r Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. Velja xa vse leto......... $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. IT 75,000 Headers. TELEFON: 2876 COBTLANDT. Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 21. — dTEV. 21. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 26, 1922. — ČETRTEK, 26. JANUARJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. STRAŠNI PRIZORI IZ OKRAJEV LAKOTE LAKOTO POVZROČA POMANJKANJE TRANSPORTACIJSKIH SREDSTEV. — ONIM, KI IMAJO DOVOLJ DENARJA, NI TREBA STRADATI. — EDINA MISEL VSEH JE — KRUH. — S POSESTVOM SI NI NIHČE NIČ NA BOLJŠEM. Poroča polkovnik Arthur Lynch. Moskva, Rusija, 24. januarja. '/, ozirom nu Mofckvo sem našel j red vnem. tla so poročila, krožeča v Londonu, v veliki meri pre-ti-aiM. Brez dvoma jo pomanj-lviyij«' vsak-lanjih potrebščin, T>e-d :. a 1»» malo slučajev dejanskega stradanje.. KomiUi kvi-kerjev jc skrbrl ra nekako 25 tisoč otrok. Prehranjal jih je, oblačil in umival. IV bi imel na razpolago dvakrat tako velik sklad, bi ga popolnoma lahko porabil v »lične svrhe. Pomanjkanje transportacijskib sredstev j»a j«* glavna točka «M-le zadeve. t e bi bilo mcipx'-' vse žito, na-bajajoče se v usijf, zbrati na pro-merih središčih ter pa porazdeliti. bi bil problem lakote rešen. Transportaeija v Rusiji, ki ni bile. nikdar dobra, je postajala v zadnjih par letih vedno slabša in časa pa smo zadeli na skupino stradajočih ljudi. Narava je bila krasna In nebo sinje. Dežela je izgledala kot v Canndi v gozdna-tih okrajih. V Kazan smo dospeli ponoči. Čeprav se je objavilo prihod vlaka, ni bilo vendar nikakih zastopnikov vlade, ki bi čakali nanj. Pojavili so se šele naslednjega jutra. Predsednik repullike, ifukta-rov. je mlad človek, ki je bil v pričetku vojne še lij-alc. Njegov poljedelski minister ue je spominjal na Louis Botha in načelnik ( eke, ki je tukaj prav tako mogočna kot v Moskvi, Imel one zaspane oči, prebrisan izraz in 1'atalistiene oei kot jih najde člo vek med izobraženimi Turki v Ca i igradu. Prebivalstvo te tartarske repu blike obstaja iz petdeset odstot kadar izbruhne lakota v kakem kov Tartarjev. Stari Rusi pred-1 olj oddaljenem deln dežele, so stavljajo približno dvajset odst-ot-pomožna sredstva. povsem nepri- kov prebivalstva in poleg njih mema. # žive v republiki še trf ali štiri Potoval sem v vlaku, ki je pri- druga plemena, kojih vsako go-peljal prve >aloge Ameriške po- vori svoj lastni jezik, raotnr admijiistracije v Kazan. Te' Da stradajo ljudje tukaj, jc zaloge so obstajale približno iz postalo kmalu oči v id no, kajti na treh četrtin miljoua racij in vlak cesti sem ua^el mrtvega človeka, je voz i skazi okraje, kjer niso ki je umrl od lakote in ki je lebdi ljudje daleč od stradanja in j.al, kjer je padel na tla, ne da b" kjer so bili pogDsto obdani od se kdo zmenil zanj. Nekoliko na-laeuil. ljudskih množ-c* ki so nas prej ob cesti sem videl nadaljne-piekašale glede števila za petde- ga človeka, k* je sedel ter očivid-set proti enemu. V na-sprotju s no umiral in na vogalu neke ee-po vest m i ljudi ki opravljajo v ste. kjer se je vršil semenj, sta svet p vesti o grozotah In divja- sedela dva otroka, eden star nest vu. se mi je zdele, da ni tem kako dvanajst in drugi nekako ljudem niti izdaleka padla v gla- osem in ko bem ja/, dospel tja-vo misel, da bi skušali navaliti kaj. je mlajši otrok ravno izdihni. vilak ter m1 polastili zalog. nil. Od časa do časa smo vozili mi- Nikdo se ni brigal za te mrtve n o vlakov, na poti v Moskvi. Ti ali umirajoče in že s^in mislil, da vlaki so bili polni beguncev. L ju- i;aže to obsojanja vredno brez-dje so potovali kot živina v to- brizno razpoloženje, dokler mi ni vornih vozovih, le tla so bili še j rišlo na misel, da sem Sel jaz sam bolj gosto natlačeni kot pa je ži- mimo, ne da bi se ustavil, eno-vina. iXsti bi se lahko pisalo o stavno raditega. ker nisem mo-grozoteh teh razmer. Običajne ničesar storiti in ker bi tudi mzmere med ubogimi ruskimi lnhko prišel v zadrege, če bi kaj kmeti pa so tako slabe in ti lju- storil. Na kratko razdaljo od me-dje so tako utrjeni in vajeni tež- sta, kjer so ti ljudje legali na ko"-, da so preje uživali tako po- t]a ter umirali, se je nahajalo ve-tovanje po železnici kot pa obču- Ji]to tržišče v Kazanu. — največje tili kako grozo pri tem. Glavna kar sem jih kedaj videl v svojem inisel vsakega pa je bila: — kruh. življenju — in tam se je razka- Tekom potovanja v Kazan sem zovalo med drugimi stvarmi tudi zapazil, da je ohranila dežela na ' vsakovrstna živila in barantačl zunaj .podobo smehljajoče se pro- 1 so neprestano barantalT ter se kre-sruritete V razdalji nekakih sto ' j-aij za cene. milj od Kazana samega sem na-j Za one, ki so imeli denar, so štel trideset konj skupaj na enem živila sorazmerno poceni. Ja- polju. Vsi ti konji ko izgledali holka stanejo tukaj po dvanajst precej dobro rejeni. Tudi je bilo j centov funt; jajca po dva centa vsepovsod mogoče dobiti živila zi'komad; kruh približno pol dolar-denar. Jajca so stala le po dva ja funt; surovo maslo en dolar centa komad iu jabolko po tri in i funt, dočim krasno, dozorelo vse to jc predstavljajo le eno tre- . grozdje prodajali po trideset cen-tino cene kot prevladuje v M o-. *ov fUIlt. Kljub vsem tem živilom, skvi. 'katera se je javno razkazovalo. Eden izmed glavnih mož tega p3 je hodila po deželi pošast la-kraja nam je prinesel nekaj kru-' kote. ha, da si ga ogledamo. Izgledal j Ena izmed hiš, v katero smo je kot da je prišel iz kupa gnoj- j stopili, je tipična za vse ostale. Ta ^ i GDANSK JE POSTAL MEDNARODNO MESTO Staro pristanišče se je izpreme-nilo v mednarodno mesto, v kate-i rem je čuti številne jezike. NAD POL MIUONA UUDI OB MRTVAŠKEM ODRU POGREB ZAMRLEGA PAPEŽA SE BO VRŠIL DANES POPOLDNE OB TREH. — PRIHOD IN OZEMSKIH KARDINALOV V RIM. — ITALJANSKI KRONPR INC NI BIL V CERKVI SVETEGA PETRA. Rim, Italija, 25. januarja. — Pogreb zamrlega papeža Benedikta se bo vršil jutri popoldne 1 Gdansk (Danzig), 2o. jan. — To staro nemško pristanišče ob _______________ ____ ^^^__... Iialtiku. proglašeno za prosto me-job tretji uri, — ko* je bilo ob sto v Versailles, da se nudi Polja-- javljeno danes zjutraj v Vatika- postaja _ Romarji so prihajali danes ne- kom dostop do morja, postaja z1 vsakim du^m bolj mednarodno in je srediire nasprotujočih si interesov. Kut izmed velikih prodajaln v Cdausku oglaša, da govore njeni uslužbenci devet jezikov, m za-P,in ho mog0ce Vldeti ^amrlcera prestano iz vseh delov Italije ter kampirali na prostem zraku pred katedralo sv. Petra, v upanju, da dralo sv. Peira, kjer je izkazal zadnje časti zamrlemu papežu. V številnih listih je bila včeraj priobčena %t_st. da je italjanski prestolonaslednik Umberto včeraj obiskal cerkev sv. Petra, da vidi papeža r.a mrtvaškem odru, a poloficijelna Štefani agentura J je to poročilo zanikala. Pariz, Francija, 125. januarja, l.'ardinal l>ubois, nadškof iz Pariza in kardinal Dueon, nadškof | razpostavljeno 11 Le redkokdaj se pripeti, da so- iju(jske množice glašajo Poljaki in Gdaneani glede obnažale ^ ven<] Cardinal Ascaliessi. Cardinal PiETRO Maffi. * BODOČI PAPEŽ. Kot poročajo listi, bc najbrže ed tn izmed teh kardinalov postal raslednik pokojnega papeža Benedikta. Mi potrebujemo { j od nosa j i med obema strankama v :resnici izi>oIjšali iu da bodo dobili Poljaki v d ogled nem času vse, kar jim .gre na temelju mednarodnih dogovorov, nakar bo pa tako živ-Ijenje nekako 300.000 Gdančanov zopet normalno ter bo Gdansk kot prosto mesto prispevalo v smislu kot hoteli oni. ki so sestavili mirovno "pogodbo. Tedaj pa se je prikazal gospo- i '» vse uuou,.o, se™ «™».ku| Velika izprememba v življenju dar hiše, — precej visok, tršat j okorno. A saka ped prostora je Odanska tekom preteklega leta in bila izrabljena kot v kaki stari pol pa se ni 7avi^ila brfts bojev jademici. V strasnem Vred krdtkijn so Gdančani ja^to ter Čuva se iaj p.»nos;io avnjo n;i.:-starejšo uoukinjo. Ano ^Miraelo-vo. ki I«-ži > zibki. obeSeni /. vrvmi na tramovje stropa. "je odvrnil. - I kruha. i1 Ozrl s. ni naokrog po njego-: ^ i M»bi. Nobene nepotrebne stvari m vse udobno, seveda nekoliko t nice. Dejanski je vseboval dosti slame, drobno sesekane, ne toliko radi redilnih lastnosti kot radi obsega. Glavar nam je pojasnil, da je to kruh boljše kakovosti. Slabša vrsta pa je bila napravljena iz neke vrste prsti, o kateri se glasi, da vsebuje gotove redilne snovi. Ta kruh se ni toliko prilegal človeškim bitjem kot glistam in trakuljam ter je po-vzročil prezgodnjo »mri velikanskega števila otrok. Ko smo se približali Kazanu. je postala dežela še dosti bolj mič-na in vabljiva. Votili smo se skv. On je komaj vedel za vzrok vseh teh izprememb. Njegova vas ;e pomenjala zanj celi svet. O Troctiju ni ničesar vedel ter ni ■liti poznal njegovega imena. O Leninu je a le no imenu. To ie bilo neko megleno božanstvo, ki živi tam v Kremlju in ki vlada po božji volji ali s pomočjo človeške sile. Kaj briga to Ivanova ? Zanj je to pač vseeno. Samo da ga puste pri miru v njegovi vasL Pili so ravno Ivanov in kmetje njegove sorte, ki so zadali prvi udarec komunistični teoriji, kajti čeprav je imel Ivanov le dva ikra in pol zemlje, se je nahajal? ta zemlja v rokah njegovih prednikov od pradavnih časov in to zemljo je hotel tudi obdržati in iaj pride kar hoče. Poleg teh dveh »krov in pol je imel tudi svoj delež pri občinski zemlji, katero so obdelovali on iu drugi vaščani skupaj. Moskovske oblasti so v preteklem letu rekvirirale njegove preostale zaloge in to je bil eden iz-pied vzrokov sedanje lakote, kajti vaščani so v naslednjem letu posejali le tediko kot je zadostovalo r.a njih same. Ivanov je rekel mirno, da ves* že sedaj primanjkuje kruha, da bodo zaloge kmalu pošle in da ne preostaja ni< drugega kot stradati. Jaz sem pripomnil, da ima topo in solidno hišo. — Vi ne morete jesti liiše, — jalno in duševno, zdravo, a vsled potrebe seveda omejeno. Vrnili smo se na cesto in tam zapa»il majhno skupino i sem stave Anglije, Francije, Poljske,!papeža na mrtvaškem odru. ! talija, Švedske, Lit vinske, &pan- Več kot pel miljona ljudi te iz Itheimsa, sta danes odpotovala -ke. Norveške m Danske pozdi-av-jje Že zvrstilo mimo katafalka v v Rim, da se vdeležita pogreba Ijajo obiskovalca (i.ri glavnem teku dveh dni. ko je bilo truplo zamrlega papeža in pozneje tudi ^hodu. I razpostavljeno in čeprav so se izvolitve novega papeža. povsem redno--- --------, — .endar do skrajnosti katerekoli stvari m raditega ima orožnike, katerim je bi- 28 ROPARSKIH NAPADOV V I .ga narodov na licu mesta viso- la jena } držati Jlh v CEICAGU V ENEM DNEVU. kega komisarja, angleškega gene- . & _ rala llakinga, da uravna spore, ^ l' kadarkoli mogoče. Gdančani 'trde Med tem f0Som *>a so ^presta- Chicago, 111., 25. januarja. — vedno, da hočejo Poljaki preveč, 110 Pr^aJali v Rim inozemski Kriminalni rekord Cbicaga včeraj Poljaki pa pravijo, da jim delajo i kardinali, da se vdeleže konkla- ter tekom pretekle noči kaže. da (J dan č aid ovire, kjer le morejo. ki bo izvolil novega papeža, je bil en človek obstreljen ter General Haking pravi, da so se Kardinal Mercier iz Pelgije, ka- smrtno-nevarno lanjeu, da sta bi- terega