potrebe. Toda ti prostori So neuporabni, ker imajo dotrajane strope in je bivanje v njih nevarno. Te prostore bi takoj nujno potrebovali, ker se je v pionirski knjižnici prijavilo kar 196" otrok Za- učenje angleškega, nemškega in francoskega jezika. Knjižnica pa nima niti ene-
ga kvadratnega metra površine prostorov za učenje in kolektiv je v velikih skrbeh, kako bo izvedel učenje jezikov za šoloobvezne otroke. Še vedno je v obeh knjižničnih stavbah šest strank an te ovirajo delo knjižnice, tako da ne more razviti novih dejavnosti, ki jih starši žele. Zelo velika želja staršev je, da bi pionirska knjižnica uvedla dopolnilni pouk za tiste otroke, ki jim v šoli predmeti ne gredo najbolje. S tem bi bili starši rešeni skrbi iskanja inštruktorjev, hkrati pa bi bili otroci pod pedagoškim varstvom tudi v urah, ko so sicer pogosto prepuščeni ulici. Pionirska knjižnica bi to dejavnost takoj prevzela, če bi se v najkrajšem času izselila vsaj ena stranka. Prav tako bi raz-
širili prostore pionirske knjižnice, če bi izselili stranke: v izpraznjenih prostorih bi lahko tako bivali učenci, ki nimajo urejenega varstva in se pod knjižničarskim vodstvom učili. Pionirska knjižnica bi bila lahko odprta od sedme zjutraj do devetnajste zvečer. Leta 1965 sta oba zbora občinske skupščine sprejela sklep, da bodo iz knjižničnih prostorov izselili stranke. Kolektiv knjižnice upa, da bo občinska skupščina ta sklep tudi izvršila.
Ideja o razširjeni dejavnosti študijske knjižnice v okviru pionirskega oddelka se je pokazala za zelo dobro, saj je knjižnica zaživela tudi z mladim naraščajem.
PETER BREŠĆAK
VLADO LAMUT: Mlin ob Krki
Vladimir Štoviček povabljen v Pariz
25. septembra bodo zaprli uspelo razstavo plaket in plastik Vladimirja štovička v krški Galeriji. Med 8000 obi-skovalci je od 25. junija do 25. septembra obiskalo raasta-vo tudi precej tujcev iz Amerike Japonske, Avstrije, Nemčije, Italije in verjetno še iz katere druge dežele. V knjigi vtisov najdemo več vrst pisav in jezikov.
Zelo znana galerija Mona Liza iz Pariza je povabila umetnika na razstavo njegovih del. Poleg tega je Vladi-mir Štoviček prejel številna vabila iz ožje in širše domovine. Že 3. oktobra bo razstavljal v Celju.
Lep življenjski jubilej
Te dni je praznovala v Ljubljani devetdesetletnico življenja upok. učiteljica Mici Račičeva, ki je službovala precej let v Boštanju ob Savi, kjer ima mnogo hvaležnih učencev in prijateljev, ki ji želijo še vrsto zdravih let in jo lepo pozdravljajo-
KRAMLJANJE Z INTARZISTOM CIRILOM PODBEVŠKOM
„Kmetija umira"
V likovnem življenju Novega mesta gre Cirilu Pod-bevšku posebno mesto. Posebno zato, ker je e d ini tvorni likovni ustvarjalec v Novem mestu in tudi zato, ker je način njegovega likovnega izražanja nevsakdanji. Intarzija, način Podbev.škove umetniške izpovedi, na Slovenskem skorajda ni več prisotna. Podbevšek ima za seboj dve razstavi, v Dolenjskem muzeju in v Metliki. Trenutno so njegove intarzi-je pri njem doma. čaka na novo razstavo, ne ve pa še, kje jo bo imel. Razumljivo je, da bo moral prodati to ali ono delo, če bo hotel še naprej umetniško delovati, tochi kadar pomislim na njegov odnos do dela in slik, do lesa, ki ga je oživel, se mi zdi to dokaj dvomljivo. Podbevšek intarzist ni »zunanji« umetnik, ni pristaš lažiumetniških klik, ampak ustvarjalec, ki oživlja les in ustvarja to, kar čuti, kar vidi in kar ga vznemirja.
Predmet njegovih upodabljanj je Dolenjska. Njegova dela se zde na pogled upodobitev folklornih motivov, to-
da podtekst je drugačen. V začetku maja je začel Podbevšek z intarzijo Kmetija propada. Dolenjska hiša je prislonjena na hribček, ste-sana bruna je načel veter in dež, stopnišče je vegasto in tako, da kar slišiš škripajoče korake starcev, ki so ostali na domu. V daljavi je polje in gozd. Ob hiši je drevo, ki je tako priljubljen Pod-bevškov motiv. In tudi motiv oziroma simbol slovenskih ekspresionistov dvajsetih let.
»Tako je marsikje na vasi,« pravi Podbevšek. »S to sliko nisem hotel prikazati samo tipične dolenjske kmetije, ampak tudi domove, ki umirajo. Mladi so odšli v mesto, hočejo se avtomobili-zirati, modernizirati, ne spomnijo pa se, da bi bilo treba modernizirati zemljo. Tako se polomijo stopnice, strop se udre, z okna odpade najprej steklo, potem se okvir povesi. Potem ga zabi-jejo z desko in pot pred hišo propada kot dom sam.«
Božidar Jakac je Podbev-šku svetoval, naj bi se lotil motivov Novega mesta. Nje-
ga pa je začela nenavadno privlačiti Krka. Odsevi dreves v njej, meglica nad njeno obalo, zabrisane hiše v daljavi bi rad upodobil v in-tarziji. Drevo dn voda postajata poleg tipičnih dolenjskih motivov osnovna elementa njegovih opazovanj.
Podbevšek dela vse dni. Edini likovnik v Novem mestu je našel mlade vzornike. Povedal je, da se dijaki z učiteljišča zanimajo za način dela z intarzijo. Pridobil si je, ne s svojim imenom, kot toliko drugih, ampak s svojim delom in skromnostjo krog svojih prijateljev. "Za mlad študentski naraščaj je npr. upodobil študentovsko lipo na Grmu in vsakomur prav rad pove, da so se tukaj nekoč zbirali v večerih dijaki, danes pa . .. živi štu-dentovska lipa skorajda samo še na njegovi intarzija. Tudi hiša s slike Kmetija umira ne bo več dolgo stala... Strop se bo do konca udri in v ognjišču se bedo naselile kavke. Intarzija pa bo zabeležila in sporočila. Nič ne sme ostati pozabljeno. P. BREŠCAK
5Kup nenavadnih, presenetljivih stvari"
Laskavo priznanje akad. slikarja Marijana Tršarja Kostanjevici in Lamuto-vemu razstavišču - Govor ob otvoritvi Jarmove in Tršarjeve razstave
Spoštovani ljubitelji umetnosti!
Morebiti se bo zdelo malo nenavadno, da umetnik sam govori o svojem delu in o delu svojega kolega. Toda mislim, da je v tej vaši Kostanjevici kup nenavadnih, presenetljivih stvari, ki opravičujejo tudi to malo presenečenje in nenavadnost. Predvsem mislim, da bi v Sloveniji težko našli lepši razstavni prostor, kot je LamutO-va galerija. Ni ne vem kako raz-sežna, toda dovolj velika za lepe, dosledno izbrane razstave. Po dru. gi strani mislim, da niti v Ljubljani nimamo dostikrat prilike vi-deti tako številno in hvaležno ob. činstvo. Zanimanje za umetniške razstave je v Kostanjevici tolikšno, da nas razstavljavce navdaja z željo še priti sem; in še več, s hvaležnostjo za prijetni občutek, da ne razstavljamo samo zaradi sebe, ampak da s tem širimo spoznanja o likovni umetnosti v široke kroge občinstva.
V nekaj besedah bi vam želel čim bolj približati najina razstavljena dela — kiparske stvaritve tovariša Jarma in svoje gratike. Na prvi videz je med nama sila velika razlika. Predvsem je Jarm figuralik, torej upodablja človeške obraze in figure, ki jih veže v kompozicije — v dvojino ali celo množino — moja grafika pa ni figurativna, Vzlic temu je med nama izrazna podobnost. Opazili boste, da je pri obeh očitna posebna ekspresivna poudarjenost. In dasiravno oba črpava motive iz narave, nama leta ni togi imperativ, da bi jo bilo treba fotografsko posnemati. Na. rava nama je zgolj vir navdiha, daje nama le pobudo za samosvoje likovne  realizacije.  S primerjavo
bi lahko rekel: naravo gledava kot bogat trg, kjer si izbereš le tisto, kar ti je najbolj pri srcu; kar se ti zdi, da je najprimernejše in naj-sorodnejše tvojemu Iskanju.
Če se ustavimo ob JarmovJh ki pih, vidimo, da predstvaljajo zelo ekspresivne, pohudovljene obraze, nekaj postav in torzo v: skratka, vsi njegovi kipi nosijo v sebi še razpoznavne značilnosti človeških postav ln obrazov; hkrati pa opazimo, da so močno preoblikovani, podrejeni novim razmeram, ki se tu bolj, tam manj oddaljujejo od naravne predloge, fn prav v teh ekspresivno poudarjenih razmerjih tiči izraz Jarmove umetniške izpovedi, njemu lastno doživetje človeka. Opozoril bi še, da je Jarm eden naših redkih kiparjev, ki dosledno z veliko ljubeznijo sekajo in dolbejo svoje umetni, ške zamisli v les. Ze dokaj časa Slovenci nismo imeli kiparja, ki bi tako zavestno iskal lesu primerne oblike. Tej njegovi značil-
Anketa brežiške radijske postaje
Uredništvo radia Brežice je ob koncu avgusta svojim po. shišalcem razdelilo 500 anketnih listov z namenom, da bi dobilo kar največ pripomb in predlogov. Do roka je odgovorilo 126 poslušalcev. Po analizi ankete je radijski programski svet sklenil uvesti v jesenskem času ob petkih novo oddajo.
nosti lahko sledimo od začetn.h bolj pripovednih obrazov pa do zadnjih, rekli bi že, polnoplastč-nih; pri teh podreja svoje domiš. ljene oblike »bloku«, kladi izbranega lesa. Jarm si Je že začrtai po:, ki mu obeta v bodočnosti šr večjo likovno izčiščenost.
Tudi meni je vir in iskanja navdiha narava. Morda ste opazjr. di kaže večina razstnvljen;h "vati!: motive iz Vrsarja pr: Poreču Re-i sem našel predloge zanje -v tem istrskem mestecu, nisem r>a hotel poustvariti njegove fotografske oo. dobe. Zanimali so me samo n kateri elementi, ki so tip'č:i; t\ istrsko okolje. To je na primer rozeta, kopica sena. zamreženn odprtina, panorama mesteca nli snet preprost' red zidovja al: osamele kamnite stonn;ce. Iz takih delčkov sem skušal ustvarti novo po. dobo. ki naj bi bila likovno ire-jena ln estetsko uč'nkujočn 2ete! bi, da b: tudi gledalci našli v njej vsaj nekaj mojega doživetja, čeprav kajpak ni, kot bi mord-i kdo pričakoval, zrcalna oodob" Vrsir. ja.
Še nekaj besed o uporabljenih tehnikah. Za Jarma sem ?.e omenil-, da dela kipe iz lesi. S sekiro in z dletom izvablja iz lesene klade lesu primerne, trde. reke1 bj lahko, troke podoba Tehnika mojih grafik je mešana. TTmrah 1 sem jedkanico. 1o izpopnln;l s ko-vinsk;mi »kolaži« s ^pajkaiom pritrjenimi ploščicnmi na osnovni cinkovi plošči.
Upam, da bo teh nekaj besed o razstavljenih kipih in grafikah pripomoglo gledalcem do la-'.jegu umevanja najinih stvaritev
MARIJAN TRŠAR
Napredna proizvodna misel odpira prihodnost brežiški tovarni pohištva
»Začeli smo s prepričanjem, da imamo ogromno notranjih rezerv, in ra-č lali, da borno nadomestili izgubo pri izvozu z boljšo organizacijo dela, z razumnejšo porabo materiala in zmanjšanjem delovnega časa - Pot do izboljšav je bila težka in izredno problematična - Ko smo vrnili tovarni
dober glas, je šlo mnogo laže.«
Vsak kolektiv, za katerega beseda reforma ne pomeni samo frazo, ampak,resno prelomnico v gospodarjenju, zasluži pozornost, in prav je, da ga predstavimo.
V brežiški občini je že dalj časa v središču zanimanja Tovarna pohištva, ki pogumno koraka iz zagate, čeprav je še januarja kazalo, da se ne bo več mogla izkopati iz težav, ki so jo dušile na vsakem koraku. Zaloge so se kopičile, tržišče ni bilo dovolj raziskano ne doma ne v tujini, grozil je popoln polom.
Zdaj, ko je najbolj kritični čas mimo, ko se je kolektiv postavil na lastne noge, smo želeli zvedeti, kako daleč je napredoval, kakšne spremembe je doživel in kakšno prihodnost si obeta. V nadaljevanju sestavka preberite odgovore, ki nam jih je priprava! direktor tovarne inž. Janez Jerman.
Vprašanje: Kaj ste ukrenili, da bi pocenili proizvodnjo, zmanjšali izgube in se znebili neprodanih zalog?
Odgovor: Sanacija podjetja se je začela postopoma v marcu letos, tako, da je bila ustvarjena proizvodnja na zalogo za domači trg. Začeli smo iskati zunanja tržišča in pridobiti nova naročila za izvoz. Tako smo 1. marca začeli delati samo za izvoz, čeprav so računi pokazali 3 do 15 odst. izgube pri posameznih izdelkih.
V prepričanju, da imamo ogromno notranjih rezerv in zelo primitivno proizvodnjo brez mehanizacije in sodobnih strojev, smo računali, da bomo krili izgubo z boljšo organizacijo" dela, z manjšo in razumnejšo porabo materiala, z zmanjšanjem delovnega časa, z nabavo boljših in cenejših materialov, s te-liničnim izboljšanjem delovnega procesa ali vsaj posameznih delovnih faz in operacij.
Glavna akcija je bila usmerjena na pridobivanje čim večjega števila naročil s kratkimi dobavnimi roki, ki bi Silili kolektiv k večji prizadevnosti pri delu. Ko smo z naročili zapolnili proizvodnjo za prva dva meseca, smo začeli iskati perspektivnejša naročila za daljšo dobo in poskušali z vsemi sredstvi doseči povečanje proizvodnje.
To drugo nam je le deloma uspelo, ker organizacija proizvodnje in posamezne službe temu niso bile dorasle. Zavirala nas je tudi nova delovna sila, ki smo jo šele priučevali in ni dala od sebe pričakovanega učinka. Proizvodnja pa kljub temu raste mesec za mesecem, kar nam sproti dokazujejo zbrani podatki.
Zaradi izredno velikih zalog za domači trg, napravljenih konec lanskega leta in v prvih dveh letošnjih mese-cdh, smo usmerili vse sile v iskanje tržišča. Analizirali smo trg po vsej Jugoslaviji in ugotovili, da bomo del proizvodov lahko prodali po normalnih cenah, drugi del pa le, če znižamo cene za 20 in več odst. Drugače se ne bi mogli znebiti nekurantnih izdelkov, ki so že nekaj časa bremenili podjetje z visokimi obrestmi na kredite za te zaloge.
Enako smo napravili tudi z izdelki za izvoz, ki so že Jani obležali v skladiščih na Reki. Del smo odprodali v tujino po močno znižanih cenah, del pa smo ponudili domačemu tržišču.
Vprašanje: Kako so se od-zvali spremembam ljudje, dotlej vajeni obrtniške miselnosti in počasnega proizvodnega ritma?
Odgovor: Pot do izboljšav je bila izredno težka. Treba je bilo odločno prenehati z dotedanjo stihijsko in tipično obrtno proizvodnjo. Te spremembe smo uveljavljali postopoma.
Najprej je bilo treba dopovedati kolektivu, da je dela dovolj, in kljub majhni storilnosti povečati -povprečje osebnih dohodkov od 450 Ndin na 020 N din. To je do-bro vplivalo na prizadevnost in povečanje produktivnosti. Ljudje so dobili občutek, da to ni samo trenutna konjunktura, kakršnih je kolektiv preživel že nekaj, ampak resno in trajnejše izboljšanje. Temu prepričanju je pripomoglo zlasti vključevanje nove delovne sile od aprila dalje.
Kakor hitro se je po bližnji in daljni okolici razširil glas, da gre v Tovarni pohištva na bolje in da sprejemajo na delo nove ljudi z zadovoljivimi osebnimi dohodki, se je število novih prosilcev za zaposlitev stalno večalo.
Tako stanje je omogočilo učvrstitev obstoječe delovne sile, zaostrovanje discipline, odgovornosti, reda in kvalitete ter požrtvovalnosti za ponoven dvig podjetja. Pri tem so odpadli taki, ki tega niso zmogli, in tisti, ki niso hoteli prispevati < svojega deleža k izboljšanju.
Veliko povpraševanje po delu je spodbujalo zaposlene k večji prizadevnosti, pri novi delovni sili pa nam je taka miselnost omogočila temeljito izbiro. Novi tempo proizvodnje je marsikoga izločil, na njegovo mesto pa je stopil drug.
Vprašanje: Kako si utirate pot na zunanja tržišča in ali že dosegate svetovne cene?«
Odgovor: Pot na zunanja tržišča si utiramo na več načinov. Izvozna podjetja, ki nam posredujejo prodajo naših izdelkov v tujini, priganjamo, da nam pošljejo čimveč izvoznih pogodb.
V tovarni smo skrajno zaostrili odgovornost za kakovost izdelkov in tako preprečili reklamacije ter z njimi milijonsko škodo za podjetje. Na ta način si pridobivamo pri tujih kupcih boljši glas in hkrati večja naročila.
Na vse načine smo si prizadevali, da smo dosegli zunanjetrgovinsko registracijo in postali samostdjen izvoznik. Sedaj lahko navezujemo s kupci neposredne stike in sklepamo z njimi kooperacij-ske pogodbe, kar izredno izboljšuje in poenostavlja poslovne odnose. Zunanje tržišče skušamo razširiti brez posrednikov, kar pomeni občuten prihranek, saj nam ni treba več odštevati odstotke posrednikom.
Svetovnih cen še ne dosegamo, kar velja tudi za drugo pohištveno industrijo. Proizvajamo na ekstenziven način predvsem s fizično delovno silo, nimamo sodobnih strojev in vse mehanizacije, kot jo imajo tovrstna podjetja v tujih državah.
Zato vlagamo vse napore v ustvarjanje lastnih skladov in deviznih sredstev, da bd mo-
dernizirali proizvodni proces, s tem znižali proizvodne stroške in šele potem lahko konkurirali istovrstnim podjetjem v tujini.
Prepričani smo, da je naš kolektiv v sedanjem sestavu in ob primerni modernizaciji proizvodnje ter tehnološkega procesa zmožen konkurirati vsakemu podjetju v ; a j ini, ker je naš delavec prizadeven in bister.
Vprašanje: Vaša tovarna ima samo finalno proizvodnjo. Ali je res, da brez žage in drugih obratov za pol-proizvode pohištvena industrija ne more biti rentabilna?
Odgovor: Po gospodarski reformi je bila pohištvena industrija v težkem položaju. Precej na slabšem je kot druge veje lesne industrije, na primer žage. Podražil se je domači reprodukcijski material in še zlasti uvoženi material, ker se je vrednost dolarja povečala od 7,50 na 12 N din, razen tega pa je odpadla izvozna premija, ki je znašala okoli 68 odst. Ostala
je samo 6-odstotna premija za izvoz pohištva.
Pohištvo se je v tem času podražilo le za okoli 5 odst. Zato je razumljivo, da pohištvena industrija izvaža z izgubo, medtem ko je bilo prej bistveno drugače. Pričakujemo, da bodo instrumenti za pohištveno industrijo izboljšani ali vsaj usklađeni z ostalimi vejami lesne industrije.
Tam, kjer je pohištvena industrija priključena predelovalni industriji, lahko krije izgube na njen račun. Seveda pa je to potuha, ki zmanjšuje prizadevanje po povečanju produktivnosti, po modernizaciji tehnologije in naporih za večjo rentabilnost.
Z uskladitvijo predpisov za pohištveno in ostalo predelovalno industrijo bi bil odpravljen nemogoči položaj pohištvene industrije. Po sedanjih predpisih lahko izvažamo žagan les do 30 odst- draže, kot za domačo predelavo. Zato si vsak žagarski obrat prizadeva, da bi čimveč lesa izvozil, pohištvena industrija pa ga mora plačati celo po višji ceni, ki velja za izvoz.
Ni dvoma, da je domača pohištvena industrija brez postranskih obratov za predelavo surovine sposobna rentabilno proizvajati pri urejenem tehnološkem procesu in
Tovarna pohištva v Brežicah
organizaciji dela. Cene na domačem tržišču so za pohištveno industrijo tako ugodne, da vsak pohištveni obrat, podjetje ali obrt lahko dobro uspeva brez pomožnih obratov- Nastaja le vprašanje prodaje, ker je tržišče prenasičeno. Zmogljivosti na-
še pohištvene industrije so namreč mnogo večje kot pa potrebe na tržišču. Zato je nujno vključevanje presežne proizvodnje v mednarodna tržišča. Na domačem tržišču pa lahko uspeva le tisti, kdor proizvaja trenutno iskane izdelke po znosnih cenah.
PISMA UREDNIŠTVU
Dvomljiv pogum anonimnega pisca Hrušičanom
Vaščani Hruševca in Sel pri Gor. Straži so se že ob koncu leta 1963 dogovarjali za napeljavo skupnega vodovoda in sklenili opraviti vsa težaška dela, medtem ko bi naj denar prispevala ObS. Ker ' družbenih sredstev niso mogli dobiti, se del niso lotili. Znova pa so sedli k mizi, da bi se sporazumeli, letošnjega marca. Po pojasnilih novomeškega podjetja VODOVOD bi morali vaščani Sel doplačati razliko v ceveh (od profila 50 mm do profila 80 mm), kar bi zneslo 700 tisoč S-din. To je med vaščani Sel povzročilo nesoglasje, zato so se skupni gradnji vodovoda odpovedali. Hruševča-ni so sami sklenili pogodbo z VODOVODOM. Med tem časom je Avgust Gašperšič iz Sel Hruševčanom povedal, da da so nekateri gospodarji iz spodnjih Sel le pripravljeni prispevati svoj delež za vodovod, če bi ga »■potegnili« še do Sel. Hruševčani so predlagali, naj bi Selani prispevali le 35 odst. vsote za cevi do Hruševca, medtem ko bi ostalo breme padlo le na ramena Hruševčanov. S tem pa se nekateri Selani niso strinjali in so zapustili sklicani sestanek, med njimi tudi Darko Mojstrovič. Ostali Selani so bili za plačilo 35 odst. in tudi za to, da ga plačajo takoj. Nekateri so tudi takoj plačali.
Iz tega lahko povzamemo, da so Hruševčani pokazali veliko razumevanje do Sela-nov.
12. avgusta letos pa so Hruševčani (oziroma Venče-slav Mervar) dobili pismo, v katerem je anonimni pisec zagrozil, da bo kolektiv NO-VOLESA, na katerega vodovodno omrežje je priključen vodovod v Hruševcu, prisiljen razpravljati o tem, ali naj bo hruševski vodovod še priključen na NOVOLESO-VO omrežje, če Selanom ne bo priznano doplačilo v višini 35 odstotkov. Pisec anonimnega pisma je namignil tudi na nekatere nepravilno-
sti, npr., da je tov. Mervar pri gradnji vodovoda »igral vlogo kriminalista, diktatorja in izsiljevalca«.»Pogumnega« pisca (domnevamo, da je zaposlen v NOVOLESU) pozivamo, naj javno pove, kaj misli. Vseskozi je stal ob strani, ko smo vaščani Hruševca in Sel delali pod težkimi pogoji, zdaj pa bi rad to prizadevanje, ki je splošno koristno, omalovaževal!
Vaščani Hruševca o tem upravičeno obveščamo javnost, čas je že, da enkrat za vselej opravimo s tistimi, ki zavirajo naš skupni napredek, to pa je bil v tem primeru anonimni pisec.
VAŠČANI HRUŠEVCA
»Pumpaj tam, kjer si tanka!!«
Tov. urednik!
Kot avtoprevoznik pustim v blagajnah Petrolovih čr-palk vsak dan po 10.000 do 20.000 starih din. Menim, da imam pravico sastaviti upravi in kolektivu novome.škega PETROLA nekaj vprašanj.
že nekajkrat se mi je pri-merilo, da mi na črpalki Otočec niso dovolili napol-niti zračnice mojega tovornjaka, češ naj to opravim na črpalki, na kateri sem tan-kal gorivo. Moje vozilo je resda tovornjak, toda prav zato porabim več goriva kot katerikoli voznik osebnega avtomobila in imam torej vsaj takšne pravice kot vsi drugi vozniki. Zal pa moram reči, da je odnos osebja črpalke na Otočcu do mene grob in da mi nagajajo, kolikor mi le morejo. '
že nekajkrat se mi je primerilo, da je bil v napravi za zrak na Otočcu premajhen pritisk, zato sem prosil, naj vključijo kompresor, da bi se pritisk povečal. Delavec me je zavrnil, da je naprava avtomatična in da se kompresor samodejno vključi šele takrat, ko v zbiralniku ni več zraka. Vedoč, da je to prazen izgovor, sem prošnjo ponovil, odgovor pa je bil: »Pojdi pumpat tja, kjer si tankal!«
Naj povem, da jemljem gorivo na novomeški črpalki, ker mi je ta bliže, pa tudi osebje je vljudnejše. Zračnic pa v Novem mestu skoraj nikoli ne morem kontrolirati, ker je naprava vedno pokvarjena. Grob odgovor:
»Pojdi pumpat tja, kjer si taiikal!« ni v čast trgovini in dobri postrežbi, toliko manj, če upoštevamo, da sta obe črpalki, novomeška in otoška, v upravi istega PETRO-LOVEGA kolektiva!