smatrajo za neke vrste li dve zlatarski prodajalni ornpa-'"dark horse" pri volitvah, bo ni, da se je pripetilo 23 roparskih najbrž dospel pravočasno, da se napadov in veliko drugih manjših vdeleži pogreba. Priznava se vse- zločinov povsod, da bo gotovo združil na Na jbolj resni j ločin so izvršili svojo osebo več glasov pri prvem soglasno s policijo štiri črni ban-glasdvanju kot katerikoli drugi diti. ki so si v zadnjih dveh me-inozemski kardinal. secih pridobili "častni" naslov Zanimanje za izvolitev novega 'The Four Xilack Nights'. Ta če-papeža se osredotočil je v glavnem tvoriva je \prizorila več kot sto na možni učinek, katerega bo roparskih napadov in iz teli izvi-imela izvolitev novega papeža na rajoči plen predstavlja vrednost ednošaje med Vatikanom in ita- nekako 000. ljansko vlado. Kardinala Maffi- Ta četvorica je včeraj navalila ja podpira skupina, ki je za zbli- na lekarno nekega Monniekon, žane, a kardinal Gasparri, ki po- k.itfrega so banditi ustrelili, a sluje sedaj kot načelnik katoliške nato pobegirli, ne da bi kuj vzeli cerkve, je za nadaljevanje poli- s seboj, tike zamrlega papeža, ki je obstajala v strpnosti, brez vsakega priznanja. Kardinal Merrv de Val, katerega se tudi omenja kot možnega kandidata, pil je predstavi-telj stranke, ki noče ničesar sli- kaki stari feaiiški jademici. \ mrazu zime sta Ivanov in njegova ! nasprotovali prihajanju Poljakov žena spala na vrru peči in treba v mesto in sicer na temelju trdit-je priznati, da je najli tam višek Ive, da bodo poljski delavci kmalu komforta. Verski ikoni so zrli na izpodrinili na tisoče neanških deli as navzdol iz vsakega kota. Člo- Uavcev, če se ne bo uveljavilo oane-vek je lahko videl in spoznal pri-' jitev glede priseljevanja Polja-prosto življenje Ivanova, materi- v mest0- je prišel na vrsto kak dovtip. Ko smo se poslovili, so kričali otroci za nami, naj se vrnemo in da bodo pripravili za nas čaj. Kruha, kruha! Hleba, hleba! Ta beseda, tako običajno in ponavadi tako brezskrbno izgovorjena, je imela v tej vasi strašen pomni. Nemogoče na mje bilo razumeti ali pojiniti, kaj. bo s temi i judmi. ko 1 odo vse zaloge izčrpane, in ko bodo stali pred praznoto narave, v nevarnosti, da počnejo strašile smrti od glada. kanom in italjansko vlado. Domneva se, da ima ta skupina več Na tisoče Poljakov je prišlo v Gdansk po trgovskih poslih in v zvezi z vladnimi zadevami na temelju dogovorov med Poljsko ter , , . . . . . prostim mestom Gdanskom. otrok. Bih so plain m bojen, a Gd;msk ima ^^ ^^ e 6ati 0 kakeni zbližanju med Vati ko sem jim ponudil kruka m bi-|znamkej a nemžka marka je ' " ........ skvitov, so komaj vrjeU svojim |vedno valuta mesta. V številnih cčem. Stopili so^ naprej in mei; zadevah, v katerih imajo Gdan-zobanjem so pričeli govoriti. Po-jčani premoč, se izgovarja ime me-vedali so, katera dskliea je naj ista po nemški, namreč Danzig, a boljša v razredu, druge majhne j kjer pridejo vpoštev Poljaki, .se novice iz vasi ter se smejali, če ,imenuje mesto Gdansk. Gdanski listi se postavljajo s kozmopolitanskini značajem mesta ki je posledica svetovne vojne. Nočno življenje jo precej razvito in v zadnjem času so postale' znane igralnice v Zoppotu. nekem predmestju. ROJAKI, NAROČAJTE "SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR"! Te zanimive knjige imamo še malo v zalogi. V nil so najboljši članki za sodobne razmere. Koledar stane s poštnino vred 40 cen-kot večino v konklavu. Dve tre- tov Vsak, kdor ga je naročil, je tini glasov pa sta potrebni za iz- bil žnjim zadovoljen. Na delo, volitev novega papeža. dokler je čas. Kardinal Bourne, nadškof iz AVestminstra, je dospel danes zju- Slovenic Publishing Company, traj iz Anglije ter obiskal kate- 82 Cortlandt St., New York City. PO ENAJTIH DNEH NAŠLI TRUPLA TREH PONESREČENIH. BORZA V MONTREALU OGROŽENA OD POŽARA. Scranton, Pa., 24. januarja. — Po enajstih dneh neumornega dela od strani dvesto reševalcev so spravili na površje trupla treh mož. ki so bili ujeti v velikanskem posipu, ki je odnesel s seboj navzdol dvajset akrov zemlje * "Kr. poštni čekovvnJ urad" In "Jadranska banka" w Ljubljani 300 kron.....$ 1.20 400 kron......$ 1.60 500 kron...... $ 2.00 1,000 kron ...... $ 3.90 5,000 kron...... $19.00 10,000 kron ...... $37.00 Glasom naredbe ministrstva za pošto in brzojav v Jugoslaviji je seda] mogoče tam nakazovati sneske potom pošte edinole v dinarjih; za vsake Štiri krone bo izplačan en dinar; razmerje med dinarj^n In krono ostane torej neizpremenjeno. Italija in zajedeno ozemlje: Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Jadranska banka" v Trsta. 50 lir,......$ 2.80 500 lir.....$23.00 100 lir......$ 5.10 1000 lir .... $46.00 300 lir.....$14.70 Kemika Avstrija: Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Adriatische Bank na Dunaj n. Radi velikanskih razlik v tečaja Izplačujemo sedaj v Avstriji ramo amerikanske dolarje. Zavsako posamezno nakazilo do $50. raiunanio po $1. za večja nzkarila im 2 eenta od dolarja. Vrednost draarja sedal nI —_ menja m večkrat nepričakovano; iz toga razloga nam ni mogoče podati nataatne eene vnaprej, m računamo pa ceni Istega Am kot nam poaSsnl denar dospe v roke. Kot generalni isslspnlM "Jadranske Banke" In njenih pedrai-•fte bum* zajamčene Izvanredno ngafce pogoje, ki bodo velike ko-ifctt za sn* ki ss is all se bodo peslnievall naše banke. Denar aaai Js paslatl aajMj pa Dssssstts Msnej Order. aH pa pa Kes Ink Bsnl niRK HABHKB STATE BARK, 82 0«rUandt 8tn New York BESS 2«. 7XS. 1922 "GLAS NARODA F? »ANI IAKMR, •LOVE NI AH DAILY 4 uU ruhliiiwl tar _ publishing tmmiAMM t» wrurrtliii LOUIS SEN CD IK. Iz Slovenije. •r ■min— «f tt« Corporation an« ......... of Abovo Offlclort: Cortland* StrMrt. Mrough of Manhattan, Naw York City, N. Y. MdolJ I« p*unlkM. Mm cot* M*a votjo i(a« m Aroarfk* to Cam U pd Mta Za Naw York n colo lata za pol lata n.OOZa iMztmttvo za čale lata nn so pal lata 9TJB* CAS MAMO (Volo af VXa Paopia) dmmm i*W7 p«r ttnfp> Sundays mr t* ■*.M«JN. yarty tŠM Atfaarklaamcnta on Agraamant. a —t>mnlf aa n» prioWuj^io. Donor no] aa MacoroH pa-po Honor Ortar. Frl ^can— iM fcraja naro&aaor proalma, «a aa aav to«3 PMalHBa waananl. 4» hltraja Mjfleno nootarnlka. m Cortlwitft Q L A a nahoda Berougf) af Manhattan. Naw Varfc. N. Y. T*t«phon*: Cortlandt 2876 WASHINGTONSKA MUZIKA Maribor za dve oblasti. j \~a seji mariborskega občinskega sveta je stavil profesor Fran Voglar pi> kratkem stvarnem ute-meljevanju nujni predlog, ki pra-vi; ozirom na agitacijo proti delitvi Slovenije aia dve oblasti se obrača občinsko zastopstvo avtonomnega mariborskega mesta na beograjsko vlado ter jo poživlja, da se naj ne da motiti po nikakih egoistivnih zahtevah Ljubljane, ki bi ne videla rada, da bi ji nastala ob avstrijski meji močna gospo-dai*s.ka konkurenca. Strogo se naj izvrši ustitva ter se da narodu zajamčena avtonomija v taki meri, da bo središče oblasti lahko dosegljivo brez stroškov in brez prevelike zamude časa. Severnemu delu Slovenije je Ljubljana pre-ver oddaljena in bi ne občutil tukajšnji narod nobene avtonomije njenih dobrot, ako bi moral za i vsako malenkost na južni konec-j Slovenije." Nujni predlog je bil »sprejet z glasovi vseh občinskih svetnikov razen klerikalcev! Peter Zgaga -»»» 1 • _ / « i; ...... . .•] • -.»-»/i l^vemiKOV razeti j*!t*rit\i!it:t.-\i \ \\ ashmirton. I>. < . so se /-brali zastopniki ame-, . . * MU liniji u. • . J . . j Nato ]e spreiel obe. svet proti i"i>lvi!i lanu« rjrv. Pivasedmk jim j<* izrekel svoje simidemokratskim glaSOTOln pr0račun ]»;il i.j»• t >]i..diirstvu in ameriški ekonomiji. Njegova muzikaS m' je [ta koii<-ala \ melodiji: — Pomagaj si sam in Bog! Trboveljska avto-družba, . jM) k iiiiT»al ~ 'ki je med. vojno ukinila vožnjo • i ■ i -i ii • -i . - 1 od kolodvora do cerkve (4 lan) ►st;iv!.p-n J., bil predlog naj vse zelezmee gom elek-I ivkvinran-a vsah avt(>mobi_ T'. l»i zmanjšalo strosk? skoraj za eno tretino. |,uv je pri$ela KO|M.t z rednimi / Ini/nie države se noeejo resno baviti s tem vpra- vožnjami. Umrle in, odstopivše .ii j. ni. Z zmanjšanjem »stroškov se pa bavijo ravnateljici raznih železnic. Njihov načrt je enostaven: zmžajmo <■ lavskr pla«'e za dvajf?«t proientov in prevozne pri-i«. f i»j u*- za pet. Na ta način jim bo še vedno zasign-lanih petnajst proeentov dobička. Ameriški farmer se nahaja v brezupnem položaju. j vazala. Vse oblasti, posebno obči-/.ist miitegji, ker premalo proizvaja, pač pa zato, j na, podpirajo vsestransko to res /a svoje produkte ne dobi niti toliko, kolikor potiliPotrefeno podjetje, relil zanje. Na eni strani so prevelike zaloge, na drugi strani injkanje. V Srednjem Zapadli kurijo fanner j i z neoliekani- k«riuziiimi storži. Majnarji so brez dela in si niti ruziiff^a krnlia ne morejo privoščiti. 1 *r» 1 st *di i i k Harding je rekel: "Take razmere so tožba proti sedanjemu sistemu." Te svoje obtožbe se pa ni zavedel ter ni izvajal iz e k-.n>ekvene. Kar nudi Hardinu. ni niti zaplata, kati-rn bi bilo mogoee sistem zašilo zaflikati. j-'aniK-ri»'iu je obljubil velika posojila, da bodo lah- st<*'* socialno politiko Slovenec i nakni.ičili svoje zaloge ter pozneje blago dražje Vekoslav Kukovec Pometo-' . , / ..... - vanie je vodil Lngelbert tran- • »dali. \ tem 5»liu-aju bo pa industrijam delavec naj- ;er |»ol delničarje nadomestujejo sedaj večinoma domači obrtniki, ki se iuteresirajo za to, da jx »vzdigne j o krajevni promet in, kar je glavno, da kraj dobi pošto dvakrat na !dan. ki bi se z avtomobilom do Smrtna kosa. Društvo upokojencev južne železnice naznanja, da je v Ljubljani umrl njega član upokojeni višji revident in bivši blagajnik g. Oskar Szilich. Škof j a ul. 17. Posvevovanje zastopnikov obrtnih društev m? je vršilo v Celju. Udeležilo se je istega okoli 40 obrtnikov iz raznih krajev Slovenije in niiui- gospodarstvu uspevala. Prizadete občine bodo pač bolj pazile na to, da se denar ne bo razmetaval m da !><> gospodarstvo dobro. Po teh poročilih je prišlo do sklepanja. Prvi predlog vlade, naj se prepusti centrala zasebnikom, je zbor soglasno in odločno odklonil, pač pa s*- j,» soglasno sprejel nasvet, naj prevzamejo elektrarno prizadete občine. Dr. Kavčič je nato zahteval, naj se odredi stroga in natančna revizija dosedanjega dedovanja podjetja. Vsi zborovalci io pritrdili temu predlogu. Až-nan je že preti 6. meseci sklical • rotestni- shod proti zapravi j i ve-nu gospodarstvu, ki je zavladalo pri elektrarni. Danes odobravajo si. brez izjeme na strankarsko pripadal ost nastop Ažmana. Sledila je živalma debata, v katero so ]>osegli Ažman. Kenda, župan na Bledu, Tome in Cop iz Most. Vsi govorniki so se pridružili predlogu dr. Kavčiča. Oglasil se je k besedi tudi zastopnik mesta Kranja dr. Sabotv. ki je povedal sicer dosti lepih misli, ni pa pro drl s svojim glavnim predlogom, naj se osnuje delniška družba. Velekapitala je vse sito. Uspeh shoda je bil popoln in gotovo je, da pride ljudstvo v posest podjetja, ki je bilo zgrajeno z ljudskim denarjem. Da bo to mogoče, pa je zasluga tudi sedanje pokrajinske uprave, ki je v tem vprašanju nastopila demokratično. Iz Jugoslavije. Zborovanje poljedelskega sveta. V Beogradu se je vršilo zborovanje kmetijskega sveta za vso V Dopis. Wheatland, Pa. V tukajšnji naselbini večji del že vse delo počiva, edina tovarna Kot vse kaže, zna japonska delegacija v Washingtonu izborno narkotizirati vsakega, ki ji pride jdSvo.'Žteedinje"je'otvoril~iu£i-!ie American Sheet and Tin Plate pod roko. ' ster Slovenec Pueelj. Kot prva Company, ki obratuje s polno pa- * * * j točka je bil na dnevnem redu pro-110- Toda dela ni mogoče dob»ti. V Arkansasu živi učen možak.'jekt zakona o zavarovanju proti Večina tovarn popolnoma stoji, ki govori petnajst, jezikov. Pred 'toči. Predvidena je obvezna in Pred nekaj leti so obratovale noč kiatkim se le ta možak poročil, i^aka obtežitev za zavarovanje il1 » žive rartve V to -t.^roceutav^ se danes krohotov> , . . svrho predvidenih 5U miijonov di- revnemu ljudstvu ni tisoei brez- !je. \0 odstotkov pripadajoče sT*'11 je pogled na trume brezpo-otrok. in nekoč je govorila svo- jim zavarovalnine ter se jim na-'^' biih s praznimi trebuhi in v razvili otrokom naslednjo moralno j knadno iziplača v^ škoda. Z;i oce-jtrganih oblekah. Na drugi strani prirligo: j no škode je določena komisija. Pa stoji lepa vrsta zaprtih tovarn. Hvaležni mi morate biti. otro- 'sest o ječa iz okrajnega ekonoma.' ' para. da se se marsikateri spo-oi. da imate mater Vse stori Ce 011 finaneiiesra uradnika ter niinja napisov, ki so bili po tovar-Ste bolni, vran pomaga in če je en^a uradnika ministrstva poljo- nadi: "Work or fight!- Toda da- privredc. Škoda se mora prijaviti nes so po tovarnah, katere se kai tekom 4S ur. V referatu je nave- obratujejo, dnigi napisi: tJXo ,ueno, da je leta P»21. povzročila "len wanted/' ( a-i se izpreminja-' toča ST miijonov dinarjev škode.! jo. to se pravi, da marši ramo v (in sicer v Srbiji 2fJ miijonov, v \normalne čase. katerih ni in jih oglasi; , Macedoniji li) miijonov, v Hrvat-j'»e b<> do tiste dobe. ko bo ljiul- Babica. 'ski in Slavoniji nad 1 liiiljon, v'-tvo spoznalo, da se dobri časi * * * * : Bosni in Hercegovini G miijonov, lahko napravijo z volilnim list- V Xew Yorku se je pripetil nn-!v Dalmaciji miijonov. v Slove- kom. vaš o«'-e bolan, mu pomaga. Xn. kdo pa materi ponniga. če je b«»T-ra? In najini;-.,ši izmed malčkov se' slednji resnični slučaj: ni j i 2 mil jona. v Črni gori pa 77 o Pozdrav v i»«)i IM'111, kfl* jim ne bo nio^oee retiulirati eeil. Xa tO dve zvezi obrtnih društev in sicer imajo velefarinerji ]iatent. Ni eno za mariborsko in di-ugo za ljubljansko oblast. Ustanovil se je tudi obrtni svet, obstoječ iz deve-!iii članov. Minister dr. Kukovee je podal navzočim kratko poročilo o svojem delovanju v korist o-brtniškega stanu, za kar mu je „ , , i • zborovanje izreklo najsrčnejšo za- n« vol- zadel Košuto v glavo tako, da je 5 i . , e .. , i ;hvalo 111 vsestransko zaupanje. Jugoslavija irredenta. Promocija. d v. r in u.reliia. Prvi strel je b -tu j-- i>tl v.vaški Slo- il takoj mrtev. Z drugo kroglo I Krunje promoviraii uldta žena in težko ranjen j i * . : , - h in gospodi«r- ^in. ki je skrival za materjo. J I. Razbojnika sta nato pobegnila, ne da bi vzela kaj denarja. Dogo-Zii olajšanje carinskega pregledo- d. k je silno razburil ves Trst. vanja na italjansk: meji ) zavzema tržaška "Era nuova' .i Zaprli so v Gorici !'i ■!• . nekega potnika, nekega Podobnika, uradnika "De-• ur:', z u j e proti jH^opanju želne komisije za vmivše »e voj-i:.ii!.. >-k u eat .ii-kih "iganov na nike" v Ljubljani, ki je pri one- • ■ pripon.,'-a kontrolo pol njenem uradu poneverU ranil na lwo oko . m prtljage ob prihodu v svoto o- sko, kamor je jiristojen. j i j»riose*rtnikov sin iz Dol-Šakov pri Turjaku, ko je nesel posodo z vodo. da bi se um.il. Pri tem i)a je padel in si pri padcu zlomil levo nogo. Anton (ierdon, posestnikov sin iz Martin je vasi pri Litiji, >e je sankal, pri tem pa j^j padel in se Franc Zidarič, skladiščnik pri Avgustu Accetto na Taboru, je Šel v temi v svojo sobo. Komaj pa Razorožitev Bolgarije. stoI,d v sobo, ga je napadla o- liolgarsko vojno ministrstvo luolica, da je padel, pri padcu pa objavlja, da je dobila l>olgarska je padel s prsi nara\Tiost na neko vlada od zavezniške vrhovne kon- j^-leaw» in se notranje p<^škodoval. !\i-enee definitivno naredbo, da; Košček železa si je zabodel v mora izvesti popolno razorožitev j dlan leve roke Matevž Doberlet, svoje vojske v smislu določb mj-}nadstrokovnik državne železnice rovne pogodbe; obenem mora raz- v Ljubljani, ko je iiekal železo pustiti tudi orožjiiške in pogra- l)ri tem Pa mu mal drobec od-niviie čete. ki ne odgovarjajo novi'ietel in zapiefl v dlan leve roke. \el k. demonstracije proti dugo-> ^maeiji bolgarske vojske, ki ne! islavijj. Tudi naslednji dan so se stue inleti Vf'r< 11 aktimo Električna centrala na Završnici. demonsiiaeije nadaljevale ter je i *Iužbuiofih mož- ~ Sofijski list;] V Radovljici je bil shod zaradi l lo demoliranih več prodajaln iobJavlJaol-jhkvidaeije električne centrale na >: li li.iKil. 'garske vLade. ki izjavlja, da je ta- Završnici, ki se ga je vdeležilo Veliki protislovanski izgredi. V Zadru v Dalmaciji so organizirani fašisti vprizorili v mestu naših ljudi, mnogo oseb pa je bilo težko in lahko ranjenih. Slovenska rodbina umorjena v Trstu. Karel Košuta iz Ajdovščine je imel v Trtu v samotni ulici gostilno "Pri Karlu Pred krt ki m je bila njegova gostilna posebno dobro obiskana. Ko so odšli vsi gostje, je pričel Košuta pospravljati gostilno. Ž njim sta bila v gostilni tie žena in sin. Medtem je prišla v gostilno neka deklica ter zahtevala četrtinko vina. Košuta izjavlja, da je ko število vojske premalo za ob-držanje reda in miru v državi. Tvrdka Fried rich Krupp v Essen, ki je leta 3020. uporabila svoj dobiček za notranjo okrepitev in ki že 2 leti ni plačala dividende, je razdelila 1. 1921. dividendo 4°c na delnice A, oziroma 6% na pred- preko občinskih zastopnikov radovljiškega okraja. Shoda pa se je vdeležilo tudi nekaj občin izven okraja, ki je bil tako po vde-ležbi kakor po svojem poteku pravi ljudski shod. Zbor j« otvoril in vodil dr. Gregorčič, ki je pojasnil'f samokrt^ ^rožii ter ______rz „••_ •___berjevo naravnost v s Nov most čez Krko pri Cerkljah. Dolgoletna želja stoterih in stoterih ljudi se bo — tako vsaj upajo — uresničila. Načrt in proračun za most sta izdelana. Prispevke so že začeli zbirati. Na smrt obsojen je bil pred. celjsko poroto Železniški delavce Janez Spiler iz Brežic. Ker je izvedel, da ima posestnik Josip Jakopinčič večjo svoto denarja, ga je zvabil na skupno vožnjo proti Zagrebu. Med potjo j«' Spiler Jakopineiča umoril ter nui vzel denar. S konjema in vozom ubitega se je nato odpeljal na zasedeno ozemlje. V Postojni pa so ga vtaknili v zapor, iz katerega je pobegnil v Jugoslavijo. V Brežicah je bil zopet aretiran. .Sporočilo o smrtni obsodbi je Janeza Spilerja silno potrlo. Smrtna n eča v Ljubljani. Pred Kajiežovo hišo v Sv. Flori jana ulici je podrl voz električne cestne železnice na tla staro, slabo oblečeno ženico Skubelj z Iga ter jo vlekel s seboj kakih ti metrov. Bila je na mestu mrtva. Voznika ne zadene nobena krivda, ker je zvonil pravočasno. Starka je bila gluha in je hotela preiti cesto ravno v trenutku, ko je prispel voz cestne železnice. Ker ni mogel voznik voza ustaviti, je zadela ubogo starko smrt. Smrtna nesreča na Planici. Štirje Katečani so šli na lov na divje koze. Pri pastirski koči na Planici so se razdelili. Gonjača sta odšla po žlebu pod Mojstrovko, lovca pa sta ostala in čakala na koze. Kljub silnemu viharju sta korakala gonjača pogumno naprej in prišla do strmega obronka, le malo oddaljenega od groznega prepada. Bodisi, da se jima je vdrl r>neg. bodisi, da jih je vrgel vihar, zmanjkalo jima je tal in padla sta v prepad čez 200 metrov visoko steno, kjer sta obležala mrtva. Ponesrečenca sta bila 47 let n i Jernej Mežik in 17-Jetni sin-edinec Janez Krlah. Slika današnje nravnosti. Iz Trbovelj poročajo: Oženjeni rudar Matija Oešnovar v Lukah je imel ljubavno razmerje s 4:.J-letno, omoženo Uršo Lorberjevo, ki ima pet otrok. Ker pa je imela Lorberjeva ljubezensko razmerje tudi z drugimi moškimi, ji je Oešnovar zagrozil, da se ustreli, če ne konča s tem življenjem. In res je tekel domov po samokres. Lorberjeva je hitela za njim in mu hotela izviti samokres. Pri tem se zadel Lorberjevo naravnost v srce, da je >ila takoj mrtva. To in ono Student, ki je študiral za aclvo-jtisoč dinarjev. V debati so vsi go-,(>Mn- °llim P;l- so volili za seda-kata. je moral v vojno. Xa fronti . vorniki sicer v načelu odobravali(ni*' sol,*karj»-. želim, da nosijo je bil ranjen. Poslali so ga do-'projekt zakona, vendar pa opo-; P™*11'' trebuhe -e do prihodnjih j.iov. Napravil je vse skušnje Ln zarjali še na razne nedostatkeJ volitev postal advokat. Zasnubil je de- Predsednik .Milan Radovanovič in| klico, ki je hotela natančno vedeti >ofesor dr. Oton FrangeŠ sta sej potek njegovega življenja proti vila temu. da bi se vsi sloji. Napisa! j. je svojo življensko zavarovalnino. ^_ povest, v kateri je bil najbolj zna- izzivajoči Italjani so dobili svoje. !Za razorožitev državljanov «:len naslednji stavek: | Pred nekaj dnevi je prislov V Franciji mi je pognal Nemec Splitu do konflikta med dvema kroglo skozi možgane, vsled česar italjanskitna preoblečenima čast- ?eiu bil poslan domov Le na ta nikonia ter dvema trgovcema in način mi j«* bilo mogo.-e dovršiti nekaterimi mladimi splitskimi Ju-svoje študije 7. odliko Italiji. Za razorožitev državljanov fv Itali.ji je poslala vlada vsem pre-fektom in komisarjem v pokrajinah navodilu za vzpostavitev ml- ji razkriva krilo. Te dni sera videl v listih sliko j goslovani. Naši ljudje .so pri tej ,u v deželi. Taka okrožnica je m- * ^ * j priliki izzivajoči m Italjanom pri- fn izdyil;i pmj meseci, pa nI Dobro bi bilo. ! smolil; pur zasluženih klofut, ita- j!ae]a nikakega uspeha. Sedaj ]>a ee bi imela ženska toliko sramote,I:Ijansko c"asol,isJe -iavlja sedaj, da vlada ponavlja razorožitveno ok-kolikor »olole Se 12 ueznatne«a dogodka rožnico in pravi, da se morajo dr- 1 kuha cela afera. Italjanski o - •♦/-,■ j i ■ i-Neki rojak me je pismeno vpra- t ® . roženih organizacij (ljudski ardi- . njo ni Demajo, ker sta neko svi- i . . • - • i i t šal, zakaj je bila vojna končana ,b] deklarirala " " tK rtW StrilZP" nnSK4H"m leta j 918. kot volne- ki. vitezi smrti i. poskrbeti, da no, s svoto 70,000 dinarjev Sne- . i i - - „ D„;„1.; c«»vlttii ! T. . .. J take oborožene m vojaško orga- T l er ki je ho- 1;lzirane skupine nemudoma raz- vprasanja, na katera zamore le tel pretihotapiti vagon češkega stt, To J sliii m,lv 1(.,M>. alf modrijan, ne pa Peter Zgaga od- sladkorja, je pa kaznovan z globo ^ muzaU> . lo f.lšistj govarjati. 700,000 dinarjev. _ __ Jn taki Tle!llirn; eiementi in Poskušal bom pa vseeno odgo- | Uff0siovansko društvo. ,ko morda oddajo en, ,Wje. do. voriti na zgorenje vprašanje: j y ^ ^ ^ ktm,tituiralo be hitro pa drugo. Vlade ... nje- _ \oina je bila zsstrantega .. p1>U.ko-jug,slovansko društvo". nih odredb obor"^ri! nem,rnfl Odobrena so bila pravila in izvoljen začasni odbor, kateremu je na čelu v»eučiliški profesor Slovenec dr. Fran llešič. Društvo ima nalogo, da ugladi ]>ot najtesnejšim stikom med Jugoslovani in Poljaki. Otvoril se je tudi tečaj vseira sin. Dopis. Ilerminie, Pa.. 24. jan. Mr. Peter Zgaga: Vašo knjigo "Peter Zgaga sem prečita", z veseljem in zado- za učenje poljsk*-«^ jezika, voljstvom. Čital sem jo naglas v t navzočnosti drugih, ki ko se tako i Zanimiva razprava pred vojnim nih odredb ■/' v Italiji prav nie ne boje. — Dolgo časa jo /.