JOŽE AVBAR avtoprevoznik, Novo mesto
PRIPIS UREDNIŠTVA: Če pustimo ob strani oceno zgoraj opisanega grobega odnosa PETROLOVIH delavcev, ki je vreden obsodbe, moramo dodati, da mnogo voznikov upravičeno negoduje nad postrežbo pri našem PETRO-LU. Glede naprav za zrak pa to: od pravilnega pritiska v zračnicah je odvisna varnost vožnje, naprava za zrak na novomeški črpalki pa te varnosti ne zagotavlja. Ker so te naprave (čeprav je uporaba brezplačna) namenjene potrošnikom, morajo biti v takem stanju, da lahko vsak voznik natančno izmeri pritisk. Morda bi bilo prav, ko bi se te zadeve lotili inšpekcijski organi!
Še o šestčlanski družini v mačkov-ski cerkvi!
Na članka, objavljena v DELU in DOLENJSKEM LISTU, dajem resnično pojasnilo o družini Slavke Zalokar, ki trenutno prebiva v mačkovski cerkvi.
V obeh člankih mi je bilo očitano, da sem bil do Zalokarjeve družine nehuman ter da z njimi nisem socialno postopal. Res je, da je hiša št. 19 poleg cerkve v Mačkovcu moja, ni pa res, da mi jo je nekdo dodelil, kakor je rečeno v enem članku. Hišo sem kupil iz splošnega ljudskega premoženja in jo tudi plačal, kakor jo je ocenila takratna okrajna komisija. Ze leta 1956 sem vložil tožbo pri tedanjem okrajnem sodišču in dosegel, da se mora Za-lokarjeva družina izseliti v marcu 1956. To sem storil, ker je bita hiša že takrat nujno potrebna popravila, tov. Zalokarja pa sem lepo prosil, naj si poišče stanovanje, kjerkoli se mu zdi primerno. Po sodba me je Slavka Zalokar prosila, naj toliko počakam, da bo dobila — v treh ali štirih mesecih — drugo stanovanje. Čakal sem v upanju, da se bo to res egotiilo, pa sem se razočaral. Minilo je desetletje in Zalokarjeva
družina je še vedno ostala v moji hiši, ki je že razpadala. Z najemnino, ki je znašala le 520 din, in s svojimi skromnimi sredstvi si nisem upal popravljati hiše. Ko sem ugotovil, da tudi tov. Zalokar nima volje, da bi vsaj sanitarne prostore uredil (hiša je bila vseskozi brez stranišča), sem mu rekel, da lahko hišo kupi. Odgovoril je, da nima denarja.
Leta so tekla, s tov. Zalokarjem sem bil stalno v stiku, prosil sem ga, naj izprazni stanovanje. Ponudi! sem mu svoje stanovanje na Trški gori, ki ima dve sobici, kuhinjo, stranišče, vodo in elektriko in bi bilo za njegovo družino boljše od sedanjega. Temu stanovanju ob vznožju Trške gore, do koder je možen dostop z avtomobilom, se je Zalokar stalno odrekal in ga nikakor ni hotel sprejeta. Slavka Zalokar navaja v svojem članku, da zanjo in njenega moža to stanovanje ni primerno, češ da je ona bolna za TBC, on pa da ima težko naduho. Po mojem pa bi se oba Zalokarjeva pod Trško goro odlično počutila in se 'tam tudi pozdravila, saj je stanovanje na sončnem in zdravem kraju. Enakega mnenja so tudi mnogi člani občinske skupščine v Novem mestu. Na podlagi prve tožbe, ki je bila pravnomočna, sem vložil drugo tožbo. Tudi tokrat mi je bila priznana pravica, da se lahko vselim v svojo hišo in jo obnovim.
Pripominjam pa še naslednje: ko sem vozil stvari v svojo hišo, sem tov. Zalokarja opomnil, da sem pripravljen tudi njegove reči odpeljati v Trško goro. Očitno je Slavka v svojem članku prikazala nesmisel, ko je pisala, da »me bo tov. Kirar spet nekoč preganjal s Trške gore, češ da je to stanovanje last SLP.« Čudim se tudi, da si nista Zalokarjeva že leta 1956 poiskala drugo stanovanje, ko sta vendar vedela, da je stanovanje za njuno šestčlansko družino (majhna soba s kuhinjo brez elektrike, vode in stranišča) neprimerno. Večkrat, sem tov. Zalokarja vprašal, kaj mdsli, pa mi je govoril, da je kot delavec zaščiten, da mu nihče nič ne more in da bo šel iz stanovanja, kadar bo sam hotel. Spomnil sem ga tudi na zemljo, ki jo je vsa leta sam užival (približno 4 are zelenjavnega vrta), namreč naj mi plača nekaj najemnine. Odvrnil je, da ne bo nič plačal, češ da hiša in zemlja nista moji. Ko sem vozil reči v svoje stanovanje, je. tov. Zalokar rekel, da gre raje na pokopališče kot na Trško goro. Slavka je ob tej priložnosti pripomnila, da v Trško goro ne bodo šli, ker ima za dve hčeri že zagotovljeno sobo, za druge pa stanovanje v Bršlinu. Samo počakati bo treba še tri tedne, da bodo v kuhinji in sobi namestili tla Pa tudi iz tega nI bilo nič. Ob preselitvi me je hči z nejevoljo opozorila: »Kdo bo pa zdaj zvonil? Kaj mislite, tov. Kirar, da boste vi zvonili?« Ljudje v okolici stalno govorijo, da bi se še dalo dobiti stanovanje, le tov. Zalokar da ga ne more dobiti.
Iz tega, kar sem povedal, je razvidno, da sem 11 let mirno in potrpežljivo čakal, da se bom vselil v svoje stanovanje, in niisero nič kriv, da se je morala Zalokarjeva družina naseliti v mač-kovski cerkvi.
FRANC KIRAR, upokojenec, Trska gora
S PONFHFi IKOVR SEJE SKUPŠČINE V ČRNOMLJU
Pogumneje prihodnosti naproti!
Srednjeročni plan razvoja občine Črnomelj do leta 1970 na ponedeljkovi občinski seji ni bil sprejet — O njem bodo še razpravljali in ga popravljali — Polletni uspehi gospodarjenja so razmeroma ugodni, razen pri 6 delovnih organizacijah, kjer izkazujejo izgubo
Predvideni razvoj občine Črnomelj v prihodnjih 5 letih so obravnavali občani že na javnih tribunah — v ponedeljek, 19. septembra pa je o njem tekla razprava tudi na seji občinske skupščine. 2e pripombe občanov in nekaterih svetov pri občinski skupščini so bile dovolj tehtne za spremembo osnutka, še bolj pa so predlog srednjeročnega plana skritizirali odborniki in poslanci na občinski seji. Ljudski poslanci Ludvik Golob, Leopold Krese in Viktor Zupančič so poudaril^ da je predlog srednjeročnega razvoja preveč previden kar zadeva gospodarske dosežke in rast osebnih dohodkov-
Na seji so se dogovorili, da
bodo v kratkem sklicali predstavnike vseh gospodarskih organizacij, kjer se bodo z občinskimi funkcionarji in poslanci vnovič pomenili o razvoju vsakega kolektiva posebej. Ob tej priložnosti bodo razpravljali še o usodi nekaterih manjših podjetij, ki brez vsakršne perspektive, zadovoljni s sedanjim životar-jenjem hočejo v prihodnost — sebi in celotni družbi v škodo. Popravljen predlog družbenega plana bodo od borniki še enkrat obravnava li na seji, preden bo sprejet Obširneje so obravnavali tu di polletne uspehe gospodar jenja v občini. Domače go spodarske organizacije so skupno s poslovalnicami in obrati večjih podjetij od dru-
JUBILEJ NAŠE ENICE
11. septembra je v krogu svojih prijateljev dočakala 50 let Enica škof, ki je med vsemi Belokranjci dobro znana. Rodila se je leta 1916 v ZDA, po 16 letih pa sta se zaradi brezposelnosti, ki je v Ameriki iz dneva v dan naraščala, vrnili z materjo v Železnike pri Metliki. S skromnimi pri hranki sta si z bratom zgradili hišico in do svetovne vojne živeli v skromnih razmerah. Septembra 1940 si je Enica našla službo gospodinjske pomočnice v Beogradu, toda takoj po razpadu stare Jugo slurije se je vrnila k domačim. Vključila se je v NOB in sodelovala v njej do konca vona. Borci in aktivisti '}o poznajo kot eno najbolj aktivnih žena v Beli krajini. Po osvoboditvi se je vključila v družbenopolitične organizacije, do letošnjega jubilejnega leta pa je bila tudi v službi pri organizaciji ZB. Z aktiv-
nostjo, požrtvovalnostjo in tovarištvom ter z veliko skromnostjo si je pridobila med belokranjskim ljudstvom
ugled in spoštovanje. Ob njenem jubileju ji vsi prisrčno čestitamo in želimo še mnogo zdravih let!
ZK še ostreje v boj preti vsemu, kar zavira naš razvoj
Z nedavne seje občinskega komiteja ZKS v Črnomlju
Razprava na nedavni seji občinskega komiteja ZKS v Črnomlju je bila namenjena predvsem ugotavljanju, kako v osnovnih organizacijah in v delovnih kolektivih uresničujejo stališča in sklepe. IV. plenuma. Nadalje smo razpravljali o tem, kako se komunisti zavzemajo za nadaljnjo demokratizacijo družbenega življenja in o spremembah v miselnosti komunistov.
Na današnji stopnji samoupravljanja ni mogoče več delati po starem in se posluževati preživelih delovnih me-, tod. Politiko Zveze komunistov moramo uresničevati na demokratičen način, s prepričljivostjo svojih stališč, ker jo bodo delovne množice le tako sprejele za svojo in se po njej ravnale- To pa nedvomno zahteva od vsakega komunista več znanja, sposobnosti in tudi odločnosti.
V dosedanjih prizadevanjih za uresničevanje sklepov IV. Plenuma CK ZKJ je opaziti Precejšen napredek. Komunisti in  delovni  ljudje imajo
več posluha za ocenjevanje napak in pomanjkljivosti, jih odkrito napadajo in odločneje zahtevajo ukrepov. Vendar se s tem še ne moramo zadovoljiti. Komunisti moramo v prihodnje še mnogo bolj delovati v samoupravnih orga nih in političnih organizaci jah, da bi si med delovnimi ljudmi pridobili kar največ no vih zaveznikov v borbi prot vsemu, kar ovira naš razvoj
Čeprav so se odnosi delov nih ljudi izboljšali, so pone kod še nepravilnosti. Tega je največ v nekaterih manjših kolektivih. Včasih grešimo, ko mislimo, da so krivi slabih odnosov samo vodilni ljudje iz uprave podjetja- Često gre za neposredno nadrejene, ki imajo z delavci največ stikov, a so v odnosu do njih grobi in včasih maščevalni- Slabe odnose pa razen tega povzročajo še nedograjeni sistemi nagrajevanja, zato se porajajo tudi težnje po uravnilovki.
Komite je sklenil, da se bodo komunist: še bolj zavzeto lotili odkrivanja napak. S še večjim političnim posluhom moramo kritično presojati svoje delo, ker bomo samo tako lahko ocenjevali napredek in ugotavljali, kako se v praksi uresničuje začrtana politika Zveze komunistov.
MILAN MALEŠIČ
god ustvarile 64-740.740 Ndin dohodka, kar je za 30,3 odstotka več kot lani v istem obdobju. Kljub razmeroma ugodni bilanci pa so v razpravi več govorili o pomanjkljivostih in napakah, ki še obstajajo, ter o tistih kolektivih, ki so prvo polletje zaključili z izgubo. Ti so: Kmetijska zadruga, Gostinsko podjetje, čevljarstvo Planina, menza Rudnik, menza v Be-gradu in gradbeno podjetje Begrad- Od teh je nekaj kolektivov samo v trenutni zagati in za trdno računajo na pokritje stroškov ob koncu leta, medtem ko nastaja pri čevljarskem podjetju Planini resno vprašanje nadaljnjega obstoja-
Mimo tega so odobrili več prošenj za dodelitev priznavalnin ter obravnavali nekaj drobnejših tekočih zadev.
Črnomelj: občani nimajo časa
Vsekakor je bila dvorana črnomaljskega prosvetnega doma mnogo prevelika za okoli 60 občanov, kolikor se jih je 5. septembra zbralo na javni tribuni, kd jo je vodil predsednik občinske skupščine inž. Rado Dvoršak. Obravnavali so razvoj občine do leta 1970 in seveda — krajevno problematiko.
K osnutku srednjeročnega družbenega plana v splošnem ni bilo bistvenih pripomb, razen zahteve, naj se do leta 1970 zagotovi gradnja asfaltne ceste od Črnomlja do Vinice. Občani so sicer predlagali še gradnjo plavalnega bazena in gasilskega doma, vendar so take želje v nasprotju z materialnimi možnostmi komune, kar so jim takoj pojasnili.
Razprava bi bila lahko boljša in pestrejša, vsaj kar zadeva družbeni plan, a je najbrž zaradi slabe udeležbe niso mogli doseči. Kaže, da občani nimajo časa za take sestanke in ne zanimanja za nadaljnji razvoj domače občine ter da jim je mar edino-le njihov lastni napredek.
Adlešiči: šola
s 3 učitelji
Na javni tribuni, ki je bila v Adlešičih v začetku septembra, niso toliko razpravljali o razvoju občine do leta 1970, kakor je bilo predvideno po dnevnem redu, temveč so govorili predvsem o šolstvu. Razumljivo, kajii na adlešički osnovni šoli so ostali le 3 učitelji, ki poučujejo 7 razredov, šolarje osmih razredov so prešolali v Črnomelj, pouk v vseh drugih razredih pa ima precej skrčen predmetnik.
Staršem ni vseeno, kakšnega pouka so deležni njihovi otroci, zato so vedno znova načenjali pogovor o nevzdržnih razmerah na domači šoli. Prosvetnih delavcev od drugod doslej ni bilo mogoče dobiti, četudi nudijo samska stanovanja.
Občani so prosili še, naj uredijo poslovanje pošte in krajevnega urada v eni stavbi, zanimali so se za izvoz živine in za povračilo škode po toči. Na vsa vprašanja je odgovarjal načelnik za gospodarstvo pri ObS Prane Cimerman.
V poklicni šoli BETI se je začel pouk
Za poklicno šolo konfekcijsko-trikotažne stroke v Metliki je toliko zanimanja, da so morali mnoge odkloniti - Pred dnevi se je začel redni pouk v dveletni Betini šoli - Kako in zakaj je prišlo do ustanovitve nove šole, sta pripovedovala sekretar tovarne Janez Smrekar in prof.  Miloševičeva, vodja
izobraževalnega centra
Poročali smo že, da je pred meseci tovarna trikotaže BETI v Metliki ustanovila lasten izobraževalni center, da bi svojim novim delavkam omogočila primerno strokovno izobrazbo in izurjenost.
V izobraževalnem centru so se najprej lotili organizacije lastne dvoletne poklicne konfekcijsko-trikotažne stroke, medtem pa so poleg tovarne dograjevali potrebne prostore za pouk. V novi stavbi, namenjeni šoli, sta dve lepi učilnici, velika delavnica za praktični pouk, nekaj upravnih prostorov in knjižnica.
Poklicna šola tovarne BETI deluje pod okriljem tekstil nega centra v Kranju, vendar imajo v Metliki lastne predavatelje, ki izobražujejo svoje učenke za speciali zirano delo v Betinih obratih.
V to šolo se je letos na razpis prijavilo 100 deklet iz raznih krajev Slovenije in bližnje Hrvatske. Komisija je imela težko nalogo med temi izbrati 48 učenk, kolikor jih šola lahko sprejme. Izbirali so na podlagi šolskih spričeval, testa o spretnostih ter  o  telesnih in duševnih
sposobnostih, upoštevali pa so tudi socialne razmere prosilk.
šola letos nima internata, zato si morajo učenke same preskrbeti stanovanje v Me tliki. Stroške krijejo delno z  vajensko nagrado.
Pouk traja dve leti, po za-
ključnem izpitu pa dobe učenke naziv kva'ifierane konfekcionarke trikotaže Naučile se bodo hitrega in natančnega dela ob strojih, kakršno je nujno potrebno zaradi izvoza Betinih izde'kov na svetovni trg, kjer je konkurenca zelo huda.
V METLIKI NIHČE NE ZIDA NA ČRNO
Dvakrat več zasebnih gradenj
Neverjetno, kako je letos v Metliki narasla gradnja zasebnih hiš. Medtem ko so zasebniki leta 1963 zgradili 16 hiš, leta 1964 — 18 hiš, leta 1965 že 25 družinskih hiš, so na občini letos do srede septembra izdali že 43 gradbenih dovoljenj.
Največ graditeljev hiš je bilo na delu v Nemčiji, od koder prihajajo založeni z denarjem. To so ljudje iz okoliških predelov, predvsem iz 2umberka, in hočejo na vsak način stanovati v metliškem mestu, zato plačuje jo zemljo, kolikor zahtevajo. Prav zato so cene zemljiščem močno porasle.
Kar je bilo gradbenih par-
cel v družbeni lasti po 200 din kv. m, so že vse oddane, zato morajo sedanji graditelji hiš plačevati zemljo po 7.00 do 1.200 din kv. m.
Nove hise gradijo ljudje zlasti v bližini tovarne BETI, kjer je urejena kanalizacija, napeljana elektrika in vodovod, medtem ko morajo stanovalci sami poskrbeti za dovozne poti. Nekaj novih hiš pa nastaja tudi ob Cesti bratstva in enotnosti.
Zanimivo je še to, da se je letos za gradnjo prijavilo tudi nekaj uslužbencev in občanov inteligenčnih poklicev ter da so vse gradnje prijavljene. V Metliki sploh ni črnih gradenj.
■v
Šola, zgrajena v manj kot letu dni
(Nadaljevanje s 1. str.)
ga sklada, 35 milijonov pa iz občinskega proračuna. Tovarni BETI in NOVOTEKS sta dali vsaka po 20 milijonov, KOMET 10 milijonov, MER-CATOR 2 milijona, še posebej pa so prispevali prebivalci Metlike z dvoletnim samoprispevkom 17 milijonov in kolektiv šole 2 milijona.
V imenu občanov se je vsem, ki so kakorkoli pripomogli k postavitvi nove šole, zahvalil predsednik občinske
skupščine Franc Vrviščar, Viktor Repič, član IS SRS, Pa je govoril o pomenu metliške šole in prizadevanjih za izboljšanje učnih pogojev v našj republiki. Tudi ravnatelj osnovne šole se je zahvalil za ves trud številnih organizacij in posameznikov, ki so se zavzeli za čim hitrejšo izgradnjo nove šole. Posebej je pohvalil gradbeno podjetje PIONIR, ki je odlično opravilo gradbena dela. Nato je učenka osemletke
Zamenjava osebnih izkaznic v Metliki
Občane občine Metlika obveščamo, da bomo z zamenjavo osebnih Izkaznic pričeli 29. septembra 1966. Prošnje za zamenjavo osebnih izkaznic bodo občani vlagali pri matičnem uradu, na področju katerega imajo svoje stalno bivališče. Pravico in dolžnost imeti osebno izkaznico ima vsak državljan, ki je star 18 let. Osebno izkaznico dobi lahko tudi oseba, ki še ni stara 18 let, pač pa je že stara 14 let.
Ob vložitvi prošnje mora prosilec obvezno priložiti:
Dve fotografiji v velikosti 3x3,5 cm, izdelani na belem tankem fotografskem papirju, brez retuše. Fotografija ne sme biti starejša več kot 6 mesecev. Opozarjamo občane, naj se fotografirajo pri fotografih, ki imajo obrt in tudi navodila, kako morajo izdelovati fotografije za osebne izkaznice. Fotografije, ki ne bodo ustrezale predpisu, bomo zavračali. Predložiti morate tudi staro osebno izkaznico. Zaželeno je, da občani, ki so rojeni izven območja tukajšnje občine in bodo zamenjali osebne izkaznice, predložijo rojstne liste, ker bodo tako olajšali delo organu, ld bo osebne izkaznice izdajal, oziroma bo s tem skrajšan postopek, v Izkaznicah pa bodo na ta način imeli občani vpisane točne osebne podatke. K prošnji za osebno izkaznico mora vsak priložiti v gotovmi 200 S din za dejanske stroške osebne izkaznice. Prošnjo za osebno izkaznico mora vložiti vsak občan osebno, da se opravijo potrebna tehnična opravila pri izdajanju osebnih izkaznic
IZDAJANJE osebnih izkaznic osebam, ki le-teh še niso imele, bo:
v GRADCU na matičnem uradu v sredo. 28. septembra 1966;
v METLIKI v pisarni občinske skupščine v četr-tek, 29. setpembra 1966
SPLOŠNA ZAMENJAVA dosedanjih osebnih izkaznic pa bo po sledečem razporedu:
VSAK TOREK IN ČETRTEK na matičnem uradu v Metliki;
VSAKO SREDO na krajevnem uradu Gradac O točnejšem razporedu zamenjave izkaznic bodo občani še posebej obveščeni z javnimi obvestili.
ObS METLIKA.
v metliški narodni noši pozvala sošolke in sošolce, naj s pridnostjo in z dobrim uspehom pokažejo svojo hvaležnost družbi, ki je tudj otrokom Bele krajine omogočila to, kar imajo šolarji marsikje drugod po Sloveniji.
Trak na šolskem vhodu je prereza! Viktor Repič, nato pa so si gostje in domačini dobro uro ogledovali prostore nove šole, v kateri se je že v ponedeljek začel redni pouk. m.
Letos nizke cene krompirju
Na metliškem področju so letos slive in hruške dobro obrodile, zato je odkup kmetijske zadruge precejšen. V nasprotju s tem pa so jablane skoro prazne. Večje težave so s krompirjem. Ker so morali letos krompir izkopati skoro mesec dni prej kot običajno, kupce • zanj pa še ni, so trenutne cene razmeroma nizke, med 50 in 55 dinarji- Kmetijske zadruge na Dolenjskem se bodo v kratkem dogovorile za enotno odkupno ceno, da ne bo prevelikih razlik in negodovanja
Trgovino pri Šturmu obnavljajo
Metliška poslovna enota podjetja Mercator, se je pred kratkim mimo urejanja blagovnice v bivši Makarjev: hiši lotila še preurejanja poslovalnice na Partizanskem trgu v nekdanji Šturmov: trgovini- Začasno so prodajne prostore premestili v skladišče, trgovino pa temeljito preurejajo. Nabavili bodo tudi vso novo opremo. Predvidoma bodo dela v enem mesecu končana. V prenovljeni trgovini bodo nudili le špecerijsko blago in ne več tekstila kakor doslej. Mercator si prizadeva v svojih lokalih uvesti specializirano prodajo, ker omogoča kupcem boljšo' in večjo izbiro blaga.
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
METLIŠKI TEDNIK
AKCIJA LJUBLJANSKIH JAMARJEV V NAJGLOBLJE BREZNO DOLENJSKE
V SVETU BREZ SONCA
Suha krajina je svet brez vode. Vode so si izjedle pot globoko pod zemljo, pri tem pa večkrat naletele na ovire isn spremenile temačno podzemsko strugo, za njimi pa je ostal labirint neznanih podzemskih hodnikov. Ponekod debele zemeljske plasti nad opuščenimi rečnimi rovi niso vzdržale svoje teže in so se sesule: nastala so brezna. Popolna tišina vlada v podzemlju, le tu in tam jo moti šumenje vode. Tu je tudi bivališče skromnega jamskega živalstva, ki so mu v večni temi zakrnele oči. Le redkokdaj blisne v temi ja-marjeva svetilka.
Po več letih se je ekipa ljubljanskega jamarskega kluba napotila v Suho krajino. Domačini so nam našteli precej jam, za katere so trdili, da jim nikoli ne bomo prišli do dna. če bi se pregovarjali, kdo ima prav, res ne bi videli nobene. Na poti nas je spremljal vaščan, ki je vedel za skrite vhode v podzemlje. Prvi vhod je bil tako majhen, da bi prej stopil vanj, kot ga opazil. Med koreninami je zijala majhna črna luknja, skoraj popolnoma za-
trpana z vejevjem. Vodnik nam je povedal, da so jo pokrili, da ne bi kdo padel vanjo. Odstranili - smo vejevje in Primož se je po jeklenih lestvicah spustil v globino. Kot je vpil z dna, jama ni bila nič posebnega, saj se je končala že po 20 metrih.
Do večera smo se spustili še v dve brezni, ki pa prav tako nista bili globoki, »še za eno brezno vem,« je dejal vodnik, »toda temu gotovo ne boste kos!«
Sredi velike senožeti je raslo nekaj grmovja. »Tam notri je jama,« nam je z roba gozda pokazal vodnik in nadaljeval, da je nekoč vanjo padlo dekle in par volov, voda pa je naplavila kite in jarem v precej oddaljeni vasi Podturnu.