•• strahujejo in so lij.-no avtoriteto popolnoma str-:r.oirlavili. smejali, da srni moral večkrat prenehati s čitanjem. Vsebina je Poietni čas v zapadni Evropi. Angleško ministi-stvo notranjih zadev j< razglasilo te dni, da so se angleška, francoska in belgijska vlada sporazumele, da se v prihodnje poletni čas prične v noči zadnje v-hote meseca marea. konča pa v noči prve sobote m -sera oktobra. Smrtna kosa. * V Xovem mestu je umrla po- tudi namen shodu. Za njim je poročal inž. Župančič kot član likvi-nosrtne delnice. Tvornica litega dacijskega sosveta. O finančnem jekla v Essenu stoji še pod nad- stanju centrale je poročal Lindt-zorstvom ententine kontrolne ko- ner. Kljub sedanjemu slabemu go- misije. Več tisoč strojev v današ- spodarstvn je denarno stanje cen-1sestnica Ana Tašler, rojena Vrenji vrednosti 800 miijonov mark'.trale še dokaj povoljno. Zaradi mešič, stara 65 let. Pokojna je vse ji je hotel dati ravno vii\o, ko sta se je moralo uničiti. Temeljna j tega je rezdvomno, da bi mogle svoje premoženje darovala v do-planila v gostilno dva raxbojnika glavnica podjetja se zviša od 250,prevzeti prizadete občine elek- brodelne namene. Tudi reveži se z zakritim obrazom, namerila re- na 500 miijonov mark. 'trarno, ko je ta celo pri slabem je bodo spominjali sodiščem. Pred kratkim se je vršila pred vsem ugajala, samo nekaj žensk' vojnim sodiščem v Sarajevu raz-je včasih zagodrnjalo, Češ. da veš' prava proti 21-letuemn retlovu 2fi. le o ženskah toliko povedati. Jaz • pešpolka Pa ju Hručijaru, ki je sem iim nato odgovoril, da Peter • bil obtožen nepokorščine. Imeno----------------- Zgaga ve vse. kar kdo hoče h. ve- \ van i ni hotel priseči kralju ter ni 1,rat.a efeti od njega Zatem mi ženske i»- j kotel nositi orožja, ker mu to brusijo v obraz, naj vas vprašam, j prepoveduje njegova nazarenska če je hudič oženjen ali pečlar. [vera. ki ga uči. da ne sme nikdar Z uljudnim pozdravom r rabiti orožja niti v slučaju napa- .Tof.n Steban. |da. Ilručijar je po rodu Slovak * + * J4cr je prestopil v nazarensko ve- Jaz bi rekel, da je. Kajti niličei r c neposredno pred nastopom vo-ne more biti hudič, kdor ne gre J jašk službe. Vojno sodišče ga je k ženskam v šolo. »obsodilo na dve ]td je?e. ADVEHTISEMSNTS. JOZKFA HORVAT, doma iz vasi Dolence, fara Adlešiče, o-kra.i < 'rnomelj. Prej je bival v Houghton, ^[ieh.. zrvim vsak mesec iui zadeve. Kar trdi ta sobrat, misli i^^j'jj da vsak enakopraven član iti čl a- Jednotiži urad. Vsak član mora gotovo tudika večina oziroma vse! , , . " a pl i vilo >1 a k<* •eselie* vala t r j«- Iruštvo na- plačati svoje asesmente najkasne-1 članstvo, kateremu je mar samo1-' 31. d.-ctsmbra. j J*- četrto nedeljo v mesecu, dru-lnaša jednota in ne poleg tega tu-' tim članom, ki či- ,-a,M' Je podvržen suspend aci j i. jdi druge. Vsak mu mora pritrditi, kdor le zna neodvisno misliti. Dragi dopis je od sobrata John Za mesee december 1921. •lil pi u pa ' tlst, Lepa bvala tistim članom, ki či- j.. gla>ilo in pravilno pošiljajo Krivda pa ne bo nobenega druge-u.štvene ase.meaite ali doklade. k°t samega sebe. ihranijo veliko dela. dru ! Društveni uradniki za leto 1922 :i.»kaj v otroških. Proshn sledeči: predsednik Peter brata bi pa prosil, da mi pojasni .'•lane, ki nw» še plačali. sterk. podpredsednik Anton Kra-'par stavkov, katere je napisal in ; i\ln>dnji s«-j i poravnajo 'mar. tajnik Joseph Smolz, zapis- i katerih jaz nikakor ne morem raz-,ia i„. pride do kakih nikar Anton Adamič, blaf^jnikj umeti, oziroma mislim, da ni rav-■,11;t1 >v in-1 nami. Delaj- J^hn Povslie, bolniška obiskoval-j no tako kot on pise. V nekem ta-r z d nuji m v slon i tako;Ca John liukovec in Frank Doli-ikem stavku pravi: "Pomisliti rno- Pezdirca iz Heading, Pa. Tega so- rt m Z b M » vetrno I p« »razumeli ter ne bo kritiziranja med nami. bi tudi, da bi se člani številu vdeleževali sej jih dosedaj in da bi na •o pazili, kakšni pred-'r/,"jo ali odobrijo, iini pozdravom n Hudale, tajnik. |Kl. Jnar. Društveni zdravnik je Dr. < araten, Z bratskim pozdravom Joseph Smolz, tajnik. DAROVI za stavkujoče član$ J. S. K. J. v Black Diamond, Wash. Pri društvu sv. Jožefa štev. 20 v (lilbertu, Minn., so darovali: Anton Bur gar Youngjstown. Ohio. | D imel Zgone . , . J Math. Zadnik •. pitona st. l'»8 jc ,, . „ -1 >• 1 ^ J Anton Pirsh n»* la. januarja, na ,- . , . . ... irrank Strali kateri le bil protest proti za«lnje- r , r, J .. . . , Joseph redsednik franki w own, Ohio; podpredMxlnik Mat.lj,^^; Haffner Like), 603 Gibfon St.; tajnik Marni Xagod< Oii Goret l.orbt štai-ši Al ikol gov»* gode. Will« Di ; Jakob Markun mikar Joe Kra- Jaeo]> Zerilc J. F. Kern O., Frank Ko- U Russ tor Anton Na- Ij0uig Ppw zdravnik dr. o__ rosen mislim )iin v« štvo jt Anton Žganja r R F D. 2'j, Avon|Math ^^ 1. Ohio; blagajnik j L Stari(.h Joe 'Vkuta, 36 Smithaonian St. Girard, Ohio; zaj> mar, 1022 State St., Girard, Ohio.jFrank Forkul Nadzorni odbor: Frank Kramar,.Jo,m Knam Mat. Slabe in Anton Oorenc Bol- JjGpp 11 1 »;^'>niik,: za Oirard, O^IAnton w tndiJiar Joe 1'iškur. za Warren, AntoniJolm Juhant za \ oungstown, O., MikejAndp> H^jar za Farrell, Pa.. John Su- t. 1>reiar Jr za Struthers, O., Antoni za Ni Orga nizat« Društ ven i zdravil i k S Oirard, O | Frank Koželj bo zadostovalo, da Frank j.Vajltar pritoži) od strani fohn 0eepek , 'Mike Debeljak tudi sklenilo da Frank Razman jema nove člane še nadalje, Anton Tu2ar la bi plačevali kaj pristopnine Fnmk ruštvo. Samo «1 dolar j)lača foe Sušnik •lan, kar gre na Jednoto. R-.jak., John Prešern ukaj je lepa prilika, da vsak lah- ;Prank IMernel to I>^tane clan na>e Jednote z Anton Ipavec majhnimi stro.skL Na za4 3SK#j., da s«j vr- John Zupancich iijo seje v letu 1922 v italjanski Frank lx»pp Korani, 117 Jaekson St., South Anton Eolar ilibbiug, vsiiko prvo nedeljo v Aikgust Vert>ič neseeu ob 10. uri dopoldne. Ka- John Drešar eri se ne vdeleži seje, plača Ig. Jamnik K) odredbi gla\nie seje 18. decern- John Gašperfin >ra 1921. Izvieti so le bolni in od- Math. Majerle laljeni člani. i Joe Novak di ramo, ali je vse članstvo za združitev.7' Takoj za tem pa zopet piše: Glavni uradnik, ki priporoča tako pogodbo, kot je danes na programu pri JSKJ., ne dela za koristi JSKJ." Kako gre to skupaj, sobrat Pezdirc? Najprvo si niste niti na jasnem, ako hoče sptoh združitev, takoj za tem pa pravite, da združitev, kakoi-šno je $—.20' napravila zadnja konvencija naše —.25 jednote, ne bi bila v korist naši —.25 jednoti. Kako je to in kako gre to —.25 skupaj, da sobrat Pezdirc potem, —.25 ko sam prizna, da ne ve, če je —.25 članstvo sploh za združenje, v —.40 ravno isti sapi že kritizira zdru-—.25 žitveno pogodbo, narejeno na naši —.25 konvenciji in nekako obenem tudi —.25 priporoča pogodbo, narejeno na —.25 konvenciji druge jednote? Rad bi —.15 , tudi vedel od sobrata Pezdirea, če —.25,011 misli, da združitvena pogodba, —.25 narejena na konvenciji druge jed-—.25 note, bi bila bolj v korist naši jed-—.25 noti. kot pa pogodba, narejena od —.25'naše konvencije? Če je boljša, v —.50 čem je? Nadalje: Ima-li druga —.25 jednota večjo pravieo delati po-1.00 godbe brez nas, katera pa se iuj —.50 bi tikala in bila obvezna tudi za —.25 nas. ali ima to pravico naša kon-—.26 j vene i ja? Nadalje piše: 14 Ako bi —.50 se imele druge zveze in jednote —.50 pridružiti naši JSKJ., bi bilo mo---.25 goče kaj takega pričakovati itd." —.25 Sobrat Pezdirc je vedno še jasno —.25 pisal, kar je mislil, vendar to pot —.25 je pa povedal, kar sem jaz vedno' —.25 trdil in je il povsem odkritosrčen. —.25 Jaz sem namreč vedno pisal v —.10 našem glasilu, da pogodba, katero —.20 se nam je vsiljevalo, ne pomenja —.25 združitve, ampak pridružitev. Da —.25 pa se ne bomo pridružili, si je —.25 menda lahko sobrat Pezdirc brez —.25 skrbi. Združiti ja, pošteno zdru-—.25 žiti. to si menda vsak želi. Meše-—.25 tariti pa na A'sak drug način ni —.50 pravilno in Članstvo nase jednote —.25: takega mešetarenja ne bo nikdar —.25; odobravalo in ne v to privolilo. .—.25 Da je \o res, je pokazala zadnja —.25 konvencija naše jednote. Pridru-—.25 žitev in združitev sta dve besedi, —.10 sicer malo podobni, pa v velikem —.20 nasprotju glede te in mi tudi ne bo nikdar na misel prišlo, da bi zaVoljo tega kot član JSKJ. simpatiziral ž njo. čeravno se moram tam ravnati in delati. Popolnoma nov in čudovit svet nosti in zakone najmanjših telesc j med društvi in Jednote. ki sploli obstajajo. Vsakemu je znano* da se da vsako poljubno telo razdeliti, razdrobiti ali razpršiti na vedno manjše delce. — Ce en tak delee zopet raztolČemo k v še manjše praške, postanejo po nekaterih poskusih ti drobci tako majhni, da jih s prostim očesom ne moremo več zaznavati, vl-Jnro jih le še s pomoč.io močno povečalnih stekel. Nastane vprašanje, je li r'ogoče tudi ta mala telesca razde s iti v še manjše delce. Da, to gre. toda le do gotove meje. Ko smo prišli tio te skrajne meje, je n? sile. s katero bi mogli ta mala telesca razcepiti v dva ali več delov. Prišli smo do najmanjših ma-terijelnih dclcev^ tukozvanih ar temo v. Vsak«? telo obstoji iz ne-Š1etc množine atomov, najmanjših svetov, ki jih pozna fizika. V enem samem em železa je 11a-primer nakopičenih nad dvajset trilijonov železnih atomov. Ti a-tomi pa no ležijo v železu mrtvo eden nad drugim in eden poleg drugega, ampak so medsebojno ločeni v malin razdalian in se neprestano tfi- hitro gibljejo v silno malih krofih ali elifisah. Ce vzamemo kako poljubno telo. liaprimer košček krede v roko, tedaj se niti ne zavedamo, kako življnje in vrvenje a iada v tem malem prostoru, ki ga zavzema RAČUN -MED DRUŠTVI (N JEDNOTO Za mesec december 1921. telesc brni in živi svoje čudno ži-% 1 jen je v notranjosti krede. Odpira se našim začudenim očem no^ :>vet, kateri se mora istotako pokoriti jeklenim naravnim zakonom. Silno težko je prodrl človeški duh v skrivnosti teh malih svetov kajti ni ga mikroskopa, ki bi pokazal našim očem atom Tiakega telesa. Vendar človek ni miroval jednote. S tem pa mislim, da ni sem nič slabši član tam. A. Okolisli, tajnik društva sv. Martina št. 44 JSKJ. Slovesna podelitev Noblovih nagrad. Te dni je lila v Stoekholmu slovesna podelitev Noblovih nagrad "Walter Nernstu in A natole Fran-ceu, ki jo je izvršil sam švedski kralj. V svojem odgovoru je rekel Anatole France, ki je znan po svojem socialističnem prepričanju. da ni versaillski mir noben — mir, temveč podaljšanje vojne. Evropa bo propadla, če ne bo prišel do veljave sporazum v parlamentih. Nerncst je pozdravil švedsko akademijo, končno* pa je iz-prregovoril ministrski predsednik Bi anting, ki je izjavil, da bodo stremeli nordijski narodi z vsemi —.50 nega delovanja, hi morali oni prej*močmi, da ne bo ve3 prišlo med —.25 jenjati peti in se z nami pojgovo-(narodi do svetovne vojne. Hindenburg in Viljem. Maršal Hindenburg je pisal — razcesarju Viljemu obširno pismo o uničevalni politiki" antante. Antanta je izsilila priznanje, da je Nemčija izsilila svetovno vojno, "a meni je znano"1, pravi maršal, "kako vneto je bilo Vaše Veličanstvo za mir". Viljem mu je odgovoril in pojasnil »voje ravnanje, odkar je odšel iz domovine, da bi ji pripomogel do ugodnejšega premirja. A vse njegove žrtve so bile zaman. Kljub temu prenaša mirno sovražna sramote-nja in psovanja in sestavlja zgodovino svojega dela. Dokazati ho-čfc, da liemeija ni hotela vojne, sicer bi jo pričela lahko že za časa burske ali pa rusko - japonske vojne, ko je bila zmajra gofova. "Zahtevam", pravi Viljem, "da se me postavi pred sodišče, nemški narod pa naj se zaveda, da je njegova sveta dolžnost, da pokaže svet učisro resnico". Viljem je torej še vedno stari, zakrknjeni grešnik. kot zahtevajo pravila te druge tako dolgo, da se mu ni vsaj deloma posrečilo razrešiti uganke malih svetov. V naslednjem hočemo pidati nekaj glavnih in najvažnejših rezultatov tozadevnih znanstvenih raziskovanj. Oglejmo si v duhu najpreje en « tom kakega poljubnega telesa, naprimer plina kisika. Ima obliko popolnoma pravilne krogle, ki je bolj elastična kot biljardna krogla. Odlikuje ga velika samostalnost; i.e samo, da ga ne moremo na noben račin razbiti v dva ali več delov, se kaze njegova samostalnost tudi v tem. da ga ne moremo povečati. Če bi ga hoteli šiloma zveza t i s kakim drugim atomom, vrže ga takoj od -sebe. Toda ta jeza ne trpi dolgo; ko se je njegov nasprotnik oddaljil na gotovo distance, se mu zopet zasmili in ga vabi k sebi. Iu res, oba atoma se začneta približevati eden diugemu, toda zopet le do gotove meje. Takoj nato se počneta znova oddaljevati in zopet približevati. Ta igra se ponav lja neštetokrat brez konca in kraja. Vsi atomi kisika so enako veliki in enako težki. Izredno zanimivo it* dejstvo, da privlači atom kisika atome nekaterih drugih tujfh teles s prav posebno močjo in silo. Tako mu je r.aprimer prav posebno ljub a-tom plina vodika; eden mu niti, ne zadostuje; počuti se najbolje, č bližini dva vodikova atoma. Kakor tvori solnee s svoj'mi planeti posebe sistem zase, takozvani soln čr.i srstem. istotako en atom kisika in dva atoma vodika nov celoten in samostojen svet; kemija ga imenuje molekul. Iz molekulov st stavljeno lelo je lorej že bolj komplicirano kot telo, sestoječe iz samih atomov. Prva telesa se imenujejo sestavljena, druga pa prvine ali elementi. V svrho boljšega umevanja — zgoraj omenjenih dejstev napra-\imo sledeči poizkus: V steklenici imamo mešana dva popolnoma prozorna plina, kisik in vodik. — T r. steklenice spustimo skozi slamnato cevko, namočeno v milnici, rekaj kubičnih centimetrov te r:ešan:ce, tedaj se napravi na koncu slamice mal mehurček. A- Štev. PrnSt. I>ohotlki Izdatki Štev 1 $ 30.45 12.00 $ 1 <1 3.60 4 3.00 5 1.50 4 6 16.60 5 0 2.50 6 12 .1.15 ti 11 13 11.10 1« 12.15 12 18 14.80 13 20 11.55 14 lil 1.35 15 ♦»•> 13.! 10 1« 25 2 "M lft 20 0.00 20 27 21 2S .45 20 16.65 2.1 30 7.05 26 31 4.61 27 .TJ 3.05 2S 7.6.1 29 35 4,60 30 :MJ 26.40 31 37 25.05 'M 30 14.7.1 33 40 0.4.1 35 41 4.0.1 30 42 2.40 • »7 4:1 1.50 44 1.20 39 45 23.25 40 40 0.80 41 51 .60 42 52 2.40 43 55 11.40 44 57 7.80 4,1 5S *.20 47 60 4.20 40 61 11.70 50 «V4 .15 51 66 4.50 52 6K 7.20 53 ti!» 2.40 54 70 6.00 55 71 • .105 58.00 17 75 5.25 .18 76 3.45 60 77 1.35 61 78 3.00 1 61 70 2.40 ; 06 81 S2 S5 2.70 1.05 4.05 i «s 70 86 4.80 1 71 87 1.20 72 8S .45 7,1 !>4 14.10 76 !Ki 8.10 i i 103 3.60 78 104 4.35 79 10.1. 2.85 81 106 ;:.oo 82 108 7.65 83 100 .4.1 84 110 10.85 85 114 12.85 S6 110 8.40 87 110 2.85 88 120 1.65 KO 121 4.00 Ui 122 0.50 92 12;; 1.65 94 124 2.89 99 125 3.00 1O0 12S 4.05 101 120 4 20 103 l.TJ 2.40 304 134 .45 105 136 2.40 106 16 za noveml>er 12.15 107 °S .45 108 42 2.40 109 52 2.40 110 55 11.40 111 77 1.35 '112 S5 4.OS j 114 105 2.85 :n« 114 12 30 1 ,117 1» 1.50 'lis 119 Skupaj $582.00 $226.00 120 _____m Joseph Pishler, gl. tajni*. ______ _ 123 124 ko se dotaknemo z gorečo vžiga- i^ožita v njegovi neposredni j I*eo mehurčka, razpoei isti maho- 12« ma s sitnim pokom: iz mešanice 127 vodika in kisika pa nastane isto- časno novo telo, to je voda. Pred l.'iO poskusom so bili v steklenici me- i:il - • • .... tesani atomi vodika m kisika, pri.533 poskusu so se pa strnili po en ki- 131 sikov in dva vodikova atoma v ^ molekule, ki tvorijo skupaj vodo. 1:17 Voda je tedaj sestavrjeaio telo. Podobno je sestavljena kuhinjska sol iz plina klora in kovine natrija. * Kemija pozna danes Že nad — dvestotisoe različno sestavljenih j sr> teles, d očim poznamo samo 78 pr-vin ali elementov. Klementi so a se kovine, plini, vodik, kisik, dušik, kelijin dr., dalje jod, brom, žveplo, fosfor, ogljik in dr. Dohodki Izdatki 514.33 $ 163.66 459.66 137.00 157.83 15.00 132.27 9.«X) 186.52 46.00 458.66 22S.OO 505.26 155.22 91.82 91.00 250.39 94.66 191 40 78.00 02.05 68.00 18,1.27 ♦ 210.13 1,38.00 478.44 296.00 297.77 60.00 226.26 54.66 218.27 OC.G7 403.33 309.00 236.22 95.00 110.5i» rui.oo 88 03 61.00 1! 17.30 61.00 444.65 1915.00 220.4»; ,«8.00 1.17.13 212.00 2TW).Jt2 02.00 181.55 IOS.OO R49.67 206.32 S72 90 9:1.00 111.20 100.00 309.31 It9.:i3 271.30 79.00 7S24 12.00 227.21» 131.00 102.30 197.39 18.00 370.65 142.00 152.93 102.00 277.02 1050.00 114.85 83.00 60 02 1.12.69 84.00 284.47 272.00 71.47 146 32 1061.00 143.06 161.24 1000.00 112.86 144 26 44.00 1S2.1.1 64.00 117.71 * 91 11 18.00 182.7.1 79.00 306.07 18.86 49.25 68.00 152 75 117.00 83.28 152.16 345.00 210.24 1050.00 36 27 8S 32 33.00 142.31 29.70 31.00 14.". 73 270.22 W.27 53.74 142..17 152.01 47..-S2 116.S4 303.27 116.34 fiO.GO 100.7.1 200.35 i »o .52 117.81 1 i!«.7S 113.40 71.57 21&.20 10il.47 57.08 270.50 120.22 47.71 33.7H 46.35 ""T/ 107.JK) / 55.29 251.61 40.47 «7.14 110.45 .17.75 48.75 173.22 112.61 :J4.0O 51.70 60.80 04.34 40.07 52.45 4:1.10 ** ' 23.70 »f V* 51.00 31.00 r.79.66 108.00 18.00 108.00 40.00 120.00 34.00 86.00 70.00 06.00 22.07 34.00 1500 142.00 18.06 106 00 Rt 312.00 31 00 41.00 44 5.« »0 .18.00 62.00 14.0O 2G.ro 2n.oo 121.00 16 Za november 220.23 28 85.61 42 232.14 52 , 168.22 55 149.44 60 92.00 77 152.1« 85 277.K3 90 47.32 105 117.85 114 276.56 Skupaj $20.414.49 $12.4iH.17 Joseph Pishler, gl. tajnik, ni^fe SAROEA 2S. 1*2* 4- Skrivnost mehiškega zlatega rova. Skrivnost zlatega rndnika. ki ie zakladal starodavne Indijance z zlatom bo mogoče pojasnjena potom ekspedicije, katero je financirala vdova Porfiria Diaza, znanega mehiškega diktatorja. — Romantika obdaja goro zlata, katero drži tolpa renegatov. Predstavil^ si goro iz zlat*. I dodajte k te*, sliki skupino bandi-tov, edinih lastnikov le gore iti njenih zakladov. Nato ra se ozrite nn to sliko skozi meglo stoletij, ki so potekla izza rasa. ko je majhna ;olpa Spancev pod vodstvom Ce.rteza mrva lila T-a Mehiko Montezu-me ter izvedela od Aztekov za "veliko rlato toro", ki je bila last Mnva rodu preti njimi, o kateri pa še- je izgubilo sleherno sled. Potem pa je zaiti nivo špekulirati <> veri. da je ta starodavni zlati rov, izgubljen izza časa M;.y; rodu. znan majhni skupini mehiških banditov. ki so dosedaj dolno obvarovali • \ojo skrivnost. IŠe veliko !>olj z;i*iimiva p;, postane stvar, "e izveme. da se na-".jt-rava vdova Porfiiija Diaza. ki živi v New Y«.rku. udeležiti iskanja tega izguoljenega »latega reva in da je v ta namen financirala ekspedicijo. V reki krasni. gora in legende. tikajoče se te gore, niso nikdar izmrte ;zzu časoi pred Azteki. Odkod je prišla velika zaloga te dragocen- kovin \ da so lahko umetniki Montczunv delali cele kit)«' iz zlata za svetiš/a bogov? — Kes je, da je mogoče najti zlato goro in srebro v Številnih delih mešane in čudovite mehi^Ke zemlje, a ><■ nikdar s.- ni našlo toliko zlata. jen položaj ter sprav ilo njeno vsebino v prazne blagajne sveta. Neomajna vera madame Diaz v legende svoje dežele, pogum ženske, ki izvira bolj iz instinkta kot p;i iz. mrzlih dejstev, je velika gonilna sila pri razkritju lega skrivnostnega zlatega rova ter njegovih bajnih zakladov. Madaraa Diaz je lepa in izobražena ženska, ki je v New Yorku dobro znana v druži i, ; poletr t»ga uživa tudi sloves el vrnil, je izvedel za njen greh 'še nikelar pcKljarmljeil od belih.! n,]co Amazon« in poslali so v|H'r J° za kazen močno pretpel in | O tem je pogosto razmišljal, ko ! (jžllT1!rlo kot delavca. Dve Teti Je je ležal med zaboji'in vrečami v '1rpei siabo postopanje naelzorni-tem ali onem pristanišču. Rekel j kov n končno ušel po reki nav-u je: Osvetil bom krivice, katere /dol d<> Mesa Rendo. kjer se NAJNOVEJŠA. MODA. Lepe in bogate newyorcanke nos ijo v slabem vremena galoše, kot jih vidite na sliki. glavarja. Jose Maria, rojen in vzgojen v divjaštvu v notranjosti republike Peru. spravljen v civilizacijo od trgovcev z gumijem, se je vrnil v divjaštvo, prepotpval na tisoče milj do kraja, kjer je živelo njegovo pleme, kjer je noptal slaven tn vpliven. — Padel je kot žrtev Izdaj a 1st va. Poroča Louis Bernheimer. ye je elelalo mejemu rodu m pognal bom bele trgovec po Atna-{zoni navzdol. | Bile so to sanje, ki so jačile Jose Maria proti težkočam let. ki so sledila po njegovem oclpotovanju iz Rio de Janeiro. Oel pristanišča do pristanišča je počasi prodiral proti sever.l, prežhel tu en te-ele-n, elrugoel zopet po par mesecev spal na pomolih, a le malo jedel ter bil zaničevan tako od bedih kot od Inelijancev. Ni bil več deček po štirih letih potovanja, temveč odrasel mož, v polni posesti svojih moči. Nje- Prav tako junaško kot je bilo potovanje 1'liseja, k> se je vrnil flomov oel obleganja Troje, je bili« tueli potovanje Jose Maria, — I oras Indijanca iz Peru, katerega so od veti 1 i 5cot e»troka portugalski trgovci s suro\ im gumijem ki pa se je nato vrnil k svojemu plemenu. Neki potnik in raziskovalec v Južni Ameriki. II S. Dickey, pre- r«ayo (»kraj odelelek belih trgovcev. Ti ljudje so bi1 i prijazni r. iriiva .Tavary v Amnzono. Ta kra* fnači mejo med Peru in Brazilijo in se postavlja s carinsko hiš«^, — kavarno, par bednimi kočami ter lačnimi psi. Ko je izvedel, da se morajo čolni Peruvian kompanije ustaviti na poti v Putumavjo pri carinski postaji, se je pričel Jose potikati tam naokrog ter čistin steklenice v kavarni, dokler ni prišel prvi čoln. Posrečilo se mu je pregovoriti kapitana, ela ga je vzel na parnik kot kurjača in kot tak je elospel v Puiumava okraj. Ko se je čoln prvikrat ustavil, ga je zapustil ter odšel v džunglo. Tam ie vrgel raz sebe obleko ter odšel „ „ fcovi lasje so bili dolgi, težki in one,n «casu -ie v Pl,t;'- trni ter so se mu vsipali na ra- mena. Se vedno je nosil hlače, v [nag proti elomu domačini sklenili r.riiatelistvo z ' katerih a bile so j Cela dva tedna je 5pl du eiomacim. sklenili pnjateljstvo z < raztrgane in umazane. Razen hlač Indijanci ter tržili z njimi. Ko so se plazil skozi li.iane, plaval pre- Irtcovci izjavili, da ho*jo vze.1' t^Jt^t * ^! k» -^ter se p^iv-ja, z ja^a seboj v Rio de Janeiro enega eleč-1 a, jim je dal glavar to siroto, — kajti vesel j • bil, da se je lahko iznebil upornega elečka Vsled te-'-"j so vzeli trgovci seboj tega de- je kapitan v armad'. Zdruežnih j set let starega dečka* ter dospeli držav, mi jo 'povedal to povest, ]-«o potovanju treh tiso? milj v — je