Zaradi grmovja smo le težko prišli do vhoda. V večernem mraku smo videli sive, z mahom porasle skalnate stene, ki so izginjale v temo. »Vrzimo kamen!« je dejal Janez, ki ga je zanimalo, koliko lestvic in vrvi bomo potrebovali. Precej globoko je kamen prvič udaril ob steno in se odbil, nato pa je zvok zamrl v globini zemlje.
Jamar se spušča v neznano podzo.nlje. Edina vez s površjem sta mu vrv in lestvice, edina razsvetljava čelna karbidna svetilka. (Foto: J. Zrnec)
Brezno je bilo globlje, kot smo    pričakovali. Pripravili smo osemdeset metrov lestev in jih začeli spuščati v globino. Tema je požirala meter za metrom. Ko smo konec pritrdili za debelo gab-rovo korenino, je   zadaj že stal Primož v »vojni« opremi. Preko rogovile se je povzpel do lestvic in se začel spuščati. Nekaj časa je bilo na   skalah   še   videti odsev acetilenske svetilke, dokler ni vsega  zagrnila tema. »Kako gre, Primož?« je zavpil Matjaž z roba brezna. »Naprej gre, dna še ni videti, pa tudi kamna ni slišati,   da bi padel na dno,« se je iz globine slabotno zaslišal Primo-žev glas, kot bi prihajal iz groba.   Spet  je   nekaj časa vladala tišina. Zunaj je bila že trda noč, le v daljavi je še žarelo nebo, Primož pa je trdovratno lezel navzdol, ne da bi nam kaj sporočil. »Saj sem vam pravil, da ne boste dosegli dna,« se je oglasil vodnik Ciril, ki je bil o našem porazu že popolnoma prepričan.  »Lepa bo ta, če nam zmanjka lestev,« smo si mislili, obenem pa nas je skrbelo,  kaj   sedaj  počne Primož, saj se je vrv nenadoma ustavila. Matjaž je zverinsko vpil v brezno, toda v odgovor se je oglasil le odmev. »Da se ni zgodila nesreča!« nas je zaskrbelo. Roke so krepko   poprijele za vrv in začele vleči, če smo potegnili     hitreje,   smo na koncu začutili težo, znak, da Primož počasi leze navzgor. Precej bolje bi bilo,   ko bi imeli s seboj telefon. Zunaj je bilo že kakih štirideset metrov vrvi, ko smo le zaslišali Primoževo vpitje, da premočno vlečemo in da je zato že na pol slečen.
Ves zasopel se je končno le prikazal na robu. Povedal je, da je bil na koncu lestev na osemdesetih metrih, pa še ni videl dna. Ker je bilo že pozno, smo se odpravili na seno, brezno pa smo si prihranili za naslednji dan.
Mokri od rose smo se drugo jutro spet ustavili ob robu brezna. Stanko je medtem iz Ljubljane s kolesom pripeljal še deset metrov lestev in vrv. Zbranih je bilo tudi precej vaščanov, saj jih je zanimalo, kaj bo na dnu. Prvi se je tokrat spustil Janez, ki je spodaj podaljšal lestev za deset metrov in se ustavil na oeki polici, kjer je počakal Primoža. Naprej šla kakšen rov, pa tudi vo-
sta se nameravala spustiti po vrvi. Do njiju se je spustil še drugi Janez, pa sta ga napodila nazaj, češ da zanj na polici ni več prostora. Vrnil se je na polico štirideset metrov pod vrhom, tako, da je lahko posredoval sporočila onih dveh. Sam sem zlezel v globino dvanajst metrov in sedel na skalo, ki je molela iz stene. Iz glooi-ne je prišlo sporočilo, da sta Janez in Primož našla petdeset kilogramsko neeksplodirano bombo, zagozdeno v razpoki, in da je Janez že na dnu — v globini s t o -devet metrov. Zunaj so tulili od navdušenja, saj je bilo brezno za cele štiri metre globlje od Brezna pod Tobakovo hruško. Na dnu pa razen kamenja ni bilo ničesar. Zaman sta se jamarja na dnu trudila, da bi nade ni bilo. Le kapljice so nenehno padale s stropa.
Domačini so bili razočarani, ker je brezno globoko »le« sto devet metrov, mi pa vsi zadovoljni, da smo dosegli dno najglobljega brezna na Dolenjskem — Rzarjeve-ga brezna pri Hinjah v Suhi krajini.
JANEZ ZRNEC

Vrag prignal polhe m pašo
Letos je v kočevskih hostah spet veliko polhov. Res je, da jih na pašo ni prignal vrag, ampak obilica hrane, zakaj bukev je dobro obrodila in žira je vse polno po tleh. Lovci na male živalce so že pripravili pasti, saj po nepisanih pravilih, ki se med polharji prenašajo iz roda v rod, lahko začnejo z lovom po mali maši — 8. septembru. Prej imajo polhi še mladiče, pa tudi rejeni ta čas niso kaj prida. Kočevski polharji so upoštevali pravila, pa vendar niso mogli zdržati doma. Mrzlično pričakovanje jih je vleklo v gozd gledat, kje leži ob bukvah največ značilno oglodanega žira. Poiskali so mesta za prve pasti, ki so bile že zdavnaj pripravljene.
Polharji se pohvalijo, da je lov letos izvrsten. Sicer jih ni toliko, kot je pisal Valvasor, da bi jih nalovili na sto pasti po štiristo v eni noči,
pa vendar se jih na šestdeset pasti ujame čez noč do petdeset. Tako je zatrdil stari polhar Janez.
Valvasor je bil prepričan, da goni sam vrag polhe na pašo, mi pa smo prepričani, da bodo polhi zvabili marsikaterega turista v kočevske hoste. Turistično društvo bi moralo to priliko izkoristiti in organizirati tudi zanje lov na polhe, ne veselico, kot je to ponekod običaj, temveč pravi lov na polhe, z vsemi pristnimi običaji starih polharjev. Turiste bi priključili k. skupinam domačinov in skupaj bi preživeli noč med slovenskimi polharji, kar bi bilo zanje prav gotovo enkratno doživetje. Za organizacijo še ni prepozno, saj so polharji tako ali tako večji del noči v gozdovih, in če bo vreme naklonjeno, bo lov trajal tja do novembra.

Postrežba pa taka...
Pred kratkim je Dolenjski Ust pisal o nesolidni postrežbi v Čampovi" gostilni na Trški gori.
11. septembra smo se v gostilni ustavili tudi mi in naročili pol litra vina in liter kisle vode. Namesto s kislo vodo nam je tov. čampa postregel z ostanki vina. To vino je strežno osebje prineslo z miz, kjer je ostalo od prejšnjih gostov. V steklenici' je bilo približno 4 del vina.
Vprašali smo, zakaj tako, a tov- čampa je odgovoril, da on ne ve, kaj prviaša njegovo osebje z miz.
Vse skupaj smo vrnili, plačali 500 S din in žejni nadaljevali pot. Takšno gostoljubje seveda ne sodi k današnjemu razvoju gostinstva in turizma. JOŽE VIDIC, TONE BECELE, Novo mesto, Kettejev drevored.
r \a !Lnoxi restavraciji zraven motela na Otočcu se bližajo že koncu. V hotelu HžKto0^0' da 00 restavracija, ki bo lahko sprejela 250 gostov, končana do ° «3*3p Praznika' 29- oktobra, če seveda ne bo nepredvidenih težav. Največ P fl* tln Povzroča investitorju material za ureditev notranjosti restavracije, ki s,a0l) mačem tržišču ni moč dobiti in ga morajo zato uvažati (Foto: Slavko
M'lijarde raztresene po vesolju
V začetku minulega tedna je Marija Srnak na jablani v svojem vrtu v Zloganju pri Škocjanu opazila, da se med listjem in zrelimi jabolki bohoti bel cvet. Najprej je mislila, da je na drevesu košček belega papirja, ko pa je malo dlje gledala, je ugotovila, da je iz vejice pognal pravi cvet. Čudež narave je odlomila in ga prinesla k nam v uredništvo, da smo ga slikali. »Poslušajte: 67 let sem stara, pa se mojim očem še ni kaj takega odkrilo, še nikoli nisem videla, da bi jablana cvetela v jeseni. Tokrat pa,« je pripovedovala Smakova, ki je tudi naročnica Dolenjskega Usta, »nisem videla samo, da v jeseni lahko cvete jablana, marveč sem na sosedovem vrtu videla cveteti tudi bezeg, kar je za ta čas prav tako nenavadno. Dež in sapa cvetja nista spravila dol, kar je tudi čudno!« (Foto: M. Moškon)
,)0e'l'to le smešna dirka _ ru> totem mislim, da je vse malo le neum-
0.st«''^mi besedami se je Idetf ! najvidnejših aimeri-SdH ^tivnikov dr. War-% ^ uprl ogromnim 3>\ ki jih Amerika vla*a 5rko za osvojitev ijtesP. ^čunajo, da bo tak-ZZt** vrhunec proti J0pcv>     desetletja, do ta
#y Rašice love
v Mozlju so pre-
dli J«? spet  ujeli dva SvriE*6*.  Prepeljali so Z v |S na Smuki, ki je *st £VeneSa lovišča »Rog«-J? So lovili že preko ~Z\ d£ Bfafcčev, skupno pa * vdostej v oboro spusti-r jjeko loo   Seveda jih 1 B ostalo v obori tu-% « io še gradili, piv.. Rašice  love  v po-olJ-/^i. To je ograjen V^ik približno 5x5 ' .:r-.v katerega nastavijo "* v^oruzo Past je na-da   se sproži 3*41*** sarna. ali pa
3 V 1 ie tudi že okoli 60 .c-,ef'\^ damjakov. Redni ^■;;v »bori se bo začel, v0 *j 400—500 divjih *JFL J kakih 100 damja-\tdi> 'tir^l v obori, ki je
ni^! inozemskimi gosti-
krat pa bo Amerika porabila v ta namen že trideset milijard dolarjev. .
Toda ne gre samo za to-Ta pomembni znanstvenik, nekdanji predsednik ameriškega združenja za napredek znanosti, je obenem prikazal, kako bi lahko Amerika ogromno vsoto bolje uporabila tukaj na Zemlji.
»Mislim, da razsipamo preveč denarja, obenem pa izkoriščamo preveč naših znanstvenih tehničnih kapacitet,« je izjavil Wyler in razložil svoj načrt, kako bi lahko bolje uporabili omenjenih 70 milijard dolarjev.
Njegov nasvet je takšen: vsakemu ameriškemu učitelju bi lahko v prihodnjih desetih letih povečali plačo za
10 odstotkov- Vsakemu od 200 manjših učnih zavodov bi lahko dodelili po 10 milijonov dolarjev, financirali šolo za izpopolnjevanje 50 znanstvenikov in za vsakega bi letno porabili 4000 dolarjev, zgradili bi deset novih velikih medicinskih šol in porabili za vsako 200 milijonov dolarjev, pomagali pa bi tudi univerzam v 50 deželah v razvoju in jih oskrbeli z vsemi instrumenti. Lahko bi ustanovili tri nove Rockefeller-jeve sklade in vsakemu dodelili po pod milijarde dolarjev-
Vidimo torej, da se ugledni znanstvenik zavzema, da bi denar, ki se razsipa po vesolju, lahko bolje uporabili na Zemlji.
ROPAR!
EZERN1K:
BRODAR
125. — Ocenil je razdaljo in skrbno pomeril. Miličnik in pes sta bila oddaljena od njega še kakili trideset metrov. Pes je zaslutil nevarnost in se ustavil. Neodločno je špičil ušesa, lovil v nos komaj zaznavni] vonj ter vprašu-joče pogledal Jožeta. Ta se je začuden ustavil in gledal okoli sebe. Nikjer ni bilo videti ničesar. Toda Činč je še vedno lovil veter in skušal ugotoviti, odkod prihaja dražeči vonj. To ni bil samo vonj po človeku, bil je tudi vonj po olju za mazanje orožja, ki ga je spominjal na streljajočo pištolo iz šole. Pogledal je Jožeta, potem pa spet grmovje, iz katerega je prihajal vonj.
126. — V tem je že rezko počil strel. Takoj za njim še eden. Jože je začutil top udarec v trebuh. Bolečina ga je presunila prav do las. Nagonsko se je prijel za boleče mesto, klecnil in se zavalil po tleh. »Činč!« jc bolestno zaklical. Toda Činč se je že iztrgal in planil v breg. Jože je razločno videl oboroženega človeka, ki se je skrival med vejami. Stisnil je zobe in kljub hudi bolečini izvlekel pištolo. Vzpel se je, dvignil orožje in stisnil petelina. Iz grma se je zaslišal hripav krik. Jože je ustrelil še enkrat. Potem pa mu je pred očmi zaplesala rdeča megla. Roka je omahnila. Brez moči je znova padel na tla.
127. — Činč je kar letel po zraku, še tri, štiri skoke, pa bi. bil pri napadalcu. Vtem se je jermen zapletel med skale in ga kruto potegnil nazaj. Pograbil ga je z zobmi in ga obupno grizel. Toda jermen ni hotel odnehati. Pes je čutil, da je izgubljen. Z vso silo se je zaganjal zdaj desno, zdaj levo, toda zaman. Napol zadušen je za trenutek obstal in presunljivo zatulil. Potem pa je v njem spet zmagala borbenost. Legel je na trebuh in se pri-hulil tesno k tlom. Pozorno je opazoval človeka v grmovju, ki je divje preklinjal. Para-bela je sabotirala.
128. — Neznanec ^Jjjjl £ orožjem in ves čas nervozno Lmkuii8; Naboj se je zabil v cev. Ko^jS^Pelo, da ga je z nožem izvlekel Y fr^^r!: *ePetiral in nameril na psa. *w Sel'Okonci in se divje zagnal vsfr** £ osvobodil,
pes je planil napr^' Jj^l j£ ^ožil. Toda roka se mu je tre* grešil. Streli
so sledili v hitroj A fe n Joda činč se je nevzdržno bl»^y %,^nanec stisnil petelina. Pes je v ' padpl in ne-
gibno obležal.
Nikdar več si ne boste odpustili, da ste tako mirno zatisniji oči — sinoči, nocoj ... jutri namreč ne boste več našli prihrankov pod, blazino!
DENARJA ne shranjujte v starih nogavicah, škatlah in pod tramovi podstrešja! Danes, jutri in vedno naj vas spremlja
HRANILNA KNJIŽICA DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE^ NOVO MESTO.
ki ima podružnico v KRŠKEM in ekspozituri v TREBNJEM in v METLIKI
Ugodne obresti! Posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj!
Dolenjska pred 65. in pred 15. leti
(MODERNI TOPI) Leta 1092. izgotovil je Krupp v Es-senu top, katerega izstreljeni naboj je dosegel na kvišku 6230 m višine, v daljavo pa 20,2 km. Od tistega časa pa je Krupp že dolgo premagan in nadkriljen- V New-Yorku imajo sedaj obrežne topove, kateri nesejo 35 km daleč.
(POTRESI NA KRANJSKEM l. 1900) Po hudem potresu na Kranjskem I. 1895, pri kateri nesreči je zlasti Ljubljana neizmerno veliko škode imela, zasnovale so se po vsej deželi OPAZOVALNE ŠTACIJE, ki imajo namen, da vsak tudi prav lahek potres naznanjajo osrednjemu opazovalnemu odboru, ki zbira podatke v tej zadevi s cele dežele in jih študira, , kako daleč se je potres razširil, koliko in kakšno škodo je pouzročil, kakšne narave je bil itd- Koncem vsacega leta objavlja potem ta odbor svoje delovanje. Iz tega zvemo, da je v 1. 1900 na Kranjskem delovalo 220 takih štaci j, da se je v vsej deželi čutilo 69 potresov.
(AKADEMIČNA VESELICA). Kakor običajno poprejšnja leta, prirede tudi letos v soboto 21. t-m. v prostorih novomeške čitalnice naši vi-sokošolci akademično veselico s koncertom, igro in plesom-
Dolenjske Kovice.
15. sept. 1901
PET DOJENČKOV V POŠTNEM NABIRALNIKU
DOLENJSKI KLERIKALI-ZEM —- šola laži, podlosti in hinavščine- — Mlinarji in gruntarji v borbi za ameriške pakete. V Jugoslaviji ni fotografov in rožnih vencev. O črvičku, ki živi v kamnu, a ima vinograd na Trški gori. Ameriško moko so prodajali in kupovali žganje, čudež pod Gorjanci: 66-letna kmetica pričakuje sedmega otroka. — »Dajte mi 5 dolarjev za curek, 5 dolarjev pa za sveče Materi božji . • .« — Hudobna žena ukradla vrečo ameriške moke kmetici, ki ima samo 17 hektarov zemlje in živi v veliki revščini . • Živa bo šla pod zemljo — Po-žrešnost, nevoščljivost, zloba in zavist si podajajo roke — Nevarna bolezen se širi (Podnaslov v članku o lovcih na ameriške pakete)
ZASTAVA NAJBOLJŠIH: V ROKAH DOLENJSKIH GOZDNIH DELAVCEV
DELAVSKI SVET v Lesnoindustrijskem podjetju Novo mesto — šola gospodarjenja — je častno prestal svoje prve velike preizkušnje. Na pomanjkljivostih, ki se porajajo povsod tam kjer se dela, pa se bo učil in se uči. Z delom in velikimi proizvodnimi uspehi priborjena zastava je. zato dolenjskim gozdnim delavcem v resnici veliko priznanje.
DOLENJSKI UST
22. sept. 1951
Kakšna bo
Štorklje, ki so preživele i poletje v deželah severne Evrope, so se začele seliti proti jugu prej kot običajno. Jate štorkelj so opazili že v srednji Franciji- Stari ljudje pravijo, da je to napoved za že»p ostro zimo, ki naj bi se začela prej kot običajno.
LOUIS HOUI":
15)
Puške za Tita
»VVelcome,« je rekel po angleško, edina angleška beseda, ki jo je spregovoril, ko sem bil tam. Iljiču in komisarju je naklonil nekaj prijateljskih besed. Steva pa v srbohrvaščini prisrčno pozdravil. Stevo in jaz sva mu očitno vzbujala zanimanje, kajti oba je pogledal s prodornimi, zvedavimi očmi izpod močnih obrvi, preden nas je z vljudno kretnjo povabil, naj ga spremimo prek vrta do lesene barake z odprtimi vrati.
Pod cedrami sta bili dve majhni na novo postavljeni leseni stavbi iz neprebarvanih desk, veliki kot jedilnice kake udobne hiše. Vstopili srna v eno od njiju in se znašli v Titovi pisarni. Nasproti vrat onstran sobe — vrata so bila na daljši strani te male stavbe — je stala njegova velika, z zelenim suknom pregrnjena pisalna miza. Namesto stolov je bila ob njej dolga klop nekak divan brez naslonov, ki se je po dolžini ujemala s pisalno mizo in čez katero je bila pregrnjena orientalska preproga pisanih barv. Ob steni so bili razvrščeni navadni leseni stoli, ki so dopolnjevali opremo prijazne sobice. Tudi tla so bila pregrnjena z orientalsko preprogo in na oknih so bile zavese.
Preden se je Tito sam umaknil za mizo in udobno sedel na divan, je primaknil stole in nas posedel. Prisrčno nas je pogledal in začel v svojem jeziku kratek govor. Ilić je prevajal:
»Z velikim veseljem vas pozdravljamo v svoji sredini. Do Združenih držav čutimo velike simpatije in neizrečeno smo vam in vašim rojakom hvaležni za pomoč, ki nam jo dajete. Doslej ste dovolj spoznali našo deželo, da ste lahko ugotovili, kako nam je pomoč potrebna. Povejte mi vendar, kako je sploh mogoče, da se tako trudite za nas? Kdo ste?«
Opazil sem, da ga je moj čin nekoliko motil. Ni mogel doumeti, da ima lahko nekdo s tako skromnim položajem v vojski tolikšno avtoriteto, da opravlja stvari, kot so jih zaupali meni, in še to tako naglo. Odgovoril sem, da pripadam skupini, ki se izrecno ukvarja s takimi izrednimi vojaškimi problemi, kot je pošiljanje dobav njemu, da so v organizaciji večinoma oficirji, in ker praktično ne poveljujemo četam, čin ni važen. Moj pomočnik v Bariju, ki je prav toliko storil kot jaz, da smo pričeli pošiljati pomoč, je po činu nadporočnik. Razpolagava s sredstvi, avtoriteto in kapitalom, da lahko izpolnjujeva naloge, ki so jih nama zaupali.
Povedal sem mu, da so v Kairu balkanske operacije skoraj nepretrgoma vse leto spadale v moje področje in da sem osebno izbiral ameriške-oficir je in jim dajal navodila, ko smo mu jih pošiljali s padali. Da sem še pred štirinajstimi dnevi prejemal vsa njihova poročila. Čeprav mi je bila torej Jugoslavija malo znana, sem zasledoval dogodke zadnjih šestih mesecev zelo pozorno. Dejal sem, da imam za veliko prednost in si štejem v veliko čast, da me je sprejel v svojem štabu.
Iljić je prevajal in Tito je pazljivo poslušal ter gledal bolj meni v obraz kot polkovniku. Moje zadnje besede je sprejel z globokim priklonom in nasmehom.
»Mi smo tu zelo neformalni,« je dejal, ko je končal izmenjavi. »Pijmo!«
Vstopil je kurir s kristalnim vrčem in s pladnjem kozarčkov. Tito je natočil in osebno izrečil vsakemu izmed nas kozarček.
»Živio!«
Spraznili smo jih v enem požirku. Ni bila rakija. Pili smo pristno slivovko.
S Titom smo sedeli še pol ure in se pogovarjali, kakor je pač naneslo, o našem potovanju, o položaju na otokih in napredovanju nemške ofenzive na obali, o življenju na osvobojenem ozemlju. To je bil samo lahkoten, priložnosten razgovor, da bi se spoznali.
Mož za pisalno mizo je bil sproščen in vesel. Neprestano je kadil, prižigal cigareto z ogorkom prejšnje in za ustnik uporabljal majhno in smešno bosensko pipo, obdano s srebrnim filigranom. Roke so bile lepo negovane. Bil je na čisto obrit. Uniforma je bila dobro ukrojena in brez madeža. Nosil je, kot polkovnik Iljić, črne vojaške škornje in jahalne hlače. Na robu pisalne mize je ležal jermen s težkim nemškim tokom in samokresom.
V teh prvih trenutkih sem si težko ustvaril jasno podobo o Titu — človeku. Njegova glava je bila sijajna, v njenih ostrih potezah, v pravilno oblikovanih ustih in široki bradi je bilo zaznati moč značaja. Modro sive oči so bile na široko razprte, široko čelo, ki se je skladno ujamelo z visokimi ličnicami, je ohranjalo svojo polnost vse do lasi-šča in kostanjevi lasje so bili počesani nazaj brez preče. Nos je bil fino izklesan, usta nežna in rahlo ironična. Ni bil navaden vojščak, nikakor ne preprost vodja borcev morda je bil tudi to, toda bil je poleg tega še vse kaj več. Mislec, državnik, umetnik. Videti je bilo, da je vse to in prav tako tudi vojak. Obraz mu je preveval sij, ki se je med govorom prižigal, utripal in pojenjava!, a nikoli ugasnil — sij, ki se poraja le iz dolge predanosti tiraniji sanj.
Njegovo vedenje je bilo preprosto in odkrito kot njegov pogled. Ta mož je utegnil postati strahovit nasprotnik. Nič ga ne bi spravilo v zadrego ali vznemirilo, redkokdaj bi postal vzvišen zaradi svojih uspehov, nikdar ne bi delil milosti in zanjo tudi ne prosil. Vedno je zaupal samemu sebi in bil pripravljen gledati svoji lastni pogubi v obraz, kajti bil je prepričan v zmago svojih idej.
Kar koli naj bi ta človek bil in kar koli naj bi že pomenil, bil je vodja, kateremu bi ljudje sledili tudi skozi peklenska vrata.
Nekaj po šesti uri nas je povabil, naj odidemo v svoja stanovanja, da bi se po dolgem potovanju osvežili in pripravili na večerjo. Večerja naj bi bila čez dobro uro in pričakovali so nas, da se še poprej vrnemo na kozarček sli-vovke. Kurirji so nas spremili do sosednjih sob, kjer so nas čakale prave potelje. Prinesli o nam tople vode, da bi se oorili in umili. Pozanimal sem se, če je kdo od ameriških oficirjev, ki so v Jugoslaviji v Jajcu. Zvedel sem, da jc starejši ameriški zastopnik Slim v Mrkonjić 'nadu blizu Livna, v bližini pa da je neki ameriški oficir Benny. O mojem prihodu ga bodo obvestili in ga povabili v štab.
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE
Ustanovljen bo sklad za pospeševanje kulture
Tudi samoupravni organi v podjetjih naj razpravljajo o kulturi - Temeljnim kulturnim organizacijam več denarne pomoči - Osilnica naj bi dobila TV
pretvornik
Na zadnji seji je občinska skupščina Kočevje razpravljala tudi o poročilu sveta za kulturo o kulturnem delu v občini. Skupščina je poročilo v celoti odobrila in poverila svetu za kulturo, da bo vodil v bodoče samostojno kulturno dejavnost v občini.
Seveda pa je za boljše delo potrebna svetu za kulturo tudi večja materialna podpora. Skupščina ni sprejela predloga sveta, po katerem naj bi skupščina odmerila vsako leto za kulturo toliko več  denarja,  kolikor  se v
odstotku zviša narodni dohodek, ker se tudi občinski proračun ne povečuje v istem odstotku kot narodni dohodek. Vendar pa je skupščina sklenila ustanoviti sklad za pospeševanje kulture, v katerega bodo lahko prispevale denar delovne organizacije.