izvedel od Jose Mai-Ia glavno mesto Brazilije. katero je izvedel samega pred tremi leti, ko se je nahajal kapitan v Pei*u. Ob reki lgara'parana, ki se izliva v Putumayo in ki teče sko-ri ozemlje, glede katerega sfc« Pe-ru in Brazilija v sporu, je živelo Načelnik trgovcev sc je pričet zanimati za dečka i*: mesto da bi ga bil prodal svojemu sosedu kot služabnika, ga je sprejel v svojo lastno hišo ter ga pričel vzgajati s pomočjo žene. ki je bila brez pred petdesetimi leti pleme Indi-jnlrok. Dečka so krstili ln dobi! jancev, imenovanih Boras. Tega plemena nise še podjarmili peru-vijski nabirale: surovega gumija, čeprav se jim je posrečilo poel-jarmiti vsa ostala plemena v do-tičnem okraju. To pleme je vodi- je ime Jose Maria. "Po enem letu vzgoje v rokah trgovčeve žeVie. sc je navadil jesti z nožem in žlico, mesto s prsii. nakar so ga poslal? v javno šolo. Naučii se je čitati in pisati portugalski. Bil je elober lo proti trgovcem gucrila vojeva- j učenec ter se ie razlikoval od elruti je in slednji so brez usmiljenja jgih dečkov Je vsled svojega hude- sieer take divjosti, ki je posle zamudili s plenjenjem prve (Uunke. tako da se bo ubežnikom med tem posrečil njih beg. Toda Moore j«' drugače mislil. Krmilo je prepustil Arabcu, sam pa je odšel k svojim ljudem v ospredje, da poveljuje pri napadu. Ko je prišel do oficirja, ki je s prekrl-žanima rokama slone! na ograji, ga je nagovoril: — Torej. Sir, sedaj je zadnj: vidite, da gremo v tem 11 enotku na obisk h Kitajcem. Ali s: hočete komedijo od tu ogledati, aH želite morda oditi v kajuto? — Jaz ne vidim niti najmanje-znaka. -- je odvrnil oficir, da mislijo oni strahopetci tain preko Oni dve ladji priklopiti in 11 a kak odpor. Saj vidite, kako be- oropati. ali vsaj eno od teh. kajti >al. nimamo dovolj prostora za tovor, ki ga nosila. To je ve-] ■ k a ]>omanjkljivost moje male ladjice, zato nameravam pri prvi i:godni priliki svojo trgovino razširiti in povečati. Morda se ravno danes nudi pi iliku za to. — Pomislite. — je zaklical Bo-lard prestrašen, — »In st e ?? tem dejanjem zapadli pomorskim postavam in zakonom vseh civiliziranih narod«;v sveta, in ^e vas u-j a mejo — — Me enostavno obesijo, — ga je prekinil Moore prostodušno. — Vem to. Toda zaradi tega se lic vznemirjajte. Da ne nom dela! sitnost i vašim pomorskim sodiščem. bom že jaz skrbel za to. To-cla džunke prihajajo bližje — Mr, Bolard. previdnost me vseeno sT- ' ga jo kakor brez glave po krovu! Pod temi pogoji torej lahko sami sklepate, da mi ne bo nudila n kaka priložnost, da vam stopim sovražno nasproti. — Vi mi daste torej svojo «~a-stno besedo, da s»- boste s svojim tovarišem mirno in nevtralno zadržali ? — Dam \am jo zase Jn zanj. — Tem bolje! No. torej na delo. fantje! ^ — Vendar upam, da ne boste .prelivali ki v; onih nesrečneže v, v --liepl Bolard v skrbeh. žrtvi že na malo razdaljo. — Povežite jadra!"— je zagr-mel Arabec še enkrat preko vode, — ali pa bomo pomorili vse. kar nejdemo živega na krovu. Tretji strel je bil odgovor t kidje, ki je neprestano bežala, ne. da bi se brigala za ukaze piratov. Strelec je sedaj meril na jarbolo. kajti to je bilo zadnje upanje preganjancev, da ubeže piratom, ee se jim posreči toliko poškodovati piratsko ladjo, da bo morala opustiti zasledovanje. Tudi ta krogla ni naredila mnogo škode. V istem trenotku je Moore pomeril na mornarja, ki jc stal pri krmilu kitajske džunkc ter sprožil. Krogla je zadela ubogega vraga v glavo in brez glasu se je zgrudil na tla. Kakorhitro je u> pustil krmilo, se je ladja ostro zasukala. jadro je zaplapolalo v vetru ter treščilo nazaj. V naslednjem trenotku je bil že pirat poleg džunke, železni kavlji so zleteli preko krova in dočim je bilo lastno jadro v trenutku potegnjeno doli, so skočili piratje preko ograje na krov džunke ter postali gospodarji položaja. Toda našli niso nobenega sovražnika, s katerim bi se mogli boiiti, kajti na-!ik mačkam so sinih ubogi prestrašeni Kitajci po vrveh-na jar-bola. da se umaknejo vsaj prvemu besnemu napadu razkačenih piratov, in kapitan, ki je videl, da jc od vseh zapuščen, ni mogel seveda sam nuditi nikakega ml- „■--'■ "Bi A. I JU.< 1---JU ----'. • 9! — ie zi.Klicat Koiaru v sKrnen. I'oia-— Niti ne mislim na to. — se je Ali Moore morda sramo- zasmejal Moore. — dokler me ne Pred navzočnostjo Angležev. bodo k temu prisilili. aTi ^ imel ki»k dru^ vzrok- naJ bo „ .... , . , - ., temu že kakorkoli, njegov kra- l>en Ali ^e med tem povel iniku , , , , , , . . , i-' i . , . : tek ukaz jo velel napadalcem, rnajske dz'-.uke zaicLeal svoja po- . , , ... , • , - -j - • , . , naj odnehajo od nacialjnega za- velja v kitajskem jeziRu, In ta, ki . ie izprevidel, da je izgubljen, je dedovanja. li. da vas moram prositi, da se po- prijel s puščat i jadra. Orang Ma- Malajsko moštvo je takoj vze- daste v spodnje prostore. Če nu kan je zdrsnil k njeni strani ter *o ladjo v posest, in ko so ukazali I dasta z gospodom tovarJSem j istotako spustil jadra. V nasled- Kitajcem, na; pridejo na krov, častno besedo, da se ne bosta u- njem trenutku so preskočili rja- drležila morebitnega boja, osta- vi oboroženi Malajei krov ter na icta lahko na krovu. Torej pre- sosedno džunko. Komaj so bili mislite stvar, je pripomnil, ko je Malajei na krovu one džunke, so ^ i del. da Bolard poraisljuje. Še potegnili nekoliko kvišku njena imamo približno četrt ure Časa, jadra ter pričeli s sekirami inlri-d otačas pa vas prosim, da mi na-!hati po jarbolili. Par silnih udar-znanite svoj sklep. Džunke -<> prihajale med temjliiuščem na krov. nakar vedno bližje in tudi na Orang Ma- i eel a ladjica le še brodolon cev, in jarbola so padla s silnim 1 je bila nzje m tum na uran? i>ia- i eeia laajica »e se brodolomna raz-kanu so počasi poregnili kvišku \alina, plavajoča brez moči in ne-sprednje jadro. Bolard je takoj okretna na vodovju, izprevidel. da hočejo priti obema Tedaj se je zaslišal ostri glas 'i'o krova večji del svojega dragocenega plena, da bi olajšali svojo ladjo, p- tudi za to ni bilo več časa. Fregata je prihajala vedno bližje in teti a j je ^.'lgrmel celo strel pr^xo morja, znamenje, naj spuste jadra in sr i.stavijo. če nočejo, (ta se bo ž njini' postopalo kot « sovražniki. Obe džunki sta jadrali kolikor inogoče tesno ena poleg druge in t.a krovu fregate jrotovo ni nihče sumil, da je ena t^h džunk nevarna piratski ladja. ^loore je dal namreč takoj po na pa trn vsp sumljivo odstraniti, tako <1a je bila sedaj njegova džunka s svojimi starimi jadri popolnoma enaka •"•stalim kitajskim džunkam. ki so brodarile tam okoli, pa tudi je lilo danes džunke mnogo več v vodi kakor običajno, vsled česar ;e vse drugače izgledala. Samo n^jasniLi je hotel dobiti kapitan freuate. ee se morda videli kje bežeče roparje, zato r.i videl tudi n'«č sumljivega v tem. Če je samo ena ladja povila svoja jadra ter sn ustavila, d oči m je druga počasi nadaljevala svojo poi. Ben Ali je z zaplenjeno ladjo popolnoma mirno pričakoval čoln od fregate ter je ponižno in uljnd no sprejel drugega, poročnika, ki je prišel na njegov kiov. Moore pa je z nervozno napetostjo pričakoval izida svoje zvijače. od kr.tcre ni bilo odvisno samo oropano blago, temveč tudi življenje njih vseh. Menda ni na svetu bolj zvitega naroda, kakor so Arabci, in med temi j.1 bil Beu Ali najbolj prebrisan. K.»maj j>- preteklo <~e-trt ure. kar je oficir prišel na Ali-Jevo ladjo, je že stopil spet v čoln ter od veslal proti fregati, s poLni-nii ušesi napačnih poročil, da jih sporoči svojemu poveljniku. Ali seveda ni mogel storiti ničesar drugega, kakor da ie hitro ukazal razpeti jadra ter se podvizal s polnim vetrom za svojim tova-t »sera. Fregata je med tem potegnila svoj čoln zopet na krov- ter odjadrala proti zapadu. Ko so njena jarbola izginila na obzorju, sta tudi džunki izpre-menili svojn smer tei veselo odjadrali proti jugu. NAŠIM NAROČNIKOM 1'GLAS NARODA'* je stopil v svoje trideseto leto. To je velik uspeh za slovenski Ust v Ameriki, kjer je vse tako silno nestalno in odvisno od razmer. Doba tridesetih l^t je najboljše jamstvo, da je list dober, splošno priljubljen in splošno rf.^širjen. Za vse svoje do>ožene uspehe se ima v prvi vrsti zahvaliti z\e-stim naročnikom in izpolnjevanju gesla, ki si ga je zastavil takoj ob pričetku: Vse za korist slovenskega delavskega naroda v • 4 Ameriki. *' GLAS N.4 RODA' ne pri pad« nobeni stranki. On hvali vse. kar ima ta ali ona stranka dobrega na sebi in graji; vse, kar ima slabega. Ti nazori so mu omogočili obstoj do današnjega dne. In k^r bido tudi za naprej njegova vo Jilna sila, mu jj obstoj zasiguran u<. smrti slovenskega naroda v Združenih državah. Kar se tiče izbranega čtiva, se ce more z "GLAS NARODA' primerjati noben jugoslovanski list \ Združenih državah. To mora javno potrditi vsak njegov pristaš in temu dejstvu v«ak njegov nasprotnik v srcu pritrjuje Da se bo mogel list obdržali na višini kot je scaaj in da se bo še ^išje povspel, je naloga vsakega navočnjka, da v p~lui meri zadosti svojim dolžnostim. Naročnina za list stane: Za celo leto velja list za Ameriko in Canado Za pol leta Za četrt leta Za New York za celo leto Za pol leta Za inozemstvo za celo leto Za pol leta Kdor pošlje celoletno naročni-ro, ima to prednost, da dobi v dar dve zanimivi knjigi "Vdova Leruž'' in "Peter Zgaga". Sicer staneta knjigi $1.50. Vsem, ki so obnovil: celoletno Severova"' zdravila vzdržujejo zuravje v aruzjrrar- Omejite prehlad. Ustavite kašelj. Oba sta znamenja, nevarnosti. Pri-tsjcr.i ccii 2 da:ci;agezaimi poslcdi- > cam. se lahko mnegokrat izognete. ^ ic cioDitc prava zdravila. j Severa's } Cough Balsam < (Severov Balzam z-.' -r kašelj) !od- ^ pomore Ufi navadaer.-.u kašlj«, po-j) miri o^nkialaa vznemirjenja, po-pravi prebave, omogoča re^ :n olaj- S šava dihanje. Cena 2oc in 50c.— > Severa's C®'d and Grip Tablets ? (Severjcvi Tableti zooer prehlad in ) gripe) ustavije prenlad predne se razvije. Cona ČC centov*. Po vseh Iskarr.ah. Ali ste dobiTi iztis Severjevega Almanaha za leto J 922? Dobite ga zastodj pri svojem lekarju JiH' pa direktno cd Rad H IZ V naslov ct:o. DKZAJA in JOK MUCA. Prvi je nekje v Culoralr, drugi pa v l~tah. Cenjene rojake prosim, če kateri ve za njun naslov, da :ni ira bi-dovoli naznani«.!, ali naj sr sa :ia oglasita na naslov: .lohn Mrak. P. O. Hox 527. Cleveland. Ohio. 24-26—1) Josip Rems JAVNI NOTAR ^327 Pumam Ave.. Ridgewooii, L. L, N. Y. Format Ave St: w. sfVERa^'co 4 ' m Ced'AR", ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNBV-MTIC <7 znR DTLXA^AH Knjige! Knjige! 'OIJČNK KNJIGA \ngle^ko-slovenski slovar — Pr. K«'ra . Slovenska angleški sioviu' •»love&jko-angieska sluvnka Neinski ab^edbli ........... Nemško ins^k.' tobnri ... i* lepeip videnju .......... sjovensktt-oemikl slcrar _ (Janežič BarnC) ingloSiina bm ........ Cirilica. Navodilo s» Čltrnje ta plsanjo srbSCi*1« v ririlW , -.. J^ekletuu. Spiral Antoc. B JegUC '»wpodinstvo — Purga'. Praktična knjiga za uaše gon*M- Zunimlva po- 7. zv.: Pribaj&i. vest ......................... (5.00 9. zv.: Bren< vi j: Kako sem se Jaz likal, 1. zvezek 1.50 10. ev. : Brencelj: Kako sem jas likat 1L zvezek U. zv. - Brpcrei;: K^ka ucm •5« likat 3. zvecek . li zt. i Breucelj: I^nbljanske ali-t«. Bta» (PcJohe Ijuoljanske^a me- V staro domovino $6.00 s* M 15, xv.: F. Goloiie : Juan Mix ria. Pur-stf la Španskega življenja ! 18. zv. Ne - Ameriki. Po resuHSnih dcgck'.bat:..................... IM i LM i LH .n .n ,TS nje.*T«Tlo -tzana.) .......... Praktiftii račuha? ......................rPILMANC-VE POVESTI. $«$ 00 j SnJIe* o leitem ved-ujn Urfeanw. $1.50 j t Trdo vezano) ..............J.$C jMladcnMes. Ant. Zl. J L evezek, ...................dO TI. fvezek ....................Af Vasvet* za In Som. KorL>tna knjiga za vsako hfSo ........1 °ravila olika. Dr. J. Dostojen .f5 Varana k>~ar.rica, za slabs Id dobre čase ...................... $7.00 $3.50 $7.0U $3.50 liAZNE DOVESTI IN KOMANL L'tlova Lerui. detektivski puiiiim* 1.00 t. polnim vetrom ter Švignil na- j uiti, zato se je sedaj prič ravnost proti džunk am n. j!ov. da dohite bežečo džu Na olieh d/unkah izprva menda niso vedeli, kaj jim je storiti ter h. ostali skupaj. Kmalu pa sta se morali obe džunki plede l>ojneffa t aorta, sporazumeti, kajti naenkrat sta se ločili, in d očim je ena odjadrala *> polnim vetrom ter skušala ut<či. je drupa ohrnila ;"adra ter vozila skoro naravnost proti vetru, kakor da pričakuje napadalca. — Ali si opa/il zvijačo, Ben A-li? — je vprašal Moore Arahea, med tem ko je sain prijel za krmilo ter uravnal smer za džunko. — Najbrž je frejrata na potu v oni smeri, — je odvrnil Arabec mirno. — in počasnejša ladja se hoče fregati približati, dočim nas misli hitrejša džunka tukaj žari rža vati. — Tako bo, — je pokimal Moore, — toda zmotili so ee v svojih računih. Na j prvo nam mora hiti plen gotov, z drugo bomo že potem obračunali. Bil je kratek lov. Džunka piratov je bila mnogo hitrejša kot pa težko otovorjena trgovska džunka, in slednja ji ni mogla ubežati. V pol ure jc že bil Orang Makan, ne da bi mu bilo treba izstreliti en sam štel, Že pri svoji žrtvi in take.j nato so je začul klic piratskega poveljnika, naj se moštvo trgovske džunke vda. el pravi džunko. Prva džunka se je med tem že dokaj oddaljila. Toda tudi ona je > svojim teiklm tovorom vozila globoko v vodo pogreznjena in i c bi končni rezultat tudi lahko nekoliko podaljšata, svoji usodi ni mogla več utečL Po dveumi vožnji so dospeli i jen i zasledovalci tako blizu, da je one na prvi džunki lahko do <"*e hočeta ostati na njegovi džunki, ali ee hočeta morda narediti poskus, da dospeta v Ilongkonk na poškodovani ladji. Oba častnika sta se v trenutku odločila za zadnje. Rajša sta ho-t*na kljubovati nevarnostim, ki so jima grozile od elementov na poškodovani ladji, kakor pa da bi še nadalje ostal aitjetnika piratov. Piratom seveda ni bilo na tem. segel njihov glas. Moore jim je j da bi ju še nadalje zadržavali, res takoj z močnim glasom zakli- pač pa jim je šlo za to. da pridejo takoj c al, naj povi je jo svoja jadra. Ali je bila ta džunka bolje o-l orožena, ali je bilo na njej več moštva, naj bo že tako ali tako. toda na džunki se ni nihče zmenil za ukaz. Nasprotno. Kot odgovor na poziv pirata je od tamkaj pri-žvižgala krogla, ki je ranila nekega pirata. — Aha. poba kaže zobe, — se je smejal Ben Ali, — toda ne streljajte nazaj, kajti mi potrebujemo to džunko ter nočemo sami sebi delati škode. — Prav imaš, Beu Ali, — je dejal Moore ter prijel za svojo puško, — toda fantom je treba vseno dati lekcijo. Le za njimi, da dobim krmarja na muho. Zopet je rabliskalo z krova trgovske džunke, in krogla je naredila sedaj neznatno škodo na jarbolu piratske ladje. — Sto hudičev, dobro merijo Videti je bilo, kakor da se na j ter nam končno res lahko povzro-oni drupi džunki, ki je mislila ubežati, pomišijajo in da hočejo svojim tovarišem hiteti na pomoč vendar pa so se zopet premislili in menili, da ie najbolje, da spravijo svoj lasten tovor na varno, zato je razpela ona. džunka vsa jadra ter nadaljevala svoj beg. S posredovanjem tvrdke Frank Sakser State Bank so odpotovali! 9 staro doniovino: •soe. Jerži«, 4. /v.; CveC In ecd. Hči mestnega soa«ii>i itd. .. naročnino, smo začeli včeraj po-'Jo*- JnriJt, 5. zv: Sosedov win. Sin š^ljati knjige. Ker je zaloga teH dveh knjig precej omejena, obnovite celoletno naročnino takoj, da ju boste »»realne. Ni v dobili. ! — Vsak naj stori prejkomogoee svojo dolžnost, da borno tudi mi zamogii zadostiti svojim. Uprava "Glas Naroda". S parnikom Olympic 31. decembra: Stojan Miškovič iz Iselin. Pa.,j v Bojno. Bosna. S parnikom Finland 7. januarja: i i j© občutno škodo. Bližje k njim, Fen Ali, bližje drži, kmalu bodo naši. Kitajska ladja je bila kakor je vse kazalo izhorna jadralca, toda, kakor že rečeno, težko otovorjena da je bila skoro do roba v vodi. Orang Makan pa je lahko rezal tudi zadnji dvom, in vsi so videli ^eveda so na bežeči džunki misli-1 valove ter se je približal svoji da jim je njihova elaha zvezda pae pa s svojim plenom čimnreje v varni pristani Premeščen je moštva jc bilo kmalu izvršeno in še pred dnevom sta odjadrali o7>e džunki. težko natovorjeni proti jugrn, pnsteč pokvarjeno ladjo, ki je bila natlačena ljudi, njeni usodi. Moore je poveljeval svoji lasni džunki, d<»čim je Ben Ali prevzel poveljstvo na drujH ladji. Tamkaj jo pustil predvesem ves t tvor pregledati ter jr dal vreih vse v morje, kar ni imelo posebne vrednosti, da je na ta način ladjo kolikor mogoče olajšal. Ko ie napočil dan, sta jadrali obe ladji v isti smeri, v kater« je jadrala že prejšnji dan ena od njih. — namreč i>roti Manili. — Jadra na obzorju! — se je mahoma za^ul klic stražnika, in res. ravno z vetrom, njihovo pot križajoč, so opazili neko ameriško ladjo, ki je bila po vsej podobi nekaka fregata. Frihajala je od juga in kakor je vse kazalo, je jadrala proti liongkongu. S svojimi daljnogledi so piratje kmalu opazili, dn se niso motili in da je ladja bojna fregata. Preteklo , je komaj pol ure, ko je Izeinfl Frane Stermšnik iz Clinton. Ind.. v Gorenji grad. Frane Vrhovec iz Gowanda, X. Y., v Št. Vid pri Za trčili. Jakob Zore iz Gowanda, X. V., v St. Vid pri Zatični. Nikola Ša j at o vie iz New Oom-merstown, Ohio, v Ludbreg, Hrvatska. Martin Kralj iz Tilden. 111., v Medjurič, Hrvatska. S parnikom Italia 10. januarja: Matija Podobnik iz Johnstown, Pa., na Rakek. S parnikom Paris IS. jan.: Anton Mlakar iz Fairport Ilar-bor, Ohio, v Itabno polje Fr. Bartol iz Munlsing. Mich., v Ivoški potok. Fran Gregorčič iz Butte. Mont., v Sodražico. Anton Vertačnik iz Bear River, Colo., v Gorenji grad. S parnikom President Wilson 24. januarja: Jožef CVetkovič iz New Yorka v Brežice. Ceeilija Rubin iz Cleveland, O., v Zagreb. Jurij Ožanič iz Cleveland. O., v Kuželj. - Franc Jaklič iz Herminie, Pa., v Novo mesto. Ivan Štefan i č iz SlickVfllo, Pa., v Črnomelj. Andrej Lenaivič s sinom iz Cleveland, O., v Gorico. Janez Mož in a iz Cleveland, O., v Pod grad. Janez Lfunut z družino iz j Johnstown. Pa., v Dobliče. Janez Pšič z družino i/. Pierce. \Y. Va.. v Veliko dolino. Frane Reja z družino iz Cleve-j land. O., v Gorico. Jože Željko iz Reading, Pa., v G ribi je. Frančiška Sluga s hčerko iz Cleveland, O., v Mokronog. Alojzija Šintler iz Indianapolis, Ind., v Kr£ko. Mihael Štefan i č iz Oglesby, 111., v Kostanjevico. Jandro Rukavina iz Pittsburgh. Pa., v Ivansko. Hrvatska. kmelsketr* ce»arja "*o. ........ J os. Jurčič, 6. zv. i D akta* Zober, roman. — Tugoner, t*?gejBka Vrata. Cr«ea lz misij ono- v Koreji............ iS. zv.: Eej hi «2ne ijndi, Spisal T. Pankar..............1.75: Zffaljevlu Kivopo « ted«Mr t zrakeptovn........J VeUka stenska ^ ..........IM u Ameriaiancl..........5.00 .. ... . ^ , „ fcetttjeviei: Nev lork. 111 hi, la, Colorado, Kansas, Mocana, Minnesota, Wyoming in Alsnhs — vsrJkl r/o JU Pennalyvanla ................. M West Ylrginija .............. .4i Ji JŠ J» JUDSKA KNJIŽICA — POVESTI. GROZDJE - - GROZDJE zmleto, črno N. Y. v sodih se naroči pri: M. KRAINZ, Davis, W. Va. OT" ZA $5,700.00 se dobi lepo posestvo ob Savi na Štajerskem; 36 johov njiv, travnikov in gozdov, moderna liisa z železom vezana, s traverzi in cementom delana, lepe sobe, lepe steklene verande, dve kuhinji in prostorne kleti, ravnotako zidano gospodarsko poslopje in svinjaki. Svoj lasten vodovod bodisi v hiši, i _ hlevu in svinjakih. Pri hiši je l«P/Z ZADNJO POŠILJATVIJO SMO DOBILI NASLED L zv Znamenje štirih. Forest de tekti v a Sherlock Holmes .... JM 2. zv. Darovana. Zgodovinska popov eat dobe ehnvaoskih apostolov......................... M ] RAZGLEDNICE: 3. zv.: Jvnat Z.nagovaj, pove^L — Med Plazovi, tirolska povest. C zv. Malo iMjenje, povest .... 5. sv.: Zadnja kmeeka vojska, zgodovinska povest .......... 6. sv. Gozdarjev sin — firžgar, povest ....................... * .»I m\ Zabavne, različne, dacat JM NewyorSke. rrrMčnc, do^zt, M Panoramu mest« New fstk, 28 slik JM Panorama oust* Celje, 21 palcev dolge ................ Me. vrt in še ena nova .Goepel hiša ter Toplar kozolec. Vse V najlepšem NJE KNJIGE: Stri« Tomova Kota ............. .60 Godeevski Katekizem ......................JS5 redu. Kdor se zanima za podrob-|Sv> Notbnrga .................. -351 Beneška Vedeževalka____■..............J3 nosti, naj piše na lastnika: Karel pnvijic« xa Mladino, 8. Kogutnik .30 Materina žrtev ................................^0 Cimperšek, Sevnica ob Savi. Slovenia, Jugoslavia (25-26—1) IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vreča 132 funtov $1GJ20 Prt veCjem naročila vprašajte za poeebno rzno. K naroSIln prOoHte Money Otdsr MATH. PEZDIR -Sok 772, Oity Hill Gozdornik, (2 zvezka) ..........1.00 Cvetke ....................... jj Cvetica Borograjska ............ .60 Pozigaler .....................,45 Dostojno vedeiije ..............• J>%, Svet/ka coi .................... j*5 Pravljice H. Majar ............. Jt9 Cigan ova osveta ................ J9 Naročilom Je prlletttl w gotovini, money order all znamke po 1 ali 2 centa, če poAlje-te gotovine, rekomandlrajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih nI v ce-Knjige pobijamo Slavenic Publishing Go.« 82 GoMt St., New York hahct&A: 2« jan ISM FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN. Spisal Emile Gaborian, Zr "Glas Naroda" preval O. P. je na stran krožnik, katerega je ravno pregledoval ter vprašal z boječim glasom: — Kaj pa je? Kaj se je zgodilo? — Strašna liesrtea. — Ali je Žak mrtev? — vprašal marki. Markiza je zmajaia z glavo. — Ne. nekaj strašnega . . . Stari mož, ki se je počasi dvignil, ko je vstopila njegova žena, je omahnil nazaj v svoj stol. — Povej mi, — je zajecal. — Povej mi. Jaz sem pogumen. (Dalje prihodnjič.) 21 (Nadaljevanje.) Mcšinet pa je m.-d tem časom izgotovil svoje ofieijelno poročilo. — iti moramo, ---je rekel gospod G al pin. — Ali smem,.— je vprašal gospod de Boaskoran,, — napisati par vrstic za svojo mater in očeta Stara sta in tak dogodek bi ju lahko umoril. — Nemogoče, --- je rekel sodnik. Nato pa se je obrnil proti Antonu ter rekel: — Zapečatil bon- »o sobo ter jo pustil za n-kaj časa v vaši oskrbi. Vi poznate svojo dolžnost, in kazen, kateri hi se izpostavili, če bi oblast ne našla slehrne stvari v i.