Skupščina je tudi priporočila delovnim organizacijam, naj njihovi samoupravni organi vsaj enkrat letno razpravljajo o kulturnem izživljanju svojih članov. Kultura namreč ni le konjiček za-
Dokončati tudi C trakt šole
Predlog za zbiranje denarja za kopališče
V letu 1967 mora biti dokončan tudi C trakt nove kočevske osemletke, je sklenila občinska skupščina Kočevje na zadnji seji. Skupščina je predlagala vsem delovnim organizacijam, negospodarskim organizacijam in družbenim službam, naj prispevajo iz svojih skladov po zaključnem   računu   za leto
Skrb za stanovanjsko izgradnjo v Kočevju
Na zadnji seji sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve občinske skupščine Kočevje so razpravljali tudi o stanovanjski izgradnji v občini. Letos gradijo 98 stanovanj v družbenem sektorju: SGP Zidar gradi v Podgorski ulici dva stanovanjska bloka z 52 stanovanji, s preureditvijo bivše rudniške ambulante bodo pridobili 20 stanovanj, v bloku med Cankarjevo in šeškovo ulico pa jih bo tudi 20. O problematiki stanovanjske izgradnje se bodo podrobneje pogovorili na prihodnji seji.
8 predstav za 30 N-din
Zveza kulturno-pro.svetnih organizacij v Kočevju je povabila občane, naj se vključijo v splošni abonma v sezoni 1966/67. Program tega abonmaja sestavlja 8 predstav, in sicer: Župančič: »Veronika Deseniška«, Douglas: »Naša ljuba familija«, Dumas: »Trije mušketirji«, Tvvain: »Tom Sawyer« itd. Od oktobra do maja je predvidena vsak mesec ena predstava ljubljanskih gledališč in zborov. Cena za sedež za vseh osem predstav bo največ 32 N din, naročniki pa jo bodo lahko plačali v dveh obrokih. Polna cena vstopnic je sicer 5> N din, vendar zveza pričakuje, da bodo dale delovne organizacije svojim članom za vstopnice regres. Od višine regresa je odvisna tudi končna cpn«
1966 denar za dokončanje šole v višini 2 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. O priporočilu skupščine bodo v kratkem razpravljali v delovnih organizacijah.
Nekateri so predlagali, naj bi prispevek v isti višini plačevale prav tako vse delovne organizacije tudi v letu 1968-Tako zbrani denar bi porabili za gradnjo kopališča v Kočevju. Skupščina je predlagala delovnim organizacijam, naj predlog preuče.
Premalo kruha v Kočevju
Potrošniki kruha v Kočevju niso zadovoljni s sedanjim načinom preskrbe. Kljub številnim predlogom in pripombam se še vedno dogaja, da v prodajalnah večkrat zmanjka kruha, posebno ob sobotah in nedeljah, čeprav prodajajo kruh tudi v poslovalnicah Trgoprometa, je kruha še vedno premalo. O tem so zdaj razpravljali tudi člani nekaterih svetov pri kočevski občinski skupščini, saj prebivalci ne morejo biti včasih od sobote opoldne do ponedeljka zjutraj brez kruha.
Mlin je dobila Kemična
Stavbo mlina dobi v upravljanje s 1. oktobrom letos Kemična tovarna iz Kočevja. Tako je na zadnji seji sklenila občinska skupščina Kočevje. Do takrat bo razdrta tudi pogodba s »Saturnu-som« iz Ljubljane, ki ima mlin v najemu.
Seveda je skupščina prenesla stavbo v upravljanje Kemični tovarni pod določenimi pogoji. Predvsem mora Kemična tovarna v mlinu organizirati donosno proizvodnjo, ki bo zagotavljala tudi zaposlitev novim ljudem, in takoj stavbo popraviti.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO med stolpnicami ob Rinži hite graditi. Temelji so narejeni n že pripravljajo nosilna stebrišču. Upamo lahko, da bo gradnja do konca novembra končana in da bo trgovina nato odprta.
■ KOT DA SMO PREŽIVELI VIHAR, je bilo videti na prečni cesti od podjetja AVTO proti kolodvoru, kjer je bilo pretekli teden polomljenega veliko okrasnega drevja. Spet so bili na delu ponoćni razgrajači. Zakaj pa ne bi razgrajali in pustošili, ko jih nihče ne kaznuje in ne pokliče na odgovor?
■ PSI NE SODIJO V LOKAL, tako mislijo povsod po svetu. Kct je videti, smo edina izjema
v Kočevju, kjer tujcem dovoljujemo, da vodijo pse v lokale in da jih imajo celo v hotelskih sobah. Brez dvoma je treba za turizem marsikaj pretrpeti, toda vse do prave meje!
■ RAZBITE   OKENSKE SIPE
niso mestu v okras. Na to ?mo že velikokrat opozarjali, vidnega uspeha pa ni. Razbitih šip je ved. no več, največ pa jih je v pritličju stavbe na Trgu 3. oktobra pri hotelu, kjer so Se posebej vidne. Ta pomanjkljivost bi se prav gotovo dala z malce dobre volje odpraviti. Hišni sveti naj skrbijo za svoje stavbe!
■ SHRAMBO KOLES bo treba narediti pri novi osnovni šoli, saj se veliko otrok vozi s kolesi v So. lo. To velja zlasti za učence višjih razredov, ki imajo učilnice že v novi stavbi. Kolesa puščajo naslonjena ob drevje v parku in kjerkoli je kak prostor. Tam niso varna in tudi dež jim škoduje. Park pa tudi ni shramba za kole-
njo vnetih občanov, ampak prav gotovo- vpliva tudi na boljšo produktivnost zaposle nih. Kulturno razgledan občan bo namreč že zaradi svojega znanja več naredil, bolj bo znal varovati proizvodna sredstva, razen tega pa bo še sposoben upravljavec.
Ostali pomembnejši sklepi skupščine, ki se nanašajo na kulturo, so bili, da naj osemletki ustanovita mladinski kulturno-umetniški društvi, da se strinja z združitvijo uprav Doma telesne kulture in leskovega doma, da je treba temeljnim kulturnim organizacijam v občini (Glasbeni šoli, Ljudski knjižnici in Pokrajinskemu muzeju) omogočiti nemoteno delo in celo razširitev njihovih dejavnosti.
Skupščina ni sprejela predloga, da bi tržnico preuredili v umetnostni paviljon, ker ni možnosti za premestitev tržnice, pa tudi ne denarja za njeno preureditev. Vendar bo občinska skupščina iskala druge možnosti za ureditev takega paviljona.
Nadalje so odborniki razpravljali o kinematografiji v občini in nakazali, kako je je treba izboljšati.
Skupščina je naročila svetu za kulturo, naj prouči možnost, da bi postavili na območju Osilnice TV pretvornik, ker prebivalci teh krajev zdaj ne morejo spremljati TV programa.
Dela kiparja Jarma na pokopališču
Novo kočevsko pokopališče bo pripravljeno .:a pokopavanje predvidoma 1. novembra letos. Pokopališče bo okrašeno z nekaj deli domačega akademskega kiparja Staneta Jarma. Tako bodo na stari stavbi uprave pokopališča in na stenah mrliške vežice dva sgrafitta in štirje reliefi. Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve je pregledal predračun za ta dela; ugotovil je, da je cena 5.300 N din primerna, in je izdatek tudi odobril.
Most še ni popravljen
Popravilo nesrečnega mostu na Roški cesti v Kočevju se vleče že tretji mesec, čeprav bi bilo treba popraviti le oba hodnika. Po pogodbi, ki je bila podpisana konec junija, bi moral biti most popravljen v dobrem mesecu dni. Pogodbeni rok bo kmalu že tretjič prekoračen, a ena stran mostu še vedno ni popravljena. Ker je most na zelo prometni cesti, žele občani, da bi bil usposobljen za prehod vsaj do bližnjega občinskega praznika.
Posojila za stanovanja upokojencev
Komisija za stanovanja upokojencev in invalidov pri ObO Društva upokojencev v Kočevju je zbrala vso vloge prosilcev posojil. Ker je interesentov več kot možnosti, bo potrebe posameznikov preverila posebna komisija, preverila pa bo tudi vloge nezaposlenih borcev za kredite. Komisija bo dala prednost tistim, ki stanujejo v najtežjih razmerah.
TEKSTILANA izpolnjuje plan
Delovni kolektiv kočevske Tekstilane je v prvem polletju dosegel 50,7 odstotkov letnega plana. Računska realizacija se je povečala v primerjavi z istim obdobjem lani za 12,8 odst., vnovčena realizacija pa za 23,7 odst. Kolektiv je imel težave z izvozom in na tem področju ni izpolnil l fre'H riđenih npčrtov.
RAZGOVOR Z MAKSOM NOSANOM, PREDSEDNIKOM REŽIJSKEGA ODBORA
Ze pozimi pouk v novi šoli v Ribnici
Če bo šlo vse po sreči, se bo začel pouk v novi šoli že v drugem polletju tega šolskega leta — Nova šola bo imela 24 učilnic — Ostali za šolo potrebni prostori bodo predvsem v obeh starih šolah, ki bosta z novo povezani s pokritim hodnikom
. Nova osnovna šola v Ribnici bo dokončana predvidoma v januarju prihodnje leto. Menijo, da bodo učenci, ki obiskujejo osemletko, imela v drugem polletju šolskega leta pouk že v novi šoli. šolo so začeli graditi lansko jesen. V začetku je imelo Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, ki je izvajalec del, težave pri izkopu temeljev. Zaradi neprimernih tal se je gradnja podražila, čas gradnje pa podaljšal. Vendar so izgubljeni čas nadoknadili, ker je bila pretekla zima izredno mila. Do julija, ko se je začelo deževno obdobje, pa je bila šola že pod streho.
Šolo gradijo z lastnimi sredstvi in republiškim kreditom. Lastna sredstva predstavljajo prispevki delovnih organizacij in krajevni samoprispevek, ki je sprejet tudi za prihodnje leto. Doslej so zbrali 220 milijonov S-din, šola pa bo z opremo vred veljala okoli 380 milijonov S-
din.
V novi šoli bo 24 učilnic. V   obeh   starih   šolah bodo
Uspešno delo komisij pri ObO ZZB Ribnica
Na zadnji seji ObO ZZB NOV Ribnica so razpravljali o dosedanjem delu in ugotovili, da je bila najbolj delav-na komisija' za priznavanje posebne delovne dobe. Precej dela ima tudi komisija za stanovanjske zadeve borcev. Ker bo na razpolago za kmete-borce le 100.000 N din, bodo dobili kredite tisti, ki živijo v najslabših razmerah. Komisiji za kredite pii društvu upokojencev so priporočili, naj da prednost bivšim borcem. Računajo, da bo za upokojence na razpolago okrog 116.000 N din.
Na seji so govorili tudi o pripravah na proslavo dneva republike in dneva JLA.
Višji obisk knjižnice
V ribniški knjižnici so zabeležili letos že nad 1900 iz-posojevalcev, medtem ko jih je bilo lani za okoli 300 manj.
Obisk je zadovoljiv predvsem, ker knjižnica v okviru svojih možnosti kupuje tudi nove knjige, nedvomno pa vpliva nanj tudi, da je v sredini naselja in torej občanom lahko pristopna.
Ribniški rokometaši so potrebni pomoči
10. septembra je bil na pobudo ObZTK Ribnica sklican posvet, ki so se ga udeležili razen športnih delavcev tudi predstavniki občinske skupščine in delovnih organizacij. Na sestanku so ugotovili, da prizadevni ribniški športniki dobijo premalo sredstev za pomembnejša tekmovanja. V najtežji situaciji so rokometaši, ki tekmujejo v republiški ligi in za vsako gostovanje porabijo najmanj 700 N din. će bodo hoteli še naprej tekmovati v tej ligi, bodo morali dobiti več pomoči.
Udeleženci posveta so veliko govorili tudi o novem, še nedograjenem kegljišču v Ribnici. Na stavbi je za 50.000 N din dolga, ki jih je treba plačati »Gradbeniku«, da pa bi stavbo dokončali, bi potrebovali še 300.000 N din. Najboljša rešitev bi bila, da bi nedograjeno kegljišče prevzela ena izmed tovam za svoje namene, vendar med njimi ni mnogo zanimanja. Edina interesenta sta Kovinsko podjetje in INLES.
KAREL ORAŽEM
uredb kabine, knjižnico, telovadnico, zbornico in drugo. V njih bosta dobila prostore tudi otroški vrtec in glasbena šola.
Vse tri šole bodo povezane s pokritim hodnikom, ki bo varoval učence in učitelje pred mrazom in padavinami. Tudi centralna kurjava, ki je že nameščena, bo skupna za vse tri šole.
Menijo, da bo nova šola v Ribnici med najcenejšimi, če ne celo najcenejša v Sloveniji, hkrati pa bo povsem od-
govarjala svojemu namenu. Šolo si ogledujejo tudi predstavniki iz drugih občin in se o njej izražajo zelo pohvalno. Režijski odbor za gradnjo šole je z izvajalcem del zelo zadovoljen, ker dela hitro napredujejo in so dobro opravljena.
Ko bo dograjena šola v Ribnici, nameravajo zgraditi šolo v Loškem potoku in urediti fasado šole v Sodražici. Vendar še na znano, kdaj bodo začeli s temi deli in kako bodo zbrali denar zanje.
Lovska koča v Prelesju za tiste, ki imajo radi zelenje in divjad (Foto: France Modic)
Program delavske univerze
Program delavske univerze Ribnica je za izobraževalno leto 1966/67 zelo pester.
Tečaj za varenje, ki je bil razdeljen na osnovni obloč-ni, nadaljevalni obločni in specialni priučitveni za pla-mensko varenje, je že zaključen. Trajal je 18 dni, uspešno pa ga je končalo 32 tečajnikov.
Večerno osnovno šolo pripravljajo s pomočjo osnovne šole Ribnica. Pred kratkim so zaključili zbiranje prijav za 5., 6., 7. in 8. razred osemletke.
Tečaj o higienskem minimumu bodo organizirali že letos. Namenjen je gostinskim in trgovskim delavcem.
Tečaj za kurjače centralnih kurjav bo letos.
Tečaj za varstvo pri delu bo trajal 15 din, namenjen pa je osebam v podjetjih, ki odgovarjajo za varnost pri delu, in delavcem na nevarnejših delovnih mestih.
Povečani dohodki v KZ Ribnica
Dohodek KZ Ribnica je v letošnjem prvem polletju za 44 odstotkov večji kot v istem obdobju lani, predvsem zaradi boljšega gospodarjenja in povečanja odkupa mleka in pitane živine. V zadrugi zdaj razmišljajo, da bi začeli s pitanjem piščancev. Da bi koristno porabili zemljo, ki za obdelavo ni primerna, so v sodelovanju z »Inlesom« iz Ribnice posadili ob potoku Sajevcu 250 sadik Topolov.
Kmetijska zadruga ima zaposlenih okrog 80 ljudi (6 odstotkov manj kot lani), povprečni mesečni zaslužek pa je 644 Ndin, kar je za 34 odstotkov več kakor v enakem obdobju lani. Ker jim primanjkuje kvalificiranih kadrov, štipendirajo enega slušatelja na agronomski fakulteti ter enega na srednji kmetijski šoli.
Med predavanji, ki jih na merava delavska univerza or ganizirati v vseh večjih kra jih, pa so: prometna, obramb na in zdravstvena ter vzgoj na za starše. Večina bo spremljana s filmom ah diapozitivi.
Na področju družbenopo litične vzgoje pa bo delav ska univerza organizirala ve černo politično šolo in se minarje za člane .samouprav nih organov.
Manj zaposlenih v občini
Po reformi se je število zaposlenih v ribniški občini znižalo za 27 odstotkov — na 1300 ljudi, medtem ko so se osebni dohodki povečali povprečno za 36 odstotkov. Z boljšo organizacijo dela so v primerjavi z lanskim letom povečali produktivnost za 44 odstotkov.
29 hiš spet pod streho
V ribniški občini je zaprosilo letos za gradbena dovo-lenja 45 občanov, od tega 40 v Ribnici in 5 v Sodražici. Pod streho bo letos 26 stanovanjskih hiš v Ribnici in 3 v Sodražici. Po dosedanjih podatkih bo začelo graditi hiše prihodnje leto še 8 občanov. To so predvsem bivši lastniki gradbenih parcel, kd imajo prednost za gradnjo na svoji parceli, če začno graditi v enem letu.
Tečaji tujih jezikov
Delavska univerza v Ribnici je organizirala tečaje angleščine, nemščine in italijanščine, ki se bodo v kratkem začeli. Za italijanščino bo le začetni tečaj, za druge jezike pa tudi nadaljevalni. DU prav tako vpisuje kandidate za 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole za odrasle.
REŠETO'
10   DOLENJSKI LIST
Št. 37 (860)
la posestvu v Leskovo) obirajo hruške
Pridelali so jih 150.000 kg - Bilo bi jih lahko precej več, toda še vedno se čutijo posledice zimske pozebe iz leta 1964 - Za prostrane nasade AGRO-KGMBINATA v Leskovcu skrbi 13-članski kolektiv - Pridelovalci sadja
pogrešajo hladilnico
Če vas zanese pot po avtomobilski cesti proti Zagrebu, ne pozabite obiskati »Gostišča pri Luki«, ki ga je pred nedavnim odprl Luka Juras na odcepu pri Raki. Gostišče ima 60 sedežev v sobah, 60 sedežev ria vrtu, na voljo je 5 ležišč (2 s kopalnico sta v posebni hišici), postregli pa vam bodo z doma pečenim kruhom, z ražnjiči, s čevapčiči, z odojki, racami na ražnju itd. Ražnjiči in čevapčiči so po 500 S din porcija. Na sliki: pogled na vhod v gostišče in na ploščad, na kateri so mize s stoli (Foto: Miloš Jakopec).
»Kovinoplasf« se ne bo selil na Dolino
Delovni kolektiv želi ostati na Jesenicah - Če bo šlo po sreči, bo prihodnje leto postavil tam novo proizvodno halo - Za letos jih gospodarjenje ne skrbi - Ob koncu prvega polletja so ustvarili za 42.000 Ndin čistega dohodka
čeprav pozno, je vendarle razveseljivo, da se je delovna skupnost KOVINOPLASTA sestala zato, da bi pretresla polletni obračun. Marsikje je ta šel mimo kolektivov in celo mimo samoupravih organov. V tej mali delovni organizaciji pa ni bilo delavca, ki ne bi
»Delati moramo kot ena družina, vsi za vse. Samo od nas je odvisno, kako bomo gospodarili, zato moramo dosledno izpeljati nagrajevanje po delu,« je predlagal na sestanku delovne skupnosti KOVINOPLASTA njen predsednik Jože Kos (Foto: J. Tep-pery).
■ 2EPNI PRIROčNIK ZA obČANE brežiške občine bo izšel še pred občinskim praznikom. Večina delovnih organizacij in zasebnih obrtnikov je pokazala ra. zumevanje za to publikacijo in jo denarno podprla. INFORMATOR bo vseboval vse najvažnejše podatke o Brežicah in občini in bo zelo uporaben priročnik *a slehernega občana.
■ VSTOPNiCE   ZA FESTIVAL
Evropske košarke v Ljubljani lahko pravočasno rezervirate Pri poslovalnici SAP v Brežicah. Ta velika športna prireditev bo od 13. do 16. oktobra. Turistična Poslovalnica organizira tudi prevoz.
■ VELESEJMSKI GOSTJE SO REDNO OBISKOVALI zdravilišče čateške Toplice in gostišče Mokrice. V čateških Toplicah so tudi Prenočevali. To so bili večinoma
pozorno poslušal, če se nagiba tehtnica na stran uspehov ali obratno.
Mnogih številk prisotni niso razumeli niti si jih ob ustnem naštevanju niso mogli zapomniti, natančno pa so hoteli vedeti, kako dosegajo plan in kolikšen čisti doho-dek so ustvarili.
Za letos niso več zaskrbljeni. Poslovanje je bilo uspešno in kolektiv je v prvem polletju ustvaril za 42.000 Ndin 6i-čistega dohodka. To pomeni, da so dobro gospodarili, četudi delajo v neprimernih in veliko pretesnih prostorih.
Zavedajo se, da tako ne morejo nadaljevati. Radi bi do konca leta prigospodarili čimveč, da bi z lastnim denarjem zagotovili vsaj 50-odstotno u-deležbo za postavitev nove delovne hale. Po približni oceni bi ta veljala okoli 100.000 N din.
Na sestanku je bio slišati tudi pripombe, da je občina pozabila nanje Predsednik ObSS Ivan Zivič je pojasnil, da občina nima več sklada za investicije, da pa bodo moralne podpore gotovo deležni, če lahko dokažejo perspektivnost podjetja. Napovedan je celo sestanek vseh predstavnikov kovinarskih podjetij v občini, da bi se pogovorili o poslovnem sodelovanju ali ce-
inozemci. Da "bi se bolje počutili, So jim zvečer omogočili kopanje v zimskem bazenu.
■ UPRAVA DOMA JLA PRIPRAVLJA V JESENSKI SEZONI več kulturnih prireditev in si prizadeva, da bi omogočila obisk kar najbolj širokemu krogu občanov. To pa je možno le, če bodo prireditve v Prosvetnem domu. Ta je prost le enkrat tedensko, ob četrtkih, vse druge dni pa v veliki dvorani predvajajo lilme. Predstavniki JLA upajo, da bo kolektiv zavoda kulturno zaintere. siran za nekatera gostovanja glasbenih in dramskih umetnikov in da bo pripravljen s popustom odstopiti dvorano v te namene.
■ ZA POTOVANJA V TRST JE MED BRE2IČANI še vedno veliko kandidatov. Turistična poslovalnica bo priredila v kratkem kar dva enodnevna izleta; prvi bo 24. septembra, drugi 1. oktobra. Izkoristite priložnost, dokler je še lepo vreme!
■ PRODAJALNA S SADJEM IN ZELENJAVO nudi kupcem popust pri nabavi ozimnice. Krompir je v prodaji na drobno po 0,8 Ndin kg, pri večjih količinah pa ga prodajajo   z   10-odst. popustom.
10 q združitvi nekaterih obra. tov.
KOVINOPLASTU je občinska skupščina ponudila prostore v izpraznjeni šoli na Veliki Dolini. Kolektiv se za preselitev ni odločil. Meni, da za težke stroje prostor: v stari šolski zgradbi niso primerni. Preureditev bi veljala gotovo 30.000 N din, to pa je že tretjina investicije za novo halo. Razen tega jih ni volja seliti se v odročnejši kraj in neposredne bližine avtomobilske ceste.
Podjetje skuša pridobiti predvsem stalne odjemalce in teži za dolgoročnejšimi pogodbami. Zadovoljni so zlasti s Tovarno pohištva, za katero letos precej delajo, njena naročila pa bodo tudi v prihodnje odvisna od količine izvoza. J. TEPPEY
Priprave za kongres delavskih svetov
Občinski sindikalni svet je vsem sindikalnim podružnicam brežiške občine in članom občinskega sindikalnega sveta posredoval pismo centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za priprave na
11 kongres delavskih svetov. Sedanja družbena situacija že zahteva, da se glasovi delovnih ljudi čujejo bolj kot doslej. Neposredni proizvajalci in upravljavci bodo zato morali konkretno oceniti aktualnosti problemov samoupravljanja. Kongres bo v prvi polovici prihodnjega leta, sindikalne podružnice pa naj bi o priloženih predlogih razpravljale takoj in jih do 24. septembra posredovale Ob SS.
Izkop peska nazaduje
V rudniku Globoko so za letos planirali 35.000 ton izkopanega peska, toda vse kaže, da te številke ne bodo dosegli. Podjetje KREMEN se zadovoljuje z manjšim odkupom. Zmogljivost pralnice peska ni tolikšna, da bi lahko Rudnik po želji povečeval izkop. Povečanje pralnice pa je hkrati povezano še z drugo investicijo, z izgradnjo sušilnice in nakupom naprav za dodatno pranje peska, če se bosta obe podjetji dogovorili za proizvodnjo steklarskega peska. Trenutno ga steklarne še uvažajo.
V nasadih AGROKOM-BINATA v Leskovcu so dozorele zimske hruške. Nežna drevesca se šibi j o pod težkimi sadeži. Letina ni med najboljšimi, je pa presegla letošnje pričakovanje. Vodja sadjarskega obrata Ivan Kozole je povedal, da se še vedno čutijo posledice zimske pozebe in hruševe bolšice iz leta 1964. Nasad bi sicer dal mnogo več pridelka.
»Koliko hrušk ste letos že obrali?«
»Do sedaj 80.000 kg, celotni pridelek pa cenijo na 150.000 kg. Septembrsko vreme nam je precej naklonjeno, ko pa smo trgali viljemovke, sorto za vlaganje, ni bilo tako.«
»Kakšno sadno drevje še gojite na posestvu?«
»Breskve, jablane višnje in slive. Največje površine so zasajene s hruškami. Vseh skupaj je 32 ha. Bre-skovih nasadov je 13 ha, jablan 3 ha, sliv 1 ha in visenj 2 ha. Gojimo tudi ribez. Tega imamo 4 ha.«
»Koliko ljudi je redno zaposlenih na posestvu in kako obdelujete vse te površine?«
»Na posestvu stalno dela 13 ljudi, pri obiranju sadja in v času košnje pa si pomagamo z občasnimi delavci. Največ dela in skrbi imamo z uničevanjem trave v nasadih, ki jo moramo kositi ročno. Škropljenje in oranje opravimo   s   stroji. Za
Colaričevi mami
13. septembra smo v Podbočju pokopali Marijo Colarič s Planine. Doma je bila z majhne kmetije, mož je bil čevljar. Rodilo se jima je že pred vojno kar 7 otrok.
Planina leži visoko v Gorjancih, na samoti, zato je bila že v začetku NOB zelo primerna za formiranje prvih borbenih oddelkov. V jeseni 1941, zlasti pa 1942., so vsi vaščani aktivno sodelovali v NOB. Med njimi sta bila tudi pokojnica in njen mož Lojze. Zavoljo izdaje so 14. septembra 1942 ustaši obkolili naselja Trebelnik, Premagovci, Brezovice, Gradec, Brezje in Planina, odvedli s seboj vse moške, imetje izropali in domačije požgali. Colaričeva je ta. krat s 14 dni staro hčerko pribe-žala v Podbočje, kjer je prosila pomoči in zaščite. Do konca vojne se je nato skrivala po vinskih hramih in raznih prebežališčih.
Po osvoboditvi je najprej odšla v Apače pri Radgoni, pa se je zavoljo domotožja kmalu vrnila. Vse otroke je spravila h kruhu in začela graditi hišo. Ni je dogradi, la, ker jo je napadla bolezen in ji pri 62-letih utrnila luč življenja. Pogreb Je dokazal, kako priljubljena je bila Colaričeva mama. Prav je imel govornik, ki je tej materi — mučenici ob odprtem grobu v slovo rekel, da je dogorela kot sveča, ne zase, pač pa za svoje otroke. J. S.
Drobne s Senovega
■ RUDNIK SENOVO je v av-gUStu dosegel proizvodni plan, čeprav so imeli pri delu težave. Izkopali so več debelejšega premoga, kar bo vplivalo na ugodnejši finančni rezultat.
• ODLOČBA O NOVEM PRISPEVKU vodni skupnosti za onesnaženje vode pri pranju premoga je vzbudila med rudarji presenečenje in nezadovoljstvo. Prispevek so namreč zaračunali za vso proizvodnjo, čeprav perejo le polovico izkopanega premoga.
• V NEDELJO ZVEČER so na brestaniškem gradu prenapeteži napadli goste, ki so govorili srbohrvaški jezik. Dva mlada fanta, ki sta začela napad, sta se že morala zagovarjati,
• V SENOVSKI RESTAVRACIJI sprejemajo abonente le do prvega v mesecu. Kdor se nastani ali zaposli v Senovem po prvem, mora biti lačen. Vzorno razumevanje!
• ORGANIZACIJA ZA SENOVO je organizirala zbiranje prispevkov za vietnamsko ljudstvo. Z nabiralno akcijo so zaceli 16. septembra pri delitvi osebnega dohodka v rudniku. Tega dne pa je začel zbirati prostovoljne prispevke tudi domačin, ki mu je strela uničila večji del premoženja.
strojne usluge nismo v zadregi, saj imamo na razpolago strojno postajo AGROKOMBIN ATA.«
»Kam prodajate sadje z vašega posestva?«
»Hruške vozimo v Split, Pulj, Maribor, Zagreb in Kranj. Del pridelka pokupijo tudi domačini. Glavni odjemalci breskev so v Pulju, Zagrebu in Rovinju, veliko povpraševanje po njih pa je tudi doma.«
»Koliko pa ste pridelali breskev to poletje?«
»Na posestvu v Leskovcu 130.000 kg, na posestvu v Stari vasi 34.000 kg, v
■ DELOVNA DISCIPLINA BOR-CEV je prisilila v tovarni papirja komisijo za borčevska vprašanja, da prouči delovno disciplino vseh zaposlenih borcev. Pojavljali so se zelo pogosti prekrški na delu. Komisija je osem zaposlenih borcev javno grajala. Sprejeli so sklep, da se odvzame tem borcem celoten dodatek, ki so ga pred dvema letoma določili organi upravljanja. Določili so tudi vse nadaljnje primere kršenja delovne discipline in ustrezni odbitek posebnega borčevskega dodatka.
■ PRI IZKOPU TEMELJEV ka skladišča v tovarni »Djuro Salaj« so našli človeško okostje. Domnevajo, da so tu Nemci pokopali ustreljenega partizana. Občinski odbor Zveze borcev poizveduje, koga so na tem mestu ustrelili in pokopali.
■ PO TRILETNEM »ZATIŠJU« bo tovarna papirja kupila IG družinskih stanovanj. SGP Pionir bo pričelo poleg pošte graditi nov poslovno stanovanjski blok. — V bloku na Starovaški cesti bosta imela svoje prostore podjetji TOBAK in PRESKRBA. V kratkem bodo sklenili pogodbo za gradnjo.
■ KOPALIŠČE JE DOBRO ZAKLJUČILO SEZONO. K temu sta najbolj pripomogli topla voda in nizka vstopnina. Vedno več kopalcev uporablja tudi ostale rekreacijske objekte v bazenu.
■ DUNAJČANI DRUGO LETO TRENIRALI v videmskem bazenu. Pretekli teden so bili predstavniki dunajskega plavalnega kluba v Krškem. Poizvedeli so o vsem, kar je potrebno za večdnevni trening plavalcev. Tako se bo število tujih predstavnikov plavalnega športa, ki trenirajo v Krškem, povečalo še za enega.
Drobne iz Celuloze
V tovarni Djuro Salaj so ukinili povračilo stroškov za prevoz delavcev na delovno mesto in domov. Sklep podjetja velja za polelra čas, od 1. novembra dalje pa bo podjetje samo organiziralo prevoz delavcev s posebnimi avtobusi in sklep ne bo več veljal. V podjetju je približno 50 prizadetih delavcev.
Višino hranarin za prve tri dni bolniškega staleža so določili v tovarni Djuro Salaj. Zakon namreč pooblašča podjetja, da sama določajo višino hranarine za svoje delavce. Od osnove, ki je enaka povprečnemu osebnemu dohodku zavarovancav preteklem letu, bodo izplačali 50 odst. za nadomestilo zavarovancu. V izjemnih pri-
kooperaciji z zasebniki pa še 50.000 kg.«
»Imate kaj težav s prodajo?«
»Za sedaj se še ne moremo pritoževati, toda AGROKOMBINAT ima še veliko mladih nerodnih nasadov in čez nekaj let bo pridelek mnogo večji. Hladilnico že zdaj pogrešamo, pozneje pa brez nje sploh ne bomo mogli biti. Tudi skladišča bodo do takrat premajhna, zato si sadjarji želimo, da bi se nam te želje čimprej uresničile,« je dejal tov. Kozole. J. TEPPEY
merih nadomestilo lahko znaša tudi 100 odst. od osnove. To so primeri nezmožnosti za delo zaradi poklicnega obolenja ali nesreče pri delu. Tudi vajenci in delavke na porodniškem dopustu imajo pravico do 100 odst. nadomestila, če so bile pred porodom 6 mesecev neprekinjeno zavarovane ali pa pred porodom 12 mesecev zavarovane v presledkih v zadnjih dveh letih. V ostalih primerih so delavke upravičene le do 80 odst. ođ osnove.
Politična šola v Krškem
V Krškem so se tudi to sezono odločili za strnjeno obliko politične šole. Slušatelji bodo 14 dni izostali z dela, da bodo lahko obiskovali predavanja dopoldne in popoldne- Imeli bodo samo en oddelek-
ELEKTROTEHNA in BOROVO v Krškem
Trgovsko podjetje ELEKTROTEHNA iz Ljubljane in gumarski kombinat iz Borova gradita svoji prodajalni zraven skladišča trgovskega podjetja RESA. Prostori obeh trgovin bodo veliki približno 400 kv. metrov. ELEKTROTEHNA je sedaj prvič v Krškem, BOROVO pa ima svojo trgovino že drugič.
Potujoči kino v 5 vaseh
Potujoči kino delavske univerze v Krškem bo jeseni in pozimi spet redno obiskoval vasi Veliki Podlog, Rako, Koprivnico, Oernečo vas in Vihre. Letos bodo sporedi še bolj pestri, da bodo gledalci bolj zadovoljni.
NOVO V BREŽICAH
Hruške so dozorele in vsak čas bodo prišli do njih obiralci. Ivan Kozole, vodja sadjarskega posestva v Leskovcu, z zadovoljstvom ogleduje lepe sadeže. Obrane hruške bodo v sortirnem skladišču razdelili po kakovosti in debelini ter jih nato poslali na pot. (Foto: .1. Teppev)
KRŠKE NOVICE
BREŽIŠKE VESTI
VESTI IZ KRŠKE OBČINE
TSŠ: zapustili bodo dotrajano barako
Nekdanji zadružni dom na
Mirni, v katerem so dolgo časa brnele obdelovalne naprave Tovarne šivalnih strojev, preurejajo v upravno poslopje podjetja. Doslej so se uslužbenci stiskali v dotrajani baraki, ki ji je lesna goba uničila že večino podov. Ko so zgradili novo tovarniško dvorano, so se proizvodni delavci preselili tja, v starih prostorih pa je ostal prazen prostor. Zgradbo preureja Gradbeno opekarsko podjetje z Mirne.
Slana usta — žejna usta
Kot smo zvedeli, je šel Ce-kinček mirenske Dane na— vinskem sejmu v Ljubljani zelo dobro v prodajo. Obiskovalci sejma so pokupili toliko vrečk, kot jih je podjetje prej prodalo v dveh mesecih skupaj. To je znak, da je pečen slan krompir posebno pri pivcih vse bolj priljubljen in ga bo Dana lahko še več napekla in prodala.
Član ene izmed komisij, ki so pregledovale škodo, sekretar občinskega komiteja ZK tov. Roman Ogrin posluša opisovanje domačinov v Dol. Kamenju. V ozadju je vinograd prid trgatvijo, na oko popolnoma tak, kot je bil v začetku pomladi, ko je odlezel sneg, in je bilo treba vinograde obrezovati in okopavati, da bi čimbolje obrodili. (Posnetek: Nace Bukovec)
O PROSVETNO-KULTURNEM DELU V TREBANJSKI OBČINI
Kako poživiti amatersko dejavnost
Nismo zadovoljni s kulturno-prosvetnim življenjem v občini - Pogrešamo amaterskih dejavnosti in več gostovanj umetniških skupin - Kje so globlji
vzroki sedanjega stanja?
Doslej smo pogosto pozabljali na duhovno življenje, pehali smo se predvsem za proizvodnimi rezultati, za materialnimi dobrinami. Pojav seveda ni značilen samo za našo občino, temveč je precej širši. Vsekakor se ne smemo sprijazniti s tem, da postajamo vse bolj civilizirani, zapostavljamo pa kulturno rast ljudi. Toda katere kulturne dejavnosti, ki imajo bodočnost, naj bi gojili in podpirali? Najštevilnejša organizacija — Socialistična zveza bo z vsemi, ki delajo na tem področju v trebanjski občini, razpravljala na posebnem plenumu, ki naj bi pomenil novo spodbudo za kulturno ' dejavnost pred zimsko sezono.
Na prstih ene roke lahko
preštejemo vse delavne ama terske skupine v občini. Godba na pihala, moški pevski zbor mokronoške doline, zabavna ansambla v Trebnjem ter v Mokronogu, in že smo pri kraju. Od časa do časa se kot plod volje posamez nikov pojavi še kakšna igralska skupina, vendar umre, še preden zaživi.
Ko je spornladi občinska skupščina posvetila sejo temu vprašanju, je bilo v poročilu ugotovljeno, da je hitrejši tempo življenja in silen porast radijskih in televizijskih sprejemnikov preusmeril ljudi od aktivnih ustvarjalcev sicer skromnejših amaterskih kulturnih do sežkov v pasivnega opazovalca višjih kulturnih vrednot. Ker je bila mladina vedno
Na najtežjih delovnih mestih poučujejo najmanj izkušeni
Na pobudo občinskega odbora Socialistične zveze, drugih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine je bilo v četrtek, 14. septembra, posvetovanje o idejnosti pouka v osnovnih šolah občine Trebnje. Na posvetu so obravnavali tudi druga vprašanja šolstva.
Zanimive so ugotovitve analize o idejnosti pouka v osnovnih šolah, ki jo je po naročilu občinske skupščine v Trebnjem in vodstev družbenopolitičnih organizacij izdelal novomeški Zavod za pro-svetno-pedagoško službo-
Blizu tri četrtine vseh prosvetnih delavcev so ženske, v večini že poročene, zato se težko posvečajo delu izven šole. Dve tretjini šolnikov je mlajših od 35 let in so zato manj izkušeni, medtem ko je tretjina vseh manj kot dve leti na istem delovnem mestu. Kvalifikacijski sestav še ni zadovoljiv, in kar je najvažnejše: na najtežjih delovnih mestih so najmlajši in najmanj izkušeni ljudje. V trebenjski občini poučujejo učitelji na teden 450 ur več kot je njihova učna obveznost. To gotovo vpliva na njihovo delo v šoli in izven nje. 18 odst. vseh pa je še izrednih slušateljev.
Čeprav si večina prizadeva, da bi bil pouk sodoben in zanimiv, je te namene prav težko doseči z nekdanjimi učni-
mi metodami, ki jih večina učiteljev še uporablja. Medtem ko je mladinski tisk med šolarji dobro razširjen, pa je stanje knjižnic mnogo na slabšem. Svobodne dejavnosti učencev niso dovolj načrtno organizirane, razredne in šolske skupnosti še niso prav zaživele. Samoupravljanje v šolah ovirajo majhne materialne možnosti, medtem ko sindikalnih podružnic skoraj ni čutiti. Poročilo meni, naj bi v osnovnih šolah še re imeli mladinske organizacije, temveč bi naj pionirsko organizacijo razširili tudi na osme razrede-
Zato družbenopolitične organizacije menijo, da je potrebnih nekaj dolgoročnejših smernic ter nekaj takojšnjih ukrepov, da bi stvari popravili- Med takojšnjimi ukrepi bi bili seminarji za člane samoupravnih organovin mentorje, med dolgoročnejšimi pa skrb šolskih kolektivov za štipendije, izredni študij in za metodično usposabljanje učnih moči. Gospodarske in družbenopolitične organizacije naj šolam, več pomagajo, poživiti je treba delo sindikalnih podružnic in samoupravne organe šol izobraževati v družbenem upravljanju.
ena izmed vodilnih sil pri organizaciji kulturnih prireditev, se je s tem, da hodi na delo v druge kraje, njena vloga bistveno zmanjšala.
Bilo bi prav, da bi ljudje, ki jim pri vsem tem ni vseeno, povedali na shodu svoje misli. Kaže, da vendarle niso vse težave samo denarnega izvora, čeprav nihče ne zanika, da ni bila v zadnjih letih kulturna dejavnost pravi postržek, ki je dobila, če je drugod kaj ostalo. Razen materialnih nagrad bi morali dobiti ljudje, ki vodijo te dejavnosti, tudi več družbenega priznanja za svoje delo.
Katere dejavnosti imajo v naših razmerah bodočnost, kakšna je vloga prosvetno-kulturnih društev in krajevnih skupnosti, zakaj so toliko popustili mnogi prosvetni delavci, ki so bili vedno spodbudniki kulturnega življenja na vasi? Vprašanj je veliko, treba je nanje odgovoriti. Treba je uresničiti dogovor, ki bo znova pospešil kulturno življenje in ljudi vodil v duhovno bogatejši svet.
M. L.
Sindikalni svet o spremembah predpisov
Na razširjenem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem 9. septembra so razpravljali o spremembah predpisov na področju zdravstvenega varstva ter o pripravah na volitve novih predstavnikov v skupščino skupnosti socialnega zavarovanja. Razen tega so bili udeleženci seznanjeni s poslovanjem sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev v novomeškem komunalnem zavodu. Predstavniki zdravstvenega doma v Trebnjem so ob tej priložnosti izrazili pripravljenost, da z blizu 4 milijoni S din pomagajo pokrivati izgubo zavoda, podobno, kot so sklenile nakatere druge zdravstvene ustanove.
O višini nadomestila za prve tri dni bolezni so na plenumu menih, naj bi posamezne gospodaske organizacije ne določile tega nadomestila preveč različno. Na plenumu so se dogovorili o pripravah za volitve dveh novih članov v skupščino skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, ki bodo do 10. oktobra. Zdaj poteče mandat v dveh od štirih volivnih enot: Ludviku Slaku kot zastopniku upokojencev in Bizjaku kot predstavniku upravnih uslužbencev.
Osnutek zakona ni upravičil pričakovanj
Posvet o financiranju izobraževanja in vzgoje — Le materialna obnova bo omogočila resnično samoupravljanje
Pred sprejetjem zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje so potekale številne razprave o osnutku tega zakona. V Sevnici so s tem namenom 12- septembra sklicali razširjeno skupno sejo občinskega odbora SZDL, občinskega sveta ter prosvetnih delavcev. Seji je prisostvoval tudi predstavnik republiškega sindikata Marjan Jenko. Kljub velikemu zanimanju je seja pokazala, da osnutek zakona ni izpolnil pričakovanj. Na
Nov spomenik
V ponedeljek je bil sestanek občanov krajevne skupnosti Zabukovje. Sestanek je sklical načelnik za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini Sevnica. Občani so s predstavniki občinske skupščine razpravljali o zgraditvi novega spomenika padlim žrtvam v Zabukovju.
Varstvo učencev v šoli
Starši otrok v sevniški osnovni šoli »Save Kladnika« so 14. septembra imeli skupno posvetovanje z učitelji. Na posvetovanju so se starš: zanimali o celotni organizaciji varstva otrok v šoli. Učitelji so na vprašanja odgovarjali-Starši so poleg vprašanj postavili tudi nekaj zahtev, predvsem glede prehrane.
Drugo leto volitve
Izvršni odbor SZDL v Sevnici je na seji 21. septembra razpravljal o programu dela pri skupščinskih volitvah v letu 1907. Na seji je tekla razprava tudi o vseh tekočih problemih.
Priprave za letno konferenco gasilcev
Občinska gasilska zveza v Sevnici je imela 16- septembra sejo, na kateri so govorili o pripravah na letno konferenco in o delu posameznm gasilskih društev. Ugotovili so, da je potrebno analizirali delo društev in občinske zveze ter sodelovanje med cbe-ma. Sklenili so, da bodo poiskali tudi način za zboljšanje dela posameznih društsv.
seji so sprejeli več pripomb in zahtev:
1. Osnutek zakona je brez navedbe sredstev in brez odstotka prispevkov iz predvidenih virov, zato je slaba osnova za razpravo.
2- Ce hočemo doseči resnično samoupravljanje v šolskih zavodih, morajo ti dobiti materialno osnovo, ki bo zagotavljala vsaj minimum za ustrezno delo. Ob zadostni materialni osnovi se bodo prosvetni delavci lahko nehali ukvarjati s finančnimi prob lemi in bo težišče dela na vzgoji in ir braževanju-
3. Osnutek zakona ne določa natančno, kaj se bo financiralo po tem zakonu: šole, založniška dejavnost, izobraževanje odraslih, glasbene šole, komunikacijska sredstva in tako dalje.
4- Osnutek predvideva poravnalni sklad, ki naj bi izravnaval razlike med posameznimi izobraževalnimi skupnostmi- Te skupnosti bi financirale osnovno izobraževanje. Ni pa znano, kdaj se lako nastopi z zahtevo po izravnalni razliki in kakšni pogoji so potreb    za to.
5. Po ustavi smo dolžni zagotoviti vsem otrokom enako osnovno izobrazbo, zato moramo zagotoviti tudi minimalne pogoje za izpolnitev enotnih učnih načrtov-
6. V primeru priključitve nerazvitega področja k širšemu področju, samoupravljanje ne bo trpelo. Važno je, kako se samoupravni organ financira, in ne to, ali je daleč, ali blizu.
7. Gospodarstvo potrebuje različne šole, zato jih mora tudi financirati.
8. Poravnalni sklad mora skrbeti samo za šole takih poklicev, ki jih potrebujemo,
Tesen poraz Krmelja
V prvi tekmi ljubljanske conske lige so domači rokometaši te. siio, toda zasluženo izgubili z ljubljansko Olimpijo 23:24 (9:11). — Igra je bila ostra ln igralci so včasih prekoračili mejo fair plava. Odločitev je padla pred koncem igre, ko so gostje s hitrimi protinapadi povečali vodstvo, čeprav so se jim domačini pred koncem močno približali. Sodnik Kozamernik iz Sevnice je dobro opravil svojo nalogo.
pa ni dovolj močnih delovnih organizacij, ki bi šole za te poklice vzdrževale-
9. Rok za ra pravo o osnutku zakona se naj podaljša, da se bodo lahko želje in zahteve iz razprave upoštevale.
Na seji so ugotovili, da bi v novem položaju imeli šolski zavodi celo manj denarja kot doslej- Dopolnjeno gradivo sklepov so poslali delovnim kolektivom v razpravo-
Nova trgovina v Loki
V soboto, 17. septembra, smo vstopili v novo trgovino v Loki, ki jo je moderniziralo Trgovsko podjetje iz Sevnice. Lokal ima štiri velika izložbena okna, v njem pa so oddelki za živila, manufakturo in galanterijo. Pred trgovino sta urejena tudi pločnik in fasada. Loka je trgovskemu podjetju za lepo pridobitev zelo hvaležna. Sk.
Sevniški obrtniki o svojih problemih
9. septembra je bil v kolodvorski restavraciji v Sevnici sestanek obrtnikov sevniš-ke občine, ki ga je pripravilo združenje obrtnikov občin Brežice, Krško in Sevnica. Predstavnika združenja tovariša Pire in Sajevec sta udeležencem razlagala pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter problem zaposlovanja vajencev. D. B.
Zakaj motnje v cestni razsvetljavi?
Pred dvema letoma je enota ELEKTRO iz Sevnice obnovila električno omrežje in cestno razsvetljavo v Loki. Nekaj časa je avtomatična ura za prižiganje cestnih luči v redu delala, zdaj pa že precej časa opažamo, da svetilke ne gore takrat, ko bi morale._ Najbolj prizadeti so tisti, ki morajo že zgodaj zjutraj v službo in se šele pozno ponoči vračajo. Tudi ko je bilo na postaji veliko prometa z obranim hmeljem, luči na poti proti postaji niso gorele, če že imamo javno razsvetljavo v Loki, pravijo ljudje, potem naj tudi v redu deluje! Sk.
Mladi kitaristi v Sevnici
Na nastopih mladih gojencev oddelka za glasbeno vzgojo DU Sevnica sem spoznal tudi njihovega učitelja Martina Jamska, ki poučuje kitaro in klarinet že dobra štiri leta. Povedal mi je, da je v glasbeni šoli zdaj 16 učencev in učenk ter 14 pripravnikov. Za kitaro je med mladimi Sevničani in okoličani mnogo zanimanja, vendar jemljejo k pouku le tiste, ki so že dopolnili deset let, včasih pa tudi mlajše, če so res nadarjeni.
Najmlajša med vsemi je komaj šestletna Mina Pesja-kova, ki sem jo obiskal na domu v Sevnici. Kitare se je začela učiti letos, pa je že toliko napredovala, da pesmi lahko spremlja na kitaro. Za seboj ima že prve javne nastope v Sevnici, v Boštanju
in v Loki, za katero pravi, da ji je bila najbolj všeč. Svoje sposobnosti preskuša tudi na klavirju, zlasti tedaj, kadar gre na obisk k babici v Ljubljano. Na koncu mi je povedala, da so ji najbolj všeč narodne in partizanske pesmi, od katerih mi jih je nekaj tudi zapela.
Melita Plisova, učenka 3. razreda osnovne šole, je s kitaro nastopila že na ljubljanski televiziji. S ponosom je povedala, da je bila takrat — leta 1964 — edina iz Sevnice v prvi skupini kitaristov. Tako kot Mina je tudi Melita povedala, da ima veliko zaslug za njen uspeh učitelj Martin Jamšek, pa tudi Viktor Krenčič, ki je vodja oddelka za glasbeno vzgojo pri delavski univerzi v Sevnici. Mlada kitaristka iz Boštanja
pri Sevnici že kuje načrte za srednjo glasbeno šolo, saj jo kitara zelo veseli. Pouk redno obiskuje trikrat na teden. Pravi, da gre včasih kar peš, sicer pa se pelje z vlakom.
Tov. Jamšek mi je ob koncu povedal, da ima sovniška glasbena šola tudi zabavni ansambel, v katerem sodelujejo učitelji in starejši učenci. Pravijo, da ni proslave v Sevnici ali bližnji okolici, na. kateri ne bi nastopili tu<^ mladi gojenci oddelka za gla^* bo pri sevniški delavski univerzi in njihov orkester.
S. SKOČIŠ
J REBANJSKE NOVICE
SEVNIŠKI VESTNIK
Gojenci oddelka za glasbeno vzgojo sevniške delavske univerze s svojimi učitelji
laba obveščenost hromi samoupravljanje
Reforma zahteva kvalitetnejše samoupravljanje in slaba obveščenost najbolj pereča problema -
malo mislijo na razvoj
- Pomanjkljiva izobrazba Delovne organizacije pre-
16. septembra so se v sindikalnem domu zbrali na posvetovanju predsedniki delavskih svetov novomeške občine, navzoči pa so bili tudi nekateri vidnejši družbeni in politični delavci. Namen posvetovanja je bil ugotoviti vzroke, ki zavirajo hitrejšo rast samoupravnih organov.