-tem stanju kot je sedaj. Kako pa naj se sedaj vrnemo v Sovter? Po daljšem razmišljanju j« bilo sklenjeno, da se bo peljal gospod d" JJoaskoran v enem svojih, lastnih vozov, v spremstvu enega orožnika. Dobižon. sodnik in piwir pa naj hi sc vrnili z istim vozom, v katerem so prišli. — Pojdimo, — je rekel sodnik, ko so bile končane zadnje formalnosti. tJospod de Bonsko ran je prišel počasi navzdol. Vedel je, da je dvorišče polno besnih kmetov ter je vsled tega pričakoval, da ga bodo sprejeli s tul«*i:;jem. Stvar pa ni bila taka. Orožnik, katerega so poslali navzdol, j«- izvršil svojo nalogo tako dobro, da ni bilo čuti niti enega krika. Ko pa j*1 sedel Hoaskoran na svoje mesto v vozu ter se je slednji odpeljal, je bilo čuti divje kletvice in padlo je več kameno v. ko jih eden je ranil orožnika poleg jetnika. — Rečem vam, da prinašate hlabo srečo, jeinik, — je rekel mož, prijatelj onega orožnika, ki je bil tako močno poškodovan pri požaru. (i os pod de Hoaskoran ni ničesar odgovoril. Omahnil je nazaj na svoj sedež in vse je kazalo, da se je pogreznil v neke vrste omam-lejnost, iz katere se ni predrami' i oliko časa, dokler ni zapeljal voz na dvorišče jetnišnin v Sovter Na pragu je htal moj.ster Blangin, ječar, smehljajoč s - » spričo misli, da bo dobil tako odličnega jetnika. — I)al vam bom najboljšo sobo. — je rekel, — a najprvo moram dati orožniku potrdilo ter vas vknjižiti v svitjo knjigo. Nato je vzel v roke svoj veliki, umazan zapisnik ter zapisal ime Zak de Boaskoraa pod ono Trni en ca Šeminot, postopača, ki je bil ravnokar aretiran, ker se je splaril na neki vrt ter tam kradel sadje Vsega je bilo k^nec. Boaskoran je bil jetnik, zaprt v samote* celici, brez vsake druščine. DRUG T DEL. OBRAVNAVA PFOTI BOASKORANU. Prvo poglavje. Pariška hiša d^.žine Boaskoran, št. 216, Vseučiliška cesta, izgleda na zunaj precej jxjnižno. Dvorišče spredaj je majhno in par kvadratnih jardov vlažne zemlje za hišo zasluži komaj ime vrta .Zunanjosti pa so poposto varljive. Notranjost Liše je bila čudovito udobna in sobe so kazale oni srlidni sijaj, za katerega ie izgubila naša doba vso smisel. Vestibil je vseboval sijajen mozaik, katerega je prinesel domov s seboj leta 1793 eden izmed Boaskoranov, ki je tako propadel, da je sleelil sreči in nesreči Napoleona. Ograja ve likih stopiljie je pmlstavljala mojstrsko delo železninarske umet nosti Soba. v kateri je markiza sprejemala svoje politične goste, se je popolnoma nrilegida sijaju ostalih prostorov. Niti enega kof pohištva ni bilo. ki hi ne imel svoje zgodovine. Izrezki nad kaminom, če bi se jih tnodalo na dražbi, bi prinesli njh polno težo v :'latu. Veliki lesten**; jt predstavljal čudo zase. Vsaka izmed osmih •lik na stenah pa je *»ila de-lo kakega velikega umetnika. vse to pa ni bilo -se nič v juimeri s kabinetom markija, polnim Jrurijoznosti. Polnile ?o celo globino kabineta in pol širine. Kabinet je bil osvetljen «»d zgoraj pomočjo steklene strehe ter bi na-pohi'1 z radostjo srce vsakega umetnika. Velikanske steklene omare so bile postavljene krog zidov, polne najbolj različnih kurijoznosti vseh časov in narodov. Lastnik vsetra tega je bil pcu* \ reden okolice, v kateri je živel. Čeprav star enoir.šestdcst let ob onem času. je bil marki še vedno raven kot »veča in suh, kot se spodobi pravemu aiLstokratu. Imel je velik nos, ki je porabil velikanske množice tobaka za miha-njo. Njegova usta s«, bila velika, a lepo oblikovana in njegove oči so blestele z onim ognjem, ki kaže amaterja, hi je veelno v sporu in z«)ju s prebrisanimi prodajalci kurijoznosti. L«*ta 1M~> je de segel višek svoje slave z velikim govorom glede vprašanja javnih rborovanj. Ol» onem trenutku pa se jc njegova .ira ustavila za vedno. Vse njegove ieieje so bde one Orleanista ali pristaša Orleancev. '»jegova zuranjost. način, kako si je česal lase ter oblači:, — vse J.o je kazalo navdušenega občudovalca in prijatelja meščana. On se ni vznemirjal glede politike ter se sploh ni vznemirjal gleele nobene stvari. Pod pogojem, da se reipektira njegovo nedolžno strast, ,'e dovolil sveiji ženi vrhovno nadvlado v svoji hiši, upravo velikega premoženja, vzgojo edinega sina in odločitev glede vseh vprašanj. !;rez pravice priziva. Povsem brez pomena je bilo vprašati markija glede kake stvari. Njegov odgovor se je glasil v vsakem slučaju: — Vprašajte mojo ženo. Ta dobri mož si je ravnokar nabavil na slepo srečo večjo zbirko porcelana iz revolucij-ice dobe. Krog tretje ure popoldne je bil vsled tega zaposlen s tein d:i je s povečalnim steklom v rok« študiral te krožnike in piskre, ko so se naenktai e>dprla vrata. Vstopila je markize ter držam v roki kos modrega papirja. Šest ali osem let mlajša kot pa njen mo> je bila kot izbrana družica takega lenega in indclentnega moža. V svoji hoji. .man ira h in v svojem glasu je takoj kazala žensko, ki stoji pri krmilu in ki zahteva, da se jc v vsakem slučaji^ uboga Njena nekoč pros'avljena lepota je še vedno pustila svoje izrazite sledove. Ona je nicer zanika vala. ela jo sploh že čedna, kajti nemogoče je bilo zanikati ali prikriti sk-dove časa in njena politika je bila vsled tega sprejeti sta* rotit dobovoljno in brez odpora. Bila je skrajno razburjena, ko je stopila v kabinet, svojega moža in sicer tako, da je postal celo on, ki si je napravil za gealo Lovska koča je odeta vsa v za-lenje in kolikor mogoče dostoj-!0 opravljena za visokega lovca. Tla pred kočo so gosto posuta n smrekovimi vejicami. Krasno, mirno gorsko vreme obeta prijeten in uspešen lov. Gonjači so že oelšli rano zjutraj. Oeihod je do- ooen na deseto uro. Spremstvo Kralj je hodil izvrstno aka, pripravljeno m pozorno, da zapove vladar odhod. Točno ob desetih se pojavi kralj na pragu koče z njemu lastno prikupljivo dostojanstvenostjo. Straža pri ratih kot kip; spremstvo lova. S kraljem na lovu Slavko Plemelj. kralja, ki sc je nad vse prijazno razgovarjal z njimi. Nato smo se napotili v dolino upajoč na prihodnji dan. Prihodnje jutro so odšli gonjači že na vse zgodaj. Ob devetih smo odšli na komaj pol ure od lovske koče nahajajoče se stoji- in se silno zabaval nad neprestanim padanjem obeh dvornih lovcev. Posebno eden dobro rejen je bil vedno na tleh in se je le težko vždržal i*a precejšni strmini. Kraljevo stojišče se je nahajalo <30 Washington je sedež Patentnega Urada Združenih držav in naš največji slovenski urad, se nahaja samo v Washingtonu blizu Patentnega Urada. Na ta način nam je osebno mogoče urediti vaše patentne zadeve najbolj točno — najbolj pošteno — najbolj poceni Id najboljše. Ime A. M. WILSON J« znano| T« 30 let. Plilte Se danes za nafto sloven- j akj brezplačno knjižico slede] iznajdb in patentov. A. M. WILSON, Inc. Sescsaen t« tka Lt« A. K. WiUmm PATENTS 320 Victor Bldfl., WASHINGTON. O. C. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo i« New Yorka. _A LORRAINE Z» Jan. — Have] PR. MATOIKA 4 marca — Bremen CARONIA 28 Jan, — Rek«' SAXONIA 7 marca — Bremen ZEELAND ts Jan. — Cherbourg ARABIC 8 marca — G«nnj. LA TOURAINK 4 febr. — Havre LA SAVOIE 11 marcs ■— H* vre AMERICA 4 febr. — Bremen FINLAND 11 marca — CherbDur ORBITA 17 febr — Hamburg RYNOAM 11 marca — Boulogne RYNDAM 4 febr. — Boulogne OLYMPIC 11 marca — Cherbourg AQUITANIA 7 febr. — Cherbourg AMERICA 11 marca — Bremen FINLAND 11 febr. — Cherbourg PAR«S 1S rrarca — Havre LA SAVOIE 11 feb. — Havre HANOVER 15 marca — Bremen CARMANIA 11 febr. — Reka OROPESA 17 marca — Hamburg POTOMAC 11 febr. — Bremen FINLAND 18 mnrea . Cherbourg FRANCE 16 febr. — Havrs POTOMAC 18 marca — Bremen ADRIATIC 18 febr. — Genoa AQUITANIA 21 marca - — Cherbourg OLYMPIC 18 febr. — Cherbourg FRANCE 23 marca — Havre N. AMSTERDAM 18 febr. — Boulogne N. AMSTERDAM 25 marci — Boulogne PARI8 21 febr. —- Havrs HOMERIC 25 m.pra — Cherbourg ARGENTINA 21 febr. — Trst YORK 29 m«rca — Bremen AQUITANIA 23 febr. — Cherbourg ORBITA 31 marca — Hamburg MONGOLIA 23 febr, — Hamburg OLYMPIC 1 aprila — Cherbourg KROOMLAND 25 febr. — Boulogne KROONLAND 1 aprila — Cherbourg HUDSON 2S febr, — Bremen LA LORRAINE 1 aprila — H a v.* s M INNEKAHDA 2« febr. — Hamburt MAUP.ETANIA 7 aprila — Cherbourg NOORDAM 16 febr. — Cherbourg PARIS 5 apv pr*je. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masufje In lise po teleau, bol#*nt v grlu. Iz. padanje las, bolečins v kosteh, stare rane; oslabelosti živčne In bvieznl v mehu-Ju ledicah, letrah, želodcu, rmenlco revmatizem, katar; zlat? žile. naduha Itd Uradne ure: V ponedeljek: sredo In petek od <>. dopoldne do 5. popoldne; ▼ torek, četrtek in sobota od 8. dopoldne do 8. zvečer; v nedeljah ln praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne. Rad bi izvedel za ANTONA SVELC in za ANTONA MUTX. Doma sta iz Dolenje vasi pii Cerknici. Prosim ju, da se ini javita, ali ee kdo rojakov ve za njun naslov, da mi ga blagovoli naznaniti. — Prank Mele, P. O. Bakers Summit, Pa. Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe. Brezplačna poakuinja matod«, katero mora vsak rabiti b.az 1 npr Hike In Izaub« časa Imamo način, kako kontrolirati naduho in Celimo, da poskusite na naS račun. Nl<" ne de. ako Je to Se dolga, bolezen, ali pa se je pojavila ie-le pred kratkim,ako je senena mrzlica ali pa kronična naduha., naročiti morate brezplačno poakuinjo na-Sega. načina. Na to se ne gleda, v kaki klimi živite, ne gleda se na vaAo starost alt opravilo, ako vas muči naduha ali tnrslica. nafi način vam bo takoj pomagal Posebno želimo poslati onim, ki se nahajajo navidez v obupnem stanju, kje* niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, di.ni. patentirano kajenje itd., telimo pokazati vsakomur, tla je ta. novi način določen, da vstavi vsako tetko dihanje, vse hropenje in vse strašne nspade takoj In za vse čase. Ta bresplal na ponudba je prevatna. d* bi jo zanemarUL Piiite aedaj ter jo taho* pričnite. Ne pošljite denarja. Pošlji t • kupon danes, Niti poštnine ne pta/ite BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON. FRONTIER ASTHMACO.. Room 389Ci —— —1 Holm Sta.* Boffilci H. T, BREZPLAČNA POJASNILA Na tisoče rojakov se obrača na mene rrsake leto za razne Informacije. Vsakemu dam pojasnila zastonj. Izdelujem tudi KUPNE POGODBE, POOBLASTILA, OBVEZNICE in DOLŽNA PISMA. POBOTNICE, OPOROKE In razne druge notarske dokumente. Moja dolgoletna praksa Javil vsakemu dobro delo. Pi&ite sli pridite osebno. Anton Zbašnik SLOVENSKI JAVNI NOTAR Corner 48th and Butler Sts., Telefon: Fisk 2085 Pittsburgh. Pa. POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite naj- boljša prenočišča in boste najbolj postrežem. Čiste sobe z eno ali dvema posteljima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene. AUGUST BACH, 63 Greenwich St, New Yorlc ao EN DOLAR la poslali vam FMUjitai SLIKAMI, imeni in naslovi do (ib dsklet to nekoliko oaor, ki tičejo dobrega al poltene«* mots. Lahko sam*, pifiet« in sklenete srečen zakon. Hi smo zmožni storiti po-iteno in dovoljeno poeredovnaje. sato ne ite* dits dolarja, ki je posredi med vam! la LA-KONSKO SREČO. PUUts is danes aa: KELIAKGK F. GLUi BI« Lm Aacek*, OaL v4 + : ZAČIMBE, ŽELK&ČA IN NAJ-i RAZNO VRSTNEJŠA ; * PiMte po breiplatni cenik. | domaČa zdravila: 4 katera priporoča msgr. Knetpp,; Imam vedno v zalogi. MATH. PEZDIR j i P. O. Box 772, City Hall Statt«: New York City ; ♦ mmimmmmmimmm' BOJAX2, NAROČAJTE BE NA "GLAB NARODA". KAJ* VSGJI SLOVM8XI DNEVNIK V ZDB. D&iAVAJL , ,