V samoupravljanju se še vedno pojavljajo stare težave, o katerih je bilo že dosti govora. Nekatere delovne organizacije vlagajo premalo sredstev v sklade, tako da organizacija nima možnosti perspektivnega razvoja. V prvem polletju letos so gospodarske organizacije namenile 28,1 odst. doseženih dohodkov za sklade in 71,9 odst-za osebne dohodke. Izplačanih je bilo 42. odst. več osebnih dohodkov kot lani, čeprav je bilo zaposlenih 1,2 odstotka manj delavcev. Prav je, da si delovne organizacije prizadevajo povečati osebne dohodke, toda ti morajo biti vedno odraz resničnega dela.
Po anketi, ki jo je izvedel občinski sindikalni svet, so največkrat pobudniki za seje delavskih svetov direktorji potem računovodje in sekretarji podjetij šele na četrtem mestu so predsedniki delavskih svetov, na osmem (zadnjem) pa proizvajalci. Kje so vzroki za to? Nedvomno sta na prvem mestu slaba obveščenost in pomanjkljiva izobrazba samoupravljavcev,
saj kar 49,3 odst- zaposlenih v delovnih organizacijah novomeške občine nima dokončane osnovne šole (podatki iz leta 1964). Tako se dogaja, da so člani delavskega sveta pri odločanju le številke. Vsi, ki so sodelovali na posvetovanju, so se odločno zavzeli, da je treba vsak poskus formalizma dokončno zatreti.
Samoupravnim organom o-težuje delo tudi to, da nimajo dolgoročnih programov svojega dela. Reforma zahteva tudi kvalitetnejše samoupravljanje, to pa bo mož-
Letos mnogo tujih gostov
V zdravilišču v Dol- Toplicah je navzlic drugi polovici septembra še vedno precej gostov, med njimi tudi mnogo tujcev, zlasti Nemcev, Avstrijcev in Italijanov. Letos smo prvič opažih toliko tujcev, ki so jim naše toplice všeč, saj so zadovoljni z zdravilno močjo vode in postrežbo v gostiščih. D. G.
Novo gostišče v Loški vasi
V Loški ;asi pri Dol- Toplicah so pred kratkim spet odprli nekdanjo Šturmovo gostilno. Gostilno so težko pričakovali prodvsem de.avci bližnjega lesnega obrata v Soteski in vorniki, saj ni v bližin: nobenega drugega gostišča D C
Kdo bo pa drugič pomagal?
Občinski odbor RK Novo mesto je iz sklada za pomoč pri elementarnih nezgodah namenil 67 družinam na področju KS Otočec 1,200.000 Sdin pomoči. Tem družinam je toča letos poleti popolnoma uničila pridelek. Pomoč so dodelili samo družinam, ki se preživljajo izključno s kmetijstvom. Denar je bil nakazan trgovini v Otočcu ob Krki, prizadeti pa lahko kupijo za odobrene zneske samo živila.
Oškodovane družine so iz 17 naselij. Enočlanske družine so dobile po 8.000 Sdin pomoči, dvočlanske 12.000 in 16.000, tričlanske po 15.000, 18.000 in 24.000, štiričlanske pa 20.000 in 24.000, petčlanske po 25.000 in 30.000, šestčlanske po 30.000 in 36.000, ena sedemčlanska družina pa 35.000 Sdin pomoči. Seznam    oškodovancev s
predlogom zneskov za pomoč je izdelala krajevna organizacija RK v sodelovanju s KS in družbenimi organizacijami.
Ko je biil seznam že v trgovini in denar nakazan, so nekateri izmed pomoči deležnih začeli zganjati zavist in natolce-vati. Čeprav gre za zelo majhne razlike v zneskih, dodeljenih posameznim družinam, pomoč pa je bila dana hitro in res iz srca, so začeli posamezniki črniti drug drugega in se pritoževati. Kot v nemalo sporih na vasi je tudi tokrat botrovala zavist. V občinskem odboru RK so bili nad tem zelo razočarani. Vprašujemo se: le kdo bo poslej še pripravljen pomagati v takšnih primerih? Na to vprašanje naj odgovorijo tisti, ki so opravljali in natol-cevali!
MILOŠ JAKOPEC
novomeška kronika
■ NOVOMEŠKA GODBA NA PIHALA je v soboto med 18. In 19. uro na Glavnem trgu priredila Promenadni koncert. Na trgu se Je zbralo precej ljudi, saj podob-ne prireditve v Novem mestu že dolgo časa ni bilo. Občani želijo,
bi bili ob sobotah zvečer ali Nedeljah popoldne še večkrat promenadni koncerti.
■ PLATNENI TRANSPARENT °° tednu požarne varnosti, ki visi 06 koncu Glavnega trga, bi lahko Povzročil večjo nesrečo. Najprej ^° ga pritrdili tako nespretno, ?a se je zlomil žleb in so jelene žice s transparentom pad-'e čez cesto, zdaj visi le ,še na ^veh žicah. Ob pogledu nanj člo-Velt nima ravno občutka varnosti.
■ PO AJDOVEM KRUHU je v ?°vomeški pekariji veliko povpraševanje in ga skoraj vedno zmanjka- Morda bi le kazalo, da bi ga Pekli več
TRGOVINA ELEKTROTEH. na Glavnem trgu je pred dne-/"l začela prodajati svoje blago J/a . Posojila. Kupci kar v trgo-5jw. dobe potrebne obrazce; ko Jl" izpolnijo in potrdijo v podjet-
ju ter pripeljejo poroke, je stvar opravljena. Na ta način si bo marsikdo lahko kupil televizor, hla. dilnik ali drug stroj, potreben v sodobnem gospodinjstvu.
■ PRVOVRSTNI BUREK, Jabolčni in sirov po 180 din, mesni po 220 din, že nekaj časa prodajajo v kiosku nasproti hotela Metropol. Čez postrežbo, čistočo in kvaliteto doslej ni bilo slišati pripomb, zato si zasebni slaščičar pridobiva vedno več strank.
■ MEDTEM KO SPOMLADI v novomeških trgovinah ženske še niso dosti povpraševale po čevljih s širšimi petami, so se čez poletje že privadile novi modi. Zadnje dni, ko potrošniki nakupujejo jesensko obutev, povsod zlahka prodajo udobnejše ženske čevlje s širšo peto. Ugotavljamo le, da je v trgovinah premalo ta. kih čevljev na izbiro.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Ivanka Malinovič z Ljubljanske ceste 1 — Rado-mira, Marija Plantan z Zagrebške ceste 9 — deklico in Nežika Ercegovčevič s Kandijske 7 — dečka.
no le tedaj, ko bodo imeli samoupravni organi kompleksne in perspektivne načrte za rast celotnega kolektiva. Delavski sveti bi morali podrobneje obravnavati programe razvoja delovne organizacije in tesneje sodelovati s strokovno službo, ki organizira proizvodnjo, še posebej pa bi morali analizirati svoje lastno delo. V pristojnost samoupravnih organov sodita tudi kreditiranje in štipendiranje, česar se marsikje premalo zavedajo. Da bi se samoupravljanje hitrejše razvijalo bo treba bolj poskrbeti za izobrazbo ne samo članov delavskega sveta ampak vseh članov kolektiva.
Po uvodnih referatih Ludvika Kebeta, predsednika občinskega   sindikalnega sveta
in Sergija Thorževskega, predsednika ObS so v razpravo posegli tudi predsedniki delavskih svetov, čeprav je razprava dala vrsto konstruktivnih predlogov in posvetovanje lahko štejemo med uspešnejše, pa posamezniki niso dovolj globoko posegali v konkretne primere in analizirali svojega dela. Na prvem posvetovanju predsednikov delavskih svetov so udeleženci menili, da bi moralo biti takih sestankov še več. Medsebojna izmenjava mnenj je za razvoj samoupravnih organov velikega pomena.
85 let gasilstva v Dolenjskih Toplicah
Gasilsko društvo v Dolenjskih Toplicah bo v "nedeljo, 25. septembra, proslavilo 85-letnico obstoja. Na tekmovanje so povabili več gasilskih društev iz novomeške občine, zlasti iz njenega zahodnega predela.
Septembra so na Mestnih njivah v Novem mestu odprli nov oddelek otroškega varstva za predšolske otroke. Zaenkrat je v njem samo okoli 15 otrok, pričakujejo pa, da bo njih število v kratkem naraslo. Na fotografiji: Tovarišica razdeljuje dopoldansko malico (Foto: Ria Baeer)

Na mestu, kjer je še pred nekaj meseci stala le-sena koča, je danes že zidana, le omet in notranja ureditev čakata na pridne roke. (Foto: Polde Miklič)
Zbor šentjernejskih lovcev
Občni zbor lovske družine-v Šentjerneju je pokazal, da so lovci z uspehom zaključili ' lanskoletno sezono. V svojem revirju imajo dovolj divjačine, razveseljivo pa je dejstvo, da je vedno manj divjih lovcev, ki so v preteklih letih pobili mnogo divjadi. Lovci niso lani zasačili niti enega. V šentjernejskih
Z davki zaostajamo
Konec avgusta je bilo v novomeški občim plačanih 56,7 odst- prispevkov, 67,3 odst. davkov in 52,6 odst. raznih taks, tako da je bil proračunski dotok uresničen z 59,7 odst- Stanje izterjav je boljše kot lam, vendar pa ni niti najmanj zadovoljivo. Precejšen izpad je v prispevkih od osebnih dohodkov, ker se zlasti v prvi polovici leta osebni dohodki niso povečali v skladu s pričakovanji. V prispevkih od kmetijske dejavnosti (te plačujejo zasebni kmetovalci) je precej zaostan-karjev, vendar pa bodo še letos vse zaostanke odločno izterjali-
gozdovih so se pojavili tudi jeleni, opazili pa so že tudi medvedko z mladičem.
Lovska družina šteje 32 članov, od katerih so le redki, da se še niso udeležili udarniškega -dela pri gradnji nove koče na Pragu. Ce bo šlo vse po sreči, bodo kočo še letos odprli. Lovci upajo, da bo del sredstev prispevala tudi občinska organizacija Zveze borcev, saj je bil prav na tem mestu leta 1942 ustanovljen Gorjanski bataljon. Prihodnje leto bodo pri koči praznovali 25-letnico njegove ustanovitve.
Po končani razpravi so izvolili nov upravni odbor, v katerem so: Karel Lenčič, predsednik, Franci Šlavs, tajnik, Izidor Likar, blagajnik, in Jože Jevnikar, gospodar.
Med diskusijo je bilo slišati, da bodo morali lovci kmetom povrniti škodo, ki jim jo je divjad povzročila na poljih. Lovska družina bo to storila le pri tistih, ki so se držali zaščitnih predpisov lovskega zakona.
POLDE MIKLIČ
Rentabilnost? Da, toda ob pravem času!
S 1. septembrom je nastalo več sprememb v novomeških vrtcih in tudi v ceni varstvenih uslug - Na novo je začel poslovati vrtec v naselju na Mestnih njivah - Pred osrednjim problemom otroškega varstva: vključiti otroke iz moralno in socialno ogroženih družin, pa so varstvene ustanove
povsem brez moči
Letos sta bili obe novomeški varstveni ustanovi v Kandiji in vrtec Vide Tomšič, združeni pod skupnim vodstvom. V poslovanju je bilo mogoče malce prihraniti, vseeno pa je otroško varstvo še vedno dražje od prispevka staršev. Otroško varstvo ni več deležno nobene družbene pomoči. Iz medobčinskega sklada za šolstvo dotekajo le sredstva za osebne dohodke vzgojiteljic, med tem ko bi morali vrtci vse druge stroške kriti s prispevki staršev.
Po reformi se otroško varstvo še ni podražilo, četudi so stroški prehrane močno narasli, zato je razumljivo, da z dosedanjim prispevkom 7.500 din oz. 9.000 din vrtci ne morejo več izhajati. Pred kratkim so samoupravni organi varstvene ustanove skienili svoje usluge podražiti. Tako bo od 1. septembra dalje v obeh vrtcih prispevek za otroke od 2 in pol let dalje 10.500 dinarjev, za manjše pa celo 13.000 dinarjev.
Tudi v organizaciji oddel-
kov je 1. septembra nastalo nekaj sprememb. Oddelek za šolske otroke v Trdinovi ulici je ukinjen, gojence pa so preusmerili v varstveno ustanovo pri osnovni šoli, ki nima izkoriščenih kapacitet. Težave pa so tudi v oddelku za predšolske otroke v naselju Majde šile. Ta vrtec redno obiskuje premalo otrok, da bi lahko rentabilno posloval. Ko pa je uprava vrtca v razgovoru s starši omenila ukinitev, so bili vsi proti. Dokončna odločitev, ali bo ta oddelek ostal ali ne, bo sprejeta septembra, dotlej pa bodo otroke še nadalje pošiljali v kandijski vrtec kakor med počitnicami.
Nov vrtec na Mestnih njivah
1. septembra so odprli nov oddelek za predšolske otroke v naselju na Mestnih njivah, kjer je občinska skupščina za potrebo otroškega varstva že ob gradnji novih blokov predvidela dvosobno stanovanje. Prostori so bili prazni vse od letošnjega aprila dalje, medtem pa so oskr-
beli opremo in zbrali prijave otrok. Stroški poslovanja bodo tudi tu zaradi razmeroma majhnega števila otrok večji (vrtec ne more sprejeti več kakor 20 otrok), zato bo varstvo v tem oddelku za 2 tisočaka dražje.
Ena kuhinja za vse oddelke vrtcev
Spremembe so uvedli še v organizaciji prehrane. Kuhinja v kandijskem vrtcu je prenehala obratovati, hrano pa bodo tudi tja dovažali iz dijaške kuhinje, kot so jo doslej samo za otroke iz vrtca Vide Tomšič. Izračunali so, da je to cenejše. Kuhinja v kandijski ustanovi kljub temu ne bo ostala prazna, temveč bo v njej samo ena kuharica pripravljala malice za otroke iz vseh varstvenih ! oddelkov.
Najpotrebnejši so brez varstva
Prav pri rentabilnosti, ki je pred leti prodrla tudi na področje otroškega varstva, se je podrl osnovni namen
organiziranega varstva otrok. V novomeških vrtcih je več kot 90 odstotkov otrok iz uslužbenskih družin z dokaj ugodnim gmotnim položajem. Nič čudnega saj je delavkam, materam samohranilkam in družinam z več otroki tako drago varstvo nedostopno.
V Ljubljani pomagajo so cialno ogroženim otrokom krajevne skupnosti, novomeške pa so prerevne in tudi podjetja, kjer so starši otrok zaposleni, so odrekla pomoč.
Upravnica združenih vrtcev Kristina Plut je o tem dejala: »Vemo za naš osrednji problem: v organizirano varstvo bi morali pritegniti zlasti vzgojno in socialno ogrožene otroke, toda spričo eko nomike poslovanja, v katero smo prisiljeni, smo povsem brez moči. če upoštevamo, da stanejo iztirjeni otroci z zanemarjeno vzgojo družbo težke denarje v poboljševalnih zavodih in domovih, bi morali tudi tu pomisliti na rentabilnost. Mnogo manj družbenih sredstev bi porabili, če bi tem otrokom omogočili pravilno vzgojo in varstvo, dokler ni prepozno. To vprašanje, pomembno za celotno družbo, bi morali čimprej razčistiti, toda s širšega gledišča.tt
GELBLOZAR sedmi v drugi imml ligi
V finalu druge zvezne plavalne lige, ki je bilo v Šibeniku od 8. do 10. septembra, si je močno oslabljena ekipa krškega Celulo-zarja priborila obstanek v drugi zvezni ligi. Plavalci so nastopili brez Vesne Breskvar, Petra Jesen, ška, Petra Kravosa in Dušana Zlatica. Celulozarjevi tekmovalci so zasedli naslednja mesta: MOŠKI: 400 m mešano — 2. Sandi Lileg 5:51.2, 9. Andrej Svab 6:05,6, 200 metrov prsno: 12. Andrej Svab 3:10.0,   16.   Vojko  Pogačar 3:20,4,
Šport v Kočevju
Zaradi premajhnih sredstev so se v TVD Partizan odločili, da bodo 1e odbojkarji nastopali v republiškem tekmovanju, vsi ostali športniki pa bodo nastopali le na turnirjih in prijateljskih tekmovanjih. Društvo bo okrepilo vadbo v pionirskih in mladinskih vrsi ah.
Nogometaši tekmujejo v ljubljanski conski  ligi,  kjer nastopa
11 klubov. Ker bo zahtevalo to tekmovanje precej sredstev, še ni zagotovljena vadba mladincev in pionirjev.
Kegljači bodo sodelovali na prijateljskih in prvenstvenih srečanjih kot doslej. Društva še nimajo sestavljenih podrobnih programov, ker še niso znani termini tekmovanj  in prireditev.
A. ARKO
Gluhi so tekmovali v Novem mestu
V počastitev mednarodnega ane-va gluhih, ki bo v nedeljo, so se 18. septembra na novomeški tržnici zbrali strelci iz Krškega, Celja in Novega mesta. Med dvajsetimi strelci je bil najboljši Franci Kren iz Vavte vasi s 143 krogi, drugi je bil Novomeščan -Franc Stopar s 122, tretja Marija Rozman iz Krškega s 118 krogi. Po tekmovanju so prireditelji pripravili gluhim strelcem v mali dvorani občinske skupščine pogostitev, na kateri je predsednik občinskega odbora zveze gluhih orisal pomen mednarodnega dneva gluhih, nato pa razglasil rezultate tekmovanja. Med ekipami so zmagali Novomeščani pred strelci iz Krškega. M. TRATAR
Babic najboljši Jugoslovan v Mariboru
Na mednarodnih speedvav dir. kun v Mariboru je Franc Babic Iz Krškega dosegel odlično drugo mesto. Na dirke je prispelo devet tekmovalcev iz Jugoslavije, štirje iz Avstrije in trije iz Madžarske. Vrstni red prvih dveh velikih favoritov je določila že prva tekma, v kateri je v dvoboju Bar-nabas : Babic zmagal vedno boljši madžarski tekmovalec,
Vrstni red tekmovalcev: 1. Bar-nabas (Madž.) 15 točk, 2. Babic (Jug.) 14. točk. 3. Radaszy (Madž.)
12 točk. 4. Stankovič (Jug.) 11 točk itd.
200 m hrbtno: 7. Sandi Lileg 2:46,0, 13. Taso Bednaršek 2:54,8, 4 x 100 m prosto: 5. Celulozar (Ljubo Potočnik, Vojko Moguša, Franc Kumar, Tone Bizjak) 4:27,6, 100 m prosto: 5. Tone Bizjak 4:59.8, 6. Andrej Švab 5:15,0, 4x 100 m prosto: 3. Celulozar (Potočnik, Lileg, Moguša, Svab) 9:59,2, 1500 m prosto: 1. Tone Bizjak 19:48,8 (nov klubski rekord), 4. Franc Čargo' 20:28,4 (nov slovenski pionirski rekord), 200 m delfin: 3. Sandi Lileg 2:53,8, 11. Andrej Svab 3:14,0, 4 x 100 m mešano: 4. Celulozar (Bednaršek, svab. Lileg, Bizjak* 5:03,2.
ZETCSKE: 400 m mešano: 14. Nena Drugovič 7:17,3, 16. Miša Nunčič 7:45,8 , 200 m prsno: 12. Rezika  Barbič  3:31,6,   13. Neven-
ka Zlatic 3:33,2, 100 m hrbtno: 15. Irena Poljanec 1:44,2, 16. Mimica Božič 1:44,8, 100 m prosto: 4. Nena Drugovič 1:17,0, 14 Miša Nunčič 1:28,4, 100 m delfin: 9. Ne venka Zlatic 1:35,2, 13.-Miša Nun-čič 1:44,8, 4 x 100 m mešano: 7. Celulozar (Poljanec, Barbič, Zlatic, Drugovič) 6:25,8 , 400 m prosto: 9. Nena Drugovič 6:14,6, 16. Miša Nunčič 7:25,8, 4 x 100 m prosto: 7. Celulozar (Poljanec, Volk, Nunčič, Drugovič) 5:54,8.
Ekipa Celuložarja je v končni razvrstitvi zasedla sedmo mesto (med osmimi) ter petnajsto mesto v državi in si s tem zagotovila obstanek v ligi. Ker je prav letos v klubu prišlo do menjave generacij, se bodo dobri rezultati pokazali prihodnja leta.
PIONIR drugi na gradbenih igrah
Podjetje Pionir je sodelovalo na letošnjih gradbenih igrah v Izoli in Kopru s številno ekipo. Tudi letos so njegovi tekmovalci dosegli veliko uspehov na tem tradicionalnem tekmovanju in osvojili v ekipni konkurenci drugo mesto s 116 točkami. Zmagal je ponovno Gradiš s 128 toč. kami, tretji je bil Ingrad (106), šeto Grosuplje (91), Zidar iz Kočevja pa dvanajsti s 53 točkami. Vseh ekip je bilo 34.
V posameznih panogah so prvo mesto zasedli balinarji Pionirja, ki so v finalni skupini premagali Izolo s 13:12, Megrad (Lj.) s 13:5 in Grosuplje s 13:10, nnto pa Zidarja 13:6. Pred tem je Zidar premagal Gradiš s 13:8.
Tudi v namiznem tenisu med ženskami Novomeščankami Uhlo-va in Bračkova nista imeli konkurence in sta bili brez poraza prvi. Prvo mesto so osvojile tudi strelke Pionirja, med posameznicami pa Julka BratoS prvo in Bračkova tretje mesto.
Odbojkarice so bile po porazu z Ingradom druge.
Kegljači in kegljavke Pionirja so zasedli tretji mesti med posamezniki pa je bil  Bogdan Hren
Ostermanov uspeh v Domžalah
Domžalski šahisti so na svoj tradicionalni turnir v spomin He-ring-Zupančiča povabili tudi novega mojstrskega kandidata Rudija Ostermana iz Kočevja. Med 3. in 17. septembrom se je pomerilo 12 šthistov, med katerimi je Osterman s 6 točkami osvojil šesto mesto in potrdil naslov mojstrskega kandidata. Ce ne bi zaradi velike treme v prvih kolih Izgubil dveh partij, bi se lahko uvrstil še više. Vrstni red: Plav-čak 8, Vavpetič 7,5, Kržišnik 7, Ankerst 6,5, Oslennan (>, Brat ko 6, Ivančič 6, Kočevar 5, Jelen 3, Plahutnik 2,5, Lorbek 2. Osterman je v četrtem kolu v eni oajlep -ili partij premagal edinega mojstra na   turnirju Kr/isnika
Novomeški atleti gredo na Češko
Ob koncu meseca bodo novome ški atleti odpotovali na gostovanje v Bratislavo, z njimi pa bodo šli tudi rokometaši in šahisti Pred nekaj dnevi so imeli atleti še zadnjo preskušnjo pred odhodom na češko.
Rezultati — ŽENSKE: 60 m: Katica Močnik 8,8, Danica Močnik 9,0, Ida Somrak 9,2; 200 m: Katica Močnik 28,7, Danica Močnik 30,6, Marija Brat kovic 32,8; višina: Jelka Hude 135, Anica Šavo-ren 130, Marija Macedond 130: daljina: Milojka Jereb 454, Jelka Hude 453, Meta Zagore 374; krogla: Anica Savoren 9,01, Jelka Hude 7,62.
MOŠKI: 100 m: Vinko Istenic 11,5, Jože Slajkovec 12,0, Albin Gutman in Zdravko Slak 12,8; 200 metrov: Vinko Istenič 24,0, Jože Slajkovec 25.2, Zdravko Slak 26.2;
V nedeljo republiško balinarsko prvenstvo
V nedeljo, 25. septembra, bo v Novem mestu republiško prvenstvo posameznikov v balinanju. Nastopilo bo 16 najboljših iz Ljubljane Štajerske. Primorske ter dva zastopnika Dolenjske: letošnji prvak Bogdan Hren in Rudi Mraz, ki je lani na republiškem prvenstvu osvojil drugo mesto. Tokrat bo igral pred svojo publiko in na domačih igriščih, zato ima možnost za lepo uvrstitev. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri na igriščih na Loki, končalo pa popoldan okoli 1«. ure. Navijači vabljeni. (en)
Nagi in Škerlj zmagovalca
Na septembrskem brzoturnirju je med desetimi igralci osvojil prehodno trdnjavico zaradi boljšega soneborna Nagi s sedmimi točkami. Z istim številom točk je drugo mesto zasedel škerlj. Zmagovalca sla doživela po en poraz ter dvakrat remizirala. Tretje in četrto mesto sta si razdelila s 5 točkami stane Fink in Igor Pen-ko. Finkova uvrstitev je ugodno presenečenje, medtem ko je Pen-ko razočaral. Slede: Adamič, Av-sec in Kranjc 4, M. Picek 3,5, J. Picek 3. Hrovatlč 3. JEK
višina: Janez Penca 185; daljina: Jože Slajkovec 577. Vinko Istenič 574, Branko Suhy 539; krogla 7,25 kg: Igor Penko 13,95,5 kg: Bojan Pureber 10,33,6 kg; Milan Velka-vrh 12,27. Janez Usenik 11,13; disk: Igor Penko 40,90, Milan Vel-kavrh 96,47, Jože Gustin 31,22.
Nepričakovan poraz
NOVO MESTO — ŠENTVID 15:17
V drugem kolu conske rokometne lige so Novomeščani na domačem igrišču nepričakovano izgubili srečanje s Partizanom iz Šent. vida.
NOVO MESTO: Maren, Jaklič 2, Šetina 1, Gantar 1, Fifolt 2, Ko-kalj, Zlobko, Štrukelj 2, Blažič, Lozar 7, Perico..
ŠENTVID: Vižin, Jovan 7, Štru. kelj 1, Tabornik, Perko 1, Limpel 2, Jereb, Predanič, Bonča 2, Vr-tačnik 4, Lancnar.
Po uspehu v prvem kolu, ko so zmagali v gosteh z moštvom Radeč z enakim rezultatom, so Novomeščani pričakovali na domačem terenu zmago. Gostje so prikazali grobo igro in so Novome-ščane pritisnili v obrambo ter si pridobili nekaj golov prednosti, ki so jo obdržali do konca. Sodnik Simčič je dovolil pregrobo igro.
Cvar in Šturm šesta
V soboto in nedeljo je bilo v Novi Gorici republiško balinarsko prvenstva v dvojicah. Sodelovala sta šturm in Cvar iz Novega mesta, na tekmovanje pa nista prišla dolenjska prvaka škafar in Gelb iz Krškega. Dvojica Cvar-Sturm Je imela v predtekmovanju ugoden žreb, saj kar dve ekipi iz njune skupine nista prišli na tekmovanje. Tako sta se brez borbe uvrstila v osmorico. Tu sta v prvi igri premagala »Invalida«, iz Nove Gorice s 13:12, nato pa sta izgubila z Medano 8:13. V ponovnem srečanju z »Invalidom« sta Izgubila z 11:13, ter zapravila uvrstitev med štiri najboljše pare v Sloveniji. Osvojila sta šesto mesto, kar je tudi lep uspeh. (en)
drugi. Tretje mesto so zasedli tudi Pionir jevi strelci, med posamezniki pa je bil Brlan prav tako tretji.
V šahu je ekipa Pionirja v predtekmovanju zasedla drugo mesto, ne da bi se srečala z Grosupljem, v končni uvrstitvi pa tretje mesto. Odbojkarji Pionirja so bili sedmi, Zidarjevi pa tretji. Tek. movalei Pionirja v malem nogometu in namiznem tenisu so že v prvem kolu izpadli. Tako je Pio nir osvojil tri zlate medalje, eno srebrno in tri bronaste. (en)
Če rva n in Špilar - odlično!
■
Na balkanskih atletskih igrah v Sarajevu so jugoslovanski atleti, med katerimi sta tudi Novo-meščana červan in špilar, startali . presenetljivo dobro. Druge, ga dne je v Sarajevu osvojil zlato medaljo v teku na 10.000 metrov Franc Črrvan s časom 29:50,8. Cervan se je skupaj z Zuntarjem takoj po startu uvrstil v vodilno skupino. Kmalu sta  Romun Mu-
Zagorje : Partizan 20:9
V prijateljski rokometni tekmi je Zagorje premagalo domačega Partizana z 20:19 (6:7). Domačini so povedli kar s 5:0, nato pa so močno popustili in prepustili pobudo gostujoči ekipi, ki je v drugem polčasu povedla. Tik pred koncem so domačini še enkrat dosegli vodstvo (19:18). potem pa so gostje z dvema goloma zape. čatili usodo domačih.-
Skrivnostna tekma
Republiška odbojkarska liga je tekmovanje precejšnjega pomena. Zal novomeški odbojkarji v ligi nimajo kaj prida uspeha, zato je na odbojkarskih tekmah vedno manj gledalcev. Toliko bolj nerazumljivo je zato, da pred četrtkovim srečanjem s črešnjevcem na Loki v mestu ni bilo plakatov in so za tekmo vedeli le »dobro obveščeni športni krogi«. Zakaj tako? Ali so se odbojkarji bali, da bi pred domačim občinstvom izgubili tekmo z zadnjeplasiranim čre-šnjevcem, ki v letošnjem prvenstvu ni osvojil še niti ene točke?
NK ROG : NK Novo
mesto 2:3 (1:2)
V nedeljo, 11. septembra, so v Kočevju gostovali novomeški nogometaši in dosegli pomembno zmago. V Kočevju je za tekmo bilo veliko zanimanja, saj si jo je ogledalo kar 500 ljudi.
Krško : Sevnica 30:20 (15:30)
V okviru priprav za zasavsko rokometno ligo sta se v Krškem v prijateljskem srečanju pomeViii moštvi domačega Partizana in Partizana iz Sevnice. Za goste so bili uspešni: Imperl 6, Simončič 1, Svetec 6, Filej 4, Koprivnik 2 in šunta 1, za domače pa: Iskra 7, Slamnik 4, Šulc 4, Gane 6, Hu-mar 2, Kokalj 5, Kovačič 1 in Arh 1.
Kočevje : Kropa 3:1
V nedeljo so kočevski odbojkarji igral na domačem igrišču z moštvom Krope. Vreme je bilo zelo ugodno, ob igrišču pa se je zbralo precej ljubiteljev odbojke. Domačini so nastopili v običajni postavi. Gostje so zmagali le v drugem nizu, ko so se domačini zaradi sodnikove neobjektivnosti zmedli. Z zmago so si kočevski odbojkarji krepko utrdili mesto tik pod vrhom tabele.
Prihodnjo nedeljo bo ekipa TVD Partizan iz Kočevja igrala v Kamni gorici. A. ARKO
slaca in Cervan ostala sama in tekla skupaj vse do cilja. V zadnjem krogu je Romun dvakrat v finišu skušal prehiteti Jugoslovana, vendar mu to ni uspelo, tako da Je červan r.a prsi spet slavil eno svojih najpomembnejših zmag.
Ugodno je presenetil tudi Novomeški metalec kopja Marjan špilar. ki je v soboto dosegel tretje mesto v svoji disciplini in s tem bronasto kolajno. Špilar je v prvi seriji celo povedel z metom 69.20 metra, toda žal tega mesta ni dolgo obdržal. V peti seriji je prevzel vodstvo drugi Jugoslovan Galič, v zadnjem letu pa si je zlato kolajno priboril Romun Po-pescu (75,04 metrov). Z malo več športne sreče bi tudi šlibar lahko posegel po dragocenejši kolajni.
■ Jugoslovanom zadnjega dne iger ni šlo vse po sreči, tako da so v "končni razvrstitvi zdrknili na tretje mesto. Kljub temu so rezultati nekaterih zelo dobri, mednje nedvomno sodita tudi oba Novomeščana, Franc červan in Marjan špilar.
Taborniki ćele sivib jelš iz Trebnjega so si privoščili počitek. V ozadju se dvigajo grebeni Opatove gore (Foto: Franc Petelin)
»Trdina je imel prav!«
Tako so dejali taborniki ČSJ Trebnje, ko so jo mahali po grebenih Gorjancev. Njihov načrt je bil, da jih prehodijo od začetka do konca. Pot so vzeli pod noge 8. avgusta v Čatežu pri Brežicah. Na hrbte so si naložili nahrbtnike, šotore, hrano za 4 dni in kuharske potrebščine. Po prvem dnevu so že v mraku postavili šotore ob zgornjem toku Sušice, si pripravili večerjo in polegli. Naslednjega dne so postavili tabor v bližini koče na Polomu in nato pri Miklavžu, četrti dan so jo mimo Gospodične ubrali v dolino.
Trinajst ljubiteljev narave je opazovalo Trdinovo kraljestvo, čuditi so se lepotam narave, ki jih
še ni oropal človek, občudovali so gozdove, v katerih še niso odmevali udarci sekire, pogovarjali so se z ljudmi, ki že vse življenje žive v teh čudovitih predelih, in uživali v taborniškem življenju. Kdo ne bi bil rad med ljudmi, ki ob večerih sedijo ob ognju in prisluškujejo v noč, pojejo in se pogovarjajo o prehojeni poti in o načrtih za naslednji dan? Nihče, tudi najšibkejši se niso ustrašili naporov, vsak jih je premagal, pa čeprav so bili včasih še za odraslega človeka veliki.
Ponosni so sami nase, saj so spet spoznali skriti predel naše lepe dežele.        FRANC PETELIN
NOVOTEKS : IZOLA 2:3
Usoden spodrsljaj N0V0TEKSA
V prvenstvenem srečanju slovenske odbojkarske lige so odbojkarji Novoteksa na Loki doživeli usoden poraz z moštvom Izole.
NOVOTEKS: Potrč, Berger, Aš, Somrak, Koprivnik, Kusič, Prime.
IZOLA: Kržišnik, Jakopin, Gaš-peršič, Flego, Tomažič, Stubelj, Kiler.
Republiški rokomet v Brežicah
MOŠKI: BREŽICE : KRANJ 21:12
V tretjem kolu republiške rokometne lige so člani Brežic nadigrali goste iz Kranja, čeprav je bil Šetinc poškodovan. Brežičani so si v prvem polčasu zagotovili prednost treh golov (8:5), ki so jo v drugem polčasu še močno povečali. Gole za domače so dosegli: Šetinc 9, Pavlic 4, Rovan 3, Der-žič 2 ter Avsec in Jurešič po enega. Ponovno se je odlikoval domači vratar Berglez.
ŽENSKE: BREZICE : KRANJ 9:9 Domačinke so tokrat igrale precej medlo. Poznala se je odsotnost poškodovane Molanove, ki se je vrnila v igro šele pred koncem drugega polčasa. Brežičanke je rešila poraza izredno razpoložena Buzančičeva, ki je dosegla kar devet zadetkov, enega pa Juričičeva.
V predtekmi so mladinci iz Brežic premagali vrstnike iz Kranja E rezultatom 27:24 ,(12:7).
V nedeljo bodo Brežičani Igrali s Slovanom v Ljubljani.
Novomeščanom bi bila za obstoj v ligi nujno potrebna zmaga. Čeprav v njihovih vrstah ni bilo Goleša, so bili gledalci optimisti in so jih vneto spodbujali. 2e prvi set je pokazal, da sta ekipi enakovredni in da bo za točke hud boj. Novomeščani so sicer zaigrali bolje, posebno Koprivnik, toda gostje se nis« dali ugnati in so v setih vodili 2:1. Četrti set je prinesel izenačenje.
V petem setu je prišlo do incidenta. Po dveh opozorilih je sodnik Bule iz Ljubljane zaradi nešportnega vedenja izključil najboljšega v moštvu Izole Kržišni-ka. ki je nato hotel z njih fizično obračunati. Novomeščani so preprečili pretep. Kljub temu da so bili gostje brez najboljšega igralca, so se v zadnjih minutah bolje znašli in so iztrgali domaćim odbojkarjem dve prepotrebni točki, ki jih bosta lahko stali obstoj v ligi.
NOVOTEKS : Črešnjevec 3:1
Med tednom so na Loki Novomeščani premagali zadnjeuvrščeno ekipo v slovenski odbojkarski ligi, Črešnjevčane.
Novoteks: Potrč, Goleš, Berger, Resnik, Aš, Somrak, Koprivnik, Kusič, Prime.
Črešnjevec: Pučnik, M. Raje, S. Raje, Smolar, Pahič, Kmetic, Bizjak.
Pionirii CELULOŽARJA sedmi
Na pionirskem državnem plavalnem prvenstvu od 25. do 37. avgusta v Beogradu so štirje pionirji Celulozarja osvojili 3521 točk in zasedli  sedmo mesto v državi
Sevnica : Šentjur 3:2
V tretjem kolu celjske nogometne podzvezne lige je NK Partizan iz Sevnice na domačem igrišču zasluženo premagal NK Šentjur s 3:2. Za Sevnico so bili uspešni Derenda, Zupančič in Kramar.
V Dolenjskem listu sva brala o dvojčkih, ki skupaj služita vojaški rok. Rojena sva bila leta 194G v Novem mestu, žal nama je, ker nisva vedela že prej, da lahko služiva skupaj, saj bi nama bilo v isti enoti mnogo lepše. Rada bi opozorila na to ugodnost vse brate dvojčke, če zanjo morda še ne vedo. Obenem pošiljava pozdrave vsem domačim in prijateljem v Ribnici, stari mami in stricu Lojzetu na Vinjeni vrhu pri Beli cerkvi ter stricu Pavletu v Nemčiji.
Metod Tomazin. V. P. 7930/15, Vinkovci Ciril Tomazin, V. P. 4466/12, Skopje
med dvajsetimi ekipami. Ljubo Potočnik j« na 100 m prosto postavil nov republiški pionirski rekord s časom 1:05,5. Celulozarjc-va štafeta na 4 x 100 m prosto je prav tako izboljšala pionirski rekord SRS s časom 4:36,0. Za Celuložarja so plavali Franc Čargo, Zlat ko Gelb, Ljubo Potočnik in Mirko Ziberna.
Trebnje : Jelšane 2:3
V 13. kolu II. republiške odbojkarske lige so igralci Treb. njega v nedeljo doživeli pred domačimi navijači prav nesrečen poraz. Odločilni 5. set so izgubili z najtesnejšim rezultatom M: 16 in bili s tem ob dve dragoceni točki, na kateri so z gotovostjo računali. Tekma je bila dolga, razburljiva in zanimiva, kar je bilo pogodu več kot stotim v gledalcem. Opomniti pa je treba nešportno ponašanje mlajših gledalcev, ki so z izzivanjem sodrnke domačim odbojkarjem v odločilnih trenutkih prej škodovali kot koristili. Med igralci Trebnjega so se posebno Izkazali F. Opara, D. Pandža in J. Mrvar.
Nedeljski poraz je pokazal, da so brez rednega in načrtnega treninga vseh igralcev uspeh] kmalu bolj redki. Popuščanje discipline se je takoj pokazalo na rezultatih. /
V nedeljo pojdejo Trebanjci v Novo Gorico, kjer se bodo po. merili s tamkajšnjim moštvom, ki nosi ime po tovarni pohištva Meblo.
RK Črnomelj v zasavski rokometni lici
15. septembra je bil v Brežicah sestanek odbora zasavske članske rokometne lige. Delegati sedmih klubov so se strinjali s predlogom, naj v tekmovanju sodeluje tudi črnomaljski rokometni klub. Konkurenca za naslov prvaka bo zdaj še močnejša, to pa bo ugodno vplivalo tudi na rast kvalitet-.' Prvoplasirani moštvi se bosta uvrstili v ljubljansko consko ligo.
LjUDI
*    *    * *
DVODNEVNO SLAVJE NOVOMEŠKIH GASILCEV
90 let v službi klica ..Na pomoč!"
Novomeško gasilsko društvo prejelo na proslavi visokega jubileja najvišje republiško gasilsko odlikovanje — Priznanja in odlikovanja za najzaslužnejše in najstarejše gasilce — Pokrovitelj slavja predsednik ObS Novo mesto Sergij Thorževskij izročil novomeškim gasilcem dve novi sodobno opremljeni gasilski vozili
V soboto in nedeljo, 17. in 18. septembra, je novomeško gasilsko društvo z vrsto manifestacij proslavilo 90 let svojega obstoja. Za visoki jubilej in uspešno delo mu je predsednik republiške gasilske zveze Metod Rotar podelil najvišje republiško gasilsko odlikovanje. Pokrovitelj proslave predsednik ObS Novo mesto Sergij Thorževskij pa je novomeškim gasilcem izročil v uporabo dvoje novih in sodobno opremljenih gasilskih avtomobilov. Praznovanja novomeškega društva so se udeležili tudi predstavniki gasilske službe iz spodnjeposavskih in belokranjskih občin, Ribnice in Karlovca iz bratske Hrvatske, kakor tudi predstavniki  družbenopolitičnega  življenja v  Novem mestu.
Slavje se je začelo v soboto zvečer s promenadnim koncertom na Glavnem trgu. Ob 20. uri je bila v Domu kulture slavnostna akademija, na kateri je o zgodovini novomeškega gasilstva govoril sedanji društveni predsednik Bruno Bernard, pokrovitelj proslave Sergij Thorževskij pa je društvu čestital za visoki jubilej. Mladi gasilci in člani so izvedli kulturni program z recitacijami.
V nedeljo je bila že ob šestih budnica. Ob sedmih se je na Stadionu bratstva in enotnosti pričelo tekmovanje gasilskih enot, ki ga je organizirala občinska gasilska zveza. Štiri industrijske in poklicna gasilska enota so tekmovale v trodelnem napadu in v Štafetom teku čez tri ovire. Zmagala je ekipa NOVOLESOVIH obratov iz Straže pred NOVOI.E'SOVIM obratom iz Soteske, poklicnimi gasilci,
NOVOTEKSOM in železničarsko ekipo. Najboljše enote so dobile pokale.
Medtem je bila v gasilskem domu v Ločni slavnostna seja društva, na kateri je predsednik Bernard spregovoril o življenju In delu novomeških gasilcev, tričlanska delegacija pa je potem odnesla venec na grobišče umrlih gasilcev.
Priznanja društvu in posameznikom
Pred gasilskim domom se je ob 11. uri pričelo veliko zborovanje, ki so se ga poleg domačih gasilcev udeležili predstavniki gasilskih organizacij iz sosednih občin in iz bratske republike Hrvatske, predstavniki republiške gasilske zveze,   zastopniki družbenopolitič-
nih organizacij Novega mesta in drugi.
Na zborovanju Je o gasilcih kot o čuvarjih ljudskega premoženja, ki so vsak čas pripravljeni odzvati se klicu »NA POMOČ!«, o njihovi novi vlogi, pomenu in nalogah gasilske službe sploh govoril predsednik občinske gasilske zveze Rudi Nanger. Predsednik Nanger je zatem izročil društvu spominsko plaketo s priznanjem za uspehe in prizadevanja v vseh devetdesetih letih. Podobna priznanja in plakete so dobili tudi trije najstarejši člani društva: Novomešča-ni Ivan Fcrlič, Jože Bardorfer in Anton Košiček, ki že 60 let delajo pri gasilcih.
Društvu je zatem čestital in mu podelil najvišje republiško gasilsko odlikovanje predsednik republiške zveze Metod Rotar. Predsednik Rotar je hkrati izročil gasilska odlikovanja tudi nekaterim najzaslužnejšim članom novomeškega društva.
Pridobitev: dve novi vozili
Predsednik občinske skupščine v Novem mestu in pokrovitelj proslav gasilskega društva je potem predal novomeškim gasilcem dva nova in sodobno opremljena gasilska avtomobila, kar je za gasilsko službo velika pridobitev, hkrati pa to kaže na boljše razumevanje družbe za potrebe gasilstva v sedanjosti. Vozili je prevzel komandir poklicne gasilske enote Franc Salmič.
SOSED, DAJ Ml ROKO!
»Kokoš si mi spodkrepelil, zato se boš zagovarjal!« je besen vzkipel sosed. Odnosi so bili na mah skaljeni, čez nekaj dni sta prišla soseda, vsak s svojimi pričami, pred poravnalni svet. Domov sta šla kot prijatelja. Druga dva sta se prišla poravnavat zaradi obrekovanja, tretja dva zaradi tega, ker je rekel, da je rekel itd.
Poravnalni svet pri novomeški krajevni skupnosti je letos skli-
cal že 22 obravnav. Bile so vse uspešne, ker so se tožitelji in toženci vselej poravnali. Obravnave pred poravnalnim svetom so zelo popularne, kar pa je najvažnejše, tudi zastonj. Vsakdo dobro premisli, ali se mu splača sporček obesiti sodišču za vrat in zabresti v često nepotrebne in velike stroške. Vsekakor je bolje reči: »Sosed, daj mi roko in sva spet prijatelja!«, kot zgubljati denar, čas in (nemalokrat) ime miroljubnega občana.

KRKA
TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
Odkupna postaja za zdravilna zelišča, Novi trg 9 - tel. 21-304, Novo mesto
NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ
V prihodnjih tednih vam priporočamo nabiranje aaslednjih zdravilnih zelišč:
Listje: bršljana 250 S-din, pljučnice (pljučnika) 200 S-din, regrata 200 S-din, volčje češnje (beladone) 1000 S-din, lapuha brez pecljev 200 S-din, jetrnika 1000 S-din, melise 600 S-din, ozkolistnega trpotca 300 S-din, gabeza 150 S-din, oreha 150 S-din.
Rastline: gladišnika 150 S-din, smetlike 200 S-din, medeno deteljice 120 S-din, tavžentrože 300 S-din, melise 300 S-din, ženiklja 350 S-din, črnobine 250 S-ddn, zlate rozge 120 S-din, zebrat 120 S-din.
Korenine: bodeče neže (kompave) 700 S-din, gozdnega korena 600 S-din, medvedovih tac 700 S-din, velikega divjega janeža 800 S-din, malega divjega janeža 1.700 S-din, rebrenca (pastinake) 320 S-din, sladkih koreninic 600 S-din, gabeza 150 S-din, regrata (rumenega) 300 S-din, črnobine 350 S-din, baldrijana 1000 S-din.
Plodove: šipka (celega) 200 S-din, gloga 200 S-din, češmina 500 S-din.
Korenine: beladone 600 S-din. .
Nabirajte samo tista zdravilna zelišča, ki jih dobro poznate. Nabrana zelišča oddajte najbližji zadrugi. Če vaša zadruga zdravilnih zelišč ne odkupuje, sporočite to naši odkupni postaji v Novem mestu, Novi trg 9.
Pretep zaradi dekleta
Občinsko sodišče v Novem mestu je pred kratkim obsodilo D. B. iz okolice Novega mesta na 15 dni zapora, pogojno za leto dni, ker je povzročil pretep na letošnjem maturantskem plesu v Domu JLA v Novem mestu.
Zaradi nekega dekleta je postal nejevoljen, izzival še med plesom, nato pa izvabil nasprotnika na prosto, kjer sta se močno sprla. Prepir se je končal tako, da je obtoženec z izvijačem udaril študenta L. S. po levi strani ustnice tako močno, da je moral takoj po zdravniško pomoč. Očividci so skušali prepir in pretep preprečiti, a se jim ni posrečilo. Ker je bil fant prvič pred sodniki, ga bo kazen verjetno spametovala.
Rad bi se izognil taksi
J. Š. iz okolice Šentjerneja je pozimi peljal kravo k osemenjevanju na veterinarsko postajo, a se mu je zdelo škoda stroškov. Zato je doma na starem potrdilu, izdanem za drugo kravo, ponaredil ime. S tem je storil kaznivo dejanje. Zanj je nedavno odgovarjal pri občinskem sodišču v Novem mestu.
Dejanje je priznal in so ga obsodili na 30-N din denarne kazni.
PokUcna četa novomeškega zavoda za požarno varnost med tekmovanjem na zletnem stadionu (Foto: M. Moškon)
B z veliko proslavo ob Jubileju novomeškega gasilskega društva se je v novomeški občini končal tudi požarnovarnostni teden. V tem času so o požarni varnosti m ukrepih zoper elementarne nesreče razpravljali v vseh delovnih organizacijah, v šolah ;o bila razna predavanja o tem, kako se zavarujemo pred ognjem, hkrati pa so učencem prikazali filme z ustrezno vsebino. I. Z.
Huda obratna nesreča
16. septembra ob 6.20 se je zgodila na dvorišču podjetja ITAS v Kočevju prav pred prostori varnostne službe huda nesreča. Vlačilec FAP, ki ga je vozil Alojz Li-sac, je z zadnjim desnim kolesom povozil Karla Tratar-' ja, delavca v ITAS, ko je skupaj z nekim drugim delavcem iztovarjal s prikoli-ce-cisterne zračni rezervoar. Hudo poškodovanega Tratar-ja so najprej odpeljali v Zdravstveni dom v Kočevju nato pa v ljubljansko bolnico. Vzroke nesreče še raziskujejo. Voznik vlačilca ni imel ustreznega šoferskega izpita, pri vojakih pa je vozil tovornjak.
Prvi zbor dolenjskih počitničarjev
Počitniška zveza postaja iz leta v leto bolj množična mladinska organizacija. Na Dolenjskem se je organizacija posebno razmahnila v novomeški občim. Letos po. leti so počitničarji pripravili vrsto pohodov in izletov na morje, v planine in v Maribor, v soboto in nedeljo (24. in 25. sept.) pa pripravljajo počitničarji novomeške občine na Mirni gori prvi zbor, ki se ga bodo udeležili člani iz Trebnjega, Črnomlja, Metlike, Novega mesta in kot gostje Mariborčani. Delegati bodo v soboto krenili z opoldanskim vlakom do Semiča, nato pa na Mirno goro. Pri organizaciji zbora bodo pomagali taborniki, ki bodo pripravili kultumo-zabav-ni program ob tabornem ognju, in ansambel CRNI tulipani z novomeške   gimnazije.   Posebna toč-
im
ka bo tekmovanje občinskih ekip o temi: Kaj veš o NOB, turizmu in PZ. V nedeljo se bodo člani PZ posvetovali o preteklem in prihodnjem delu ter o medsebojnem sodelovanju.       M. TRATAR
Razbijal je v gostišču
Darko Žnidaršič iz Kočevja in Peter Madžar sta biila 15. septembra nekako med 16. in 17. uro. v Ljudski restavraciji v Kočevju. Žnidaršič je začel razbijati steklenice in kozarce, Madžar pa ga je pri tem izpodbujal. Zagovarjala se bosta pri sodniku za prekrške, restavraciii pa bo--sta morali povrniti škodo.
KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJE
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Alojzija Novina, Tončka Je nič in Srečko Daničič, člani kolektiva Krka, Novo mesto; Aleksander Zupan, član kolektiva IMV Novo mesto; Ivan Pavlic, član kolektiva Novo-teks, Novo mesto; Martin Pavlin in Rudi Macele, člana kolektiva Novotehna, Novo mesto; Stane Hočevar in Diana Levstik, člana kolektiva ISKRA, Novo mesto; Ivan Matoli, član kolektiva Pionir, Novo mesto; Angelca Ljubi, članica kolektiva Labod, Novo mesto; Anica Fink in Ana Bolite, članici kolektiva splošne bolnice Novo mesto; Franc Makse, član kolektiva INIS, Novo mesto; Rezka Zcvnik, članica kolektiva GO Novo mesto; Ana Salmič, gospodinja iz Novega mesta.
Grožnja - odgovor na neodločnost?
Nerešeno cigansko vprašanje razburja javnost - Kdo bo povrnil škodo, ki jo napravijo Cigani? - Premalo pogumnih dejanj! - Proti asocialnim posameznikom je treba tudi konkretno ukrepati, da ne bodo trpeli zaradi njih škode pošteni delovni ljudje, pa tudi tisti njihovi sorojaki, ki se z delom vključujejo v našo skupnost, a jih delomrzni Cigani sovražijo in skušajo odvračati od poštenega življenja.
Zaradi neučinkovitega reševanja ciganskega vprašanja žive marsikje v novomeški občini številne miroljubne družine v stalnem strahu, da jih bodo napadli Cigani.
9 »Obljubili so mi, da me bodo napravili mrzlega, če jim bom še kaj rekel,«
je z grozo v očeh pred dnevi pripovedoval neki Cegelničan. Najhujše naj bi ga doletelo samo zaradi tega, ker je opozoril otroka iz Žab jeka, naj ne hodi po njivi, če je za hojo pot.
© Gospodinji iz okolice Novega mesta, ki Ciganki ni hotela nič dati v bisago, je bil »napovedan« obisk, ki ga ne bo »nikoli pozabila«.
Do zdaj so se ljudje predvsem pritoževali zaradi groženj, tatvin in drugih prekrškov Ciganov, ki žive v neposredni okolici Novega mesta. Gozdni posestniki, ki imajo parcele v Žabjeku, so že večkrat zahtevali, da se Ciganom prepove sekati drevje po mili volji, vendar niso nič dosegli. Prav tako so zaman zahtevali plačilo za škodo na njivah lastniki, ki so jim prebivalci nomadske srenje izpod šotorov v Žabjeku populili fižol, izkopali krompir in uničili druge posevke. »Pridelka ni, davke moramo pa kljub temu plačati,« so večkrat povedali na sestankih. Ob »elementarni nezgodi« ' te vrste davčni vijak ni še nikomur popustil. Nič čudnega ni, da so oškodovanci začeli govoriti, da je bolje živeti v krajih, kjer so doma divji prašiči; tu bi jim škodo vsaj lovci delno plačali.
Posamezni odborniki iz »prizadetih« območij so pri občinski skupščini v Novem mestu že večkrat protestirah proti
neodločnosti pri reševanju ciganskega vprašanja. Razen pismenih odgovorov in zagotovil, da »se bo o tem še govorilo«, niso nič izposlovali.
Kaže, da je reševanje zašlo v mrtvo fazo. Nihče pa ne ve, kdo je za tako stanje odgovoren. Center za socialno delo je odpovedal socialne podpore tistim ciganskim družinam, ki imajo za delo sposobne člane, češ da ne bo podpiral »ciganskega delomrzništva«. V občinskem proračunu je za reševanje ciganskega vpra-. sanja letos menda namenjeno trikrat manj sredstev kot lani in prej, ko so dobile nekatere »naprednejše« družine za novi dom barake in odslužene potniške vagone.
število delavcev ciganskega porekla se je zmanjšalo, število šoloobveznih ciganskih otrok pa je tudi zelo nestalno.
Približno taki so »posnetki« razmer v avgustu. Že nekaj časa so razmere enake. Pa bo tako tudi v prihodnje?
Ker je odločnost v reševanju ciganskega vprašanja popustila, so začeli Cigani groziti. »Najhujši so tisti iz Žabjeka,« pravijo prebivalci iz okolice Novega mesta. Prosjačenje, ki je često na meji izsiljevanja, je na dnevnem redu. Ljudje se boje groženj.
Zakaj tako?
Pogumnih besed o reševanju je dovolj, prizadeti občani zahtevajo še pogumnih dejanj. Odločnih korakov, ki bodo štrli nagon nomadov, je treba. S citati iz ustave, občinskega statuta, pomembnih govorov in važnih sklepov, torej samo s papirnatim vojskovanjem, bitka ne bo dobljena! IVAN ZORAN
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 23. septembra — Slavojka Sobota. 24. septembra — Nada Nedelja, 25. septembra — Uroš Ponedeljek, 26. septembra- —
Justina
Torek, 27. septembra — Kozina Sreda, 28. septembra — Venčeslav Četrtek, 29. septembra — Mihael
BBHfflfiB
Svoji mami Frančiški Tratar Iz Slepška pri Mokronogu želijo za 94. rojstni dan vse najboljše njeni otroci.
Jožici MaroD in njenemu možu za obletnico poroke ter Joži za 31. rojstni dan čestita z željo, da se jim izpolnijo vse skrite želje — sestra Marija t družino!
SUMIH
Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
MARIJE RAJŠEL
iz Dolge vasi pri Kočevju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo tolažili v hudi bolezni in jo v tako lepem številu spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Najlepša hvala dr. Klumi za    zdravljenje,    vsemu osebju zdravstvenega     doma Kočevje, edravnikom  in osebju onkološkega   inštituta   v   Ljubljani, tov. Ožboltu  za  poslovilne  besede in gospodu župniku. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči otroci: Micka. Ivanka in Tone z družino, sin Jože, bratje in sestre Dolga vas, Županja, Babina, Greda,    Koprivnica,    Toronto, New Vork. Ohio, Lakeland.
Marija Gorenc, Dobrava 5, Kostanjevica na Krki, opozarjam, da nisem plačnica dolgov bivšega moža, Franca Gorenca, Dobrava 5, Kostanjevica, in svarim vsakogar pred nakupom, ker ni upravičen prodajati moje lastnine.

PRODAM FIAT 750 tudi za ček. Savnik, Šentvid pri Stični, no vi blok.
PRODAM SPALNICO. Vprašajte od 14. ure dalje. Obrad Nena-dič, Kristanova 2, Novo mesto.
PRODAM KUHINJSKO KREDEN-CO —- malo rabljeno, mednje veliko. Jože Horvat, Jerebova, novi blok, Novo mesto (vsak dan po 14. uri).
KUPIM ROČNO SLAMOREZNTCO. Naslov v upravi lista (1073/66).
PRODAM 1 nr hrastovih plohov, debeline 6 cm. Kalin, Mali Siat-nik.
MOTORNO KO!X> BMVV 250/1936 in magnetofon Grundig (4 kanali) ugodno prodam. Mestne njive X/17, Novo mesto.
PRODAM novo motorno žago »Kontni Stihi« z rezervo. Naslov v upravi lista (1069/66).
PRODAM VSEIJIVO HIŠO v Cr-nomlju. Angela Štalcar, Ulica Mirana Jarca 13, Črnomelj.
ODDAM PRAZNO SOBO v Novem mestu proti plačilu vnaprej. Zglasite se pri Obrtniku, Novi trg 4, Novo mesto.
SOBO in kuhinjo oddam. Bršlin 11, Novo mesto.
PRODAM AVTOMOBIL »Kurir DKW«. Ogled od 16. do 18. ure. Ivan Rabzelj, Paderšičeva 30, Novo mesto.
PRODAM ŠIVALNI STROJ »Sin-genc za 35.000 Sdin. Bašelj, Za-loviče 12, p. Šmarjeta.
INTELEKTUALKA išče sobo v Novem mestu ali bližnji okolici s 1. oktobrom. Ponudbe na u-pravo lista (1063/66>.
PRIDNO. ZDRAVO. pošteno in verno dekle do 50 let starosti išče slovenska družina v Kanadi za dobo treh let. Plačan prevoz in preskrba potnih listin. Oglasite se na Zup. urad sv. Križa v Ljubljani, Na Žalah 2.
IšCEM POŠTENO in vestno žensko, ki bi v dopoldanskem času samostojno gospodinjila. Plačilo po dogovoru. Ivanetič, Novo mesto. Cesta herojev 16.
DOBRO PLAČAM upokojenko ali drugo žensko, ki bi dopoldan hodila na dom pazit dve punčki. Naslov v upravi lista (1071/66).
KOVAŠKEGA POMOČNIKA sprejmem. Stalna zaposlitev, hrana in stanovanje v hiši. vse ostalo po dogovoru. Ciril Porenta, Mengeš,
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme gostilna I.ov.še, Šmartno ob Savi 5. Ljubljana 1.
PRODAM OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Marija Avbar, C. brigad 1, Novo mesto.
Isf JEM POMOČ v gospodinjstvu. Nudim sobo, hrano in plačo. Pišite: Mojca Lenče, Ljubljana. Kočenska 62.
PKOCNE PUŠTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
UGODNO PRODAM spalnico, pol-kavč, kuhinjski kot, mizo in dva stola. Naslov v upravi lista (1076/66).
GOSPODINJA dobi službo pri štiričlanski družini (z enim otrokom ). Moderno gosi>odinjstvo, lepa soba. Možnost postranskega zaslužka. Mito Trefalt, Verov-škova 27, Ljubljana.
HIŠNO POMOcMCO išče slovenska družina v Karlovcu. Plača dobra. Stanovanje, socialivo in hrana. Pozneje možnost zaposlitve v tovarni. Sporočite: Franc Rajer, Karlovac, Matoše-va 26.
PRODAM   NOV   PRALNI STROJ
za 5 kg perila. Inž. Minca Sojar, Viška 66, Ljubljana.
GOSTILNA POHLE. Brestanica, zaposli priučeno natakarico. Nastop takoj!
KUHINJSKO OPREMO prodam Olga Simič, Novo mesto, Ljubljanska 15.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK
— telefon 21-129 in STANDARD
— telefon 21-158.
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI
vseh znamk IZREDEN POPUST!
MONTAŽA — NAVODILA — GARANCIJA — TEHNIČNI SERVIS
VSE INFORMACIJE DOBITE PRI
BRAČKO, NOVO MESTO, Ragovska T: vsako soboto od 15. do 17. ure.
PEROTTI-EXPORT
S. FRANCESCO 41, TRST
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00 13.00, 15.00. 17.00, 19.30 , 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 23. SEPTEMBRA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Pri naših instrumentalnih solistih. 10.15 Domače viže — domači ansambli. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Božič: Premene in melioracije degradiranih gozdov v luči intenviziranja proizvodnje lesa. 12.40 Slovenske umetne pesmi poje Ljubljanski oktet. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Napotki za turiste. 15.30 Od vasi do vasi. 15.45 V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus. 20.00 Johannes Brahms: Ljubezenski valčki. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 24. SEPTEMBRA: 8.05 Glasbena matineja.' 9.25 Pozdravi najmlajšim. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Ferčej: Miečnost prvesnic. 12.40 Dobri znanci in trio Vitala Ahačiča. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in ple-^i narodov Jugoslavije. 17.05 Gremo v kino. 18.50 S knjižnega trga. 20.00 Sobotni koncert. 20.30 Zabavna radijska gira — Dr. Wal-
ter Gerteis: Vozli inšpektorja Braina »Pajek, ki se imenuje vr-tavka«. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 25. SEPTEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Vera Al-brehtova: Punčka se je vrnila. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši . . . Jože Ravbar Jošt: Rašica — kres upora. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 15.30—16.50 Humoreska tega tedna. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Večerni koneort. 20.50 Športna poročila.  21.00  »Kličemo letovišče«.
PONEDELJEK, 26. SEPTEMBRA;
8.05 Glasbena matineja. 9.25 Lahka orkestralna glasba. 10.35 Naš Podlistek — S Vlajkovič: Gospa O, prepad in jaz. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Miran Marušič: Perspektive obnove vinogradniških nasadov na področju KZ Koper. 12.40 Makedonske narodne pesmi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Slovenske narodne poje Komorni zbor RTV Ljubljana. 17.05 V svetu opernih melodij. 19.05 Glasbe-
Brcžice: 23. in 24. 9. ameriški film »Fata Morgana«. 25. in 26. 9. italijansko - jugoslovanski barvni film »V senci orlov«. 27. in 28. 9. nemški film »Brez pasoša v tuji postelji«.
Črnomelj: 23. in 25. 9. ameriški film »Bagdadski lopov«. 27. in 28 9. ameriški film »Svetišče greha«.
Kočevje — »Jadran«: 23. do 25. 9. ameriški film »črne ostroge«. 26. in 27. 9. jugoslovanski film »Človek m ptica«. 27. in 28. 9. ameriški barvni film »Traper Ke-li«. 28. in 29. 9. angleški barvni film »Valček toreadorjev«.
Kostanjevica: 25. 9. ameriški barvni film »Baterfild 8«. 28. 9. angleški barvni film »Žena v domači halji«.
Metlika: 24. in 25. 9. ameriški barvni film »Severno proti Aljaski«. 28. in 29. 9. nemški film »Banda groze«.
Novo mesto »Krka«: 23. do 26. 9. ameriški barvni film »O.-edlaj peter«. 27. do 29. 9. sovjetski Barvni film »Srečanje z Igorjem Ilinskim«.
Ribnica: 24. in 25. 9. ameriški barvni film »Hatari«.
Sevnica: 24. in 25. 9. ameriški film »Nihalo groze«. 28. 9. poljski film »Potnica«.
Sodražica: 24. in 25. 9, švedski film »Ali so še angeljčki«.
Šentjernej: 24. in 25. 9. angleški barvni film »Pet tednov v balonu.«
Trebnje: 24. in 25. 9. italijanski barvni film »Gepard«. -

Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Vera Balažič iz šmarjete — Martina , Himzija Huskič iz Soteske — Zlatka, Marija Kranjc iz Gabrijel — Vlasto in Nikola, Amalija Novak iz Velikega Lipovca -- Vojko, Ivanka Jug iz Črnomlja — Andrejko, Marija Šorn iz Ločne — Darjo, Amalija Murn iz 2abje vasi — Rebe-ko, Fanika Bojane iz Srednjega Gričevja — Slavka, Marija Nus-dorfer iz Šalke vas; — Tanjo, Anica Fekonja iz Raven — Ber-nardko, Frančiška Vajs iz Svini-ka — dečka, Ivanka čretnik iz Smihela — deklico, Mihaela Nah-tigal z Velikega Cirnika — deklico, Alojzija Jeršln iz Jelš — dečka. - -
P0R0DNlSNIC£^^
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Denžič iz Mrzlave vasi — Fredija, Marija Dirnberk iz Sevnice — Marjana, Antonija Filipovič iz Šmarja pri Jelšah — Danila. Jožefa Pisanski iz Vrhovske vasi — Edito, Jožefa Kranjc lz Podgorice — Petro, Stanislava Sluga iz Mosteca — Antona, Mara Golubič iz Orešja — dečka, Jožefa Bosina iz Krškega — Vinka. Evica Zganjer iz Otruševca — Marijo, Ana Špoljarič iz Samobora — deklico, Frančiška Stipie iz Planine — Terezijo, Antonija Volk iz Sobenje vasi — Darjo.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Miha Kostcvc, kmet iz Pavlove vasi, je padel z drevesa in si poškodoval glavo; Terezija Rozman, hči kmeta iz Arnovega sela, je padla z drevesa in si poškodovala levo nogo; čedomir šepat, sin gasilca iz Laduča, je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Franc   timski,   kmet   iz   Sel, je
padel z motorjem in si zlomil levo nogo; Ivan Lesinšek, kretnik iz Piršenberga, je padel z motorjem in si poškodoval desno roko in glavo; Josip Sever, delavec iz Pro-senika, je padel s kolesom in sd poškodoval levo ključnico; Marija Ilovar, upokojenka iz Brežic, je na vrtu padla' in si poškodavala dasno nogo; Franjo Močilar, kmet iz Radakovega, je padel pod voz in si poškodoval rebra; Franc Račić, soboslikar iz Bregov, je padel z motorjem in si poškodoval demo nogo; Dragutin štih, delavec s Pristave, je padel pod voz in si poškodoval noge; Marija Peterkovič, kmetica iz Skopic, je na cesti padla in si zlomila desno nogo pod kolenom; Pavla Pinterja, miličnika iz Male Doline, je nekdo napadel in mu poškodoval glavo in rebra; Marjana železnika, delavca iz Sevnice, je nekdo napadel in mu poškodoval obraz; Juraj Soko-lovič. delavec iz Klokočevca, je padel iz vlaka in si poškodoval glavo.
(^OBVESTILA I
Dom   na  Frati   vabi  na vinsko trgatev, ki bo v nedeljo, 25. septembra. Igra trio Marica iz Straže. t Za jedačo in pijačo preskrbljeno, i Za obisk se priporočamo!
DRAGO PINOZA. akumulatorska delavnica. Brežice: popravljam vse vrste akumulatorjev, izdelujem nove, zamenjam in polnim izrabljene po najnižjih cenah.
Oblačila očdsti KEMIČNA ČISTILNICA, Novo mesto, Germo-va 5.
*
POD Mirna peč objavlja javno licitacijo za poltovomi avtomobil v voznem stanju v nedeljo, 25. 9. i96(), od 8. do 10. ure za podjetja in ustanove, po 10. uri za druge interesente.
Podjetje HMELJNIK Novo mesto
razpisuje delovno mesto
POSLOVODJE
v   trgovini   »Gadova peč«
Pogoji:   1. VK gostinski ali trgovski delavec, 2. KV gostinski ali trgovski delavec z daljšo pra- jj kso.
Ponudbe pošljite v roku (< 15 dni od dneva objave S komisiji za razpis delov- B neua mesta. t
Sopotnika vrglo iz avtomobila
17. septembra ob 16. uri sta se prevrnila z osebnim avtomobilom v Dol. Gradišču pri Dolenjskih Toplicah voznik Ferdo Mehle iz Lenarta v Slovenskih goricah in sopotnik Franjo Mirt, ukopojenec iz Dolenjskih Toplic. Avto je zaradi prevelike hitrosti na ovinku zaneslo, po cikcakasti vožnji pa se je prevrnil 28 m pod cesto. Med prevračanjem je Mirt. padel iz avtomobila, dobil pretres možganov in obležal. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Voznik je moral v bolnišnico na odvzem krvi. Gmotno škodo so ocenili na 7000 Ndin.
Tovornjak prevrnjen v Dobruški vasi
Na avtomobilski cesti pri Dobruški vasi se je 18. septembra ob 7.45 prevrnil tovornjak, ki ga je vozil Živojin Petrovič iz Zaklopa-če. Pri nesreči si je voznik opraskal obraz, vendar ni iskal zdravniške pomoči, škode je bilo za okoli 5000 Ndin.
Trčenje na preozki cesti
Na Malem Slatniku sta med srečanjem na ozki cesti 18. septembra ob 14.30 trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila Stane Jerman iz Ljubljane in Jože Bohte iz Novega mesta. Na Bohtetovem avtu je za 200 Ndin škode, Jerma-novo vozilo pa ni bilo poškodovano.
Nekaj je počilo, pa se je prevrnil
Z osebnim avtomobilom se je 13. septembra popoldne po avtomobilski cesti peljal Slavoljub He-čimovič iz Izole. Pred Drnovem mu je v zadnjem delu vozila nekaj počilo. Voznik se je ustrašil in naglo zavrl. Zaneslo ga je s ceste, kjer je zadel betonski smernik, nato pa se je prevrnil. Voznik in sopotnik Anton Sušanj sta se ranila in so ju odpeljali v brežiško bolnišnico. Na avtomobilu je škode za 9000 Ndin.
Motorist trčil in se obdržal
Na Cesti herojev v Novem mestu se je motorist Jože Golob iz Brezovice pri Smarjoti 18. septembra ob 11. uri zaletel v osebni avto, ki ga je pred njim vozil No-vomeščan Leopold Selan. Motorist ni padel, škodo na osebnem avtu pa so ocenili na 50 Ndin.
Mopedist padel v Mokronogu
Na cestnem križišču pred DO-LENJKINO prodajalno v Mokronogu sta 17. septembra ob 7.30 trčila mopedist Alojz Uhan iz Radine pri Trebnjem in avtomobilist Leopold Grebene s Trebelnega. Mopedist je padel, vendar se ni poškodoval. Gmotno škodo so ocenili na 950 Ndin.
Tovornjak obtičal med drevjem
Franc Pirkovič iz Bereče vasi je 14. septembra zvečer vozil tovornjak iz Novega mesta proti Metliki. Pri Koroški vasi je okoli 22.30 zapeljal s ceste, se prevrnil in obtičal med drevjem, škodo so ocenili na 2.500 Ndin.
Voznica prestala prekucljaje
Ko je nemška voznica Ingeborg Vogel 15. septembra ob 12.30 potovala z osebnim avtom po avtomobilski cesti mimo Lešnice. se je vozilu izpraznila zadnja leva guma. Avto je zaneslo čez cesto, kjer je podrl reklamno tablo otoškega gradu, se dvakrat prevrnil in pristal na kolesih. Voznici m bilo nič, sopotniku pa so dali prvo pomoč v novomeški bolnišnica. Gmotno škodo 90 ocenili na 4.000 Ndin.
Pri srečanju preveč v levo
14. septembra ob 23.30 je Ivan Novak iz Ljubljane na avtomobilski cesti pri Podgračenu s svojim tovornjakom oplazil tovornjak s prikolico, ki ga je naproti vozil Jože Muhič iz Ambrusa. Novak je med vožnjo zadremal in je pri srečanju zapeljal pred Muhiča. Muhič se mu je umaknil na banki-no, nesreči pa se kljub temu ni mogel ogniti, škodo so ocenili na 800 Ndin.
Motorista je zaneslo
V Bučni vasi sta 15. septembra ob 5.55 trčila avtomobilist Karel Kovačič iz Prečne in motorist Alojz Pavček iz Šentjurja pri Mirni peči. Kovačič je vozil osebni avto iz Novega mesta proti Karte-Ijevemu, ko mu je naproti pripf
ljal PavtVk. Motorista Jc na ovinku zaneslo, da se je zaletel v avto in obležal. Odpeljali so ga v bil-nišnico. Gmotno škodo so ocenili na 5000 Ndin.
BIFE
»SVOBODA«
K R M E L J
proda
TELEVIZOR
mali ekran, znamke »RIZ«, i letnik 1960.
Prednost sektor.
ima družbeni
ne razglednice. 20.00 Panorama zabavnih melodij.
TOREK, 27. SEPTEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Rado Linzner: Evidenca v poljedelstvu na ljubljanskem Agrokombi-natu. 12.40 »štirje kovači« in ansambel Boruta Lesjaka. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Iz klavirske literature. 18.15 Vrtimo globus zabav, nih melodij 20.00 Poje slovenski pevski zbor »Glasbene Matice« iz Clevelanda v ZDA. 20.20 Radijska igra — Eugene O'Neill: Elektra naj žaluje — II. del. 21.35 Iz fo-noteke radia Koper.
SREDA, 28. SEPTEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Godala v ntmu. 10.35 človek in zdravje. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Franc Dovč: Na kočevskih posestvih smo znatno povečali mlečnost prvesnic. 12.40 Slovenske narodne z ansamblom in pevci Borisa Franka. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Na obisku pri Vitezslavu Novaku. 18.50 Naš razgovor 20.00 Gaetano Donizetti: Ljubezenski napoj. 22.10 Nočni akordi.
ČETRTEK, 29. SEITEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Lepe melodije. 10.15 Z ansamblom beograjske opere. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste.
11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Likar: Še beseda o cvičku. 12.40 čez hrib in dol . . . 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja. 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 Igrajo tuje pihalne godbe. 17.05 Turistična oddaja. 20.00 četrtkov večer domačhi pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Glasbeni nokturno.
RADIO BREŽICE
NEDELJA, 25. SEPTEMBRA: 10.20 — Poročila — Spela Pirnat: Poročilo komisije za prošnje in pritožbe — Ta den v Delavski enotnosti — Dr. Minko Brine: Stanje in problematika tuberkuloze na področju brežiškega dispanzerja — Iz novinarjeve belež-nice — Za naše kmetovalce: Inž. Lojze Pire: Apno kot gnojilo — Dve melodiji v različnih izvedbah
— Magnetofonski zapis: Obisk pri železniški postaji Brežice — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 13.05 — Občani "čestitajo in pozdravljajo.
TOREK,  27.  SEPTEMBRA: 18.00
— Vzgojno predavanje: Ali poznate svojega otroka? — Filmska vzgoja: Jugoslovanski film — Tečaj angleškega jezika: Uvod — Športni komentar — Obvestila in pregled filmov — Glasbena oddaja: V tričetrtinskem taktu.
PETEK,  30.  SEPTEMBRA: 18.00
— Glasbena oddaja: Izbrali sto sami. — To ne zadeva tebe, tovariš! — Obvestila.
Kmetijska zadruga KRKA Novo mesto
RAZPISUJE
licitacijo ZA PRODAJO ZGRADB,
in sicer v soboto, 24. septembra 1966:
ob 8. uri ZGORNJE SUŠICE — 3 zgradbe ob 10. uri MAROF PRI URŠNIH SELIH — gospodarsko poslopje
ob 13. uri VRHPOLJE — trgovska zgradba.
Prednost (prvo uro licitacije) ima družbeni sektor. Vse informacije dobite pred pričetkom licitacije.
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA — POSLOVNA ENOTA KRŠKO
razpisuje i prosto delovno mesto
PRODAJALKE
v trafiki KRMELJ
Pogoj: ustrezna trgovska izobrazba. Nastop službe takoj. Prošnje pošljite na upravo poslovne enote Krško do 30. septembra 1966.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Krško. Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marjan Moškon, Jože Prime, Jožica   Teppev in Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (50 starih dinarjev) — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarje
— Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9
— NASLOV UREDNIŠTVA TN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov Xt fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v LJubljani