Poženčan. Kakor o imenih BLjubljana — Laibach", tako je 1. 1854 v zgodovinskih pismih razodeval svoje inisli BOimenu Krajna, po latinski Carnia" št. 35. 36; „0 imenu Koroško in Gorotan" št. 37, ter v zvezi s temi pismi priobčil št. 38: ,,Odlomek krajnsko-slovenske povestnice". — L. 1857 je nadaljeval svoje zgodovinske preiskave in št. 50 — 52 popisal: »Preseljevanje sarmatskih Limigantov". K temu članku spiše nektere opazke Davorin Terstenjak št. 58 — 61, ali št. 65 — 67 da mu Poženčan koj odgovor, in glede na nektere Terstenjakove in Hicingerjeve razprave pove št. 79 tudi on svoje dotično mnenje v sostavku: ,,Krajna, Krajnsko, Krajnjsko; nikdar pa neKransko ali pa celo Kranja". Spoznal pa je že 1. 1854 na pr.: BTa moj sostavek bravši si utegne kdo misliti, da semtertje nekoliko drugače govorim, kot sem pred nekaj časom govori). To je tudi res. Ko po tmi tavarao, se večkrat udarimo, vendar se ravno po tem marsikaj naučimo. Errando discimus". In 1. 1857 str. 266 pravi: BSpoznam, da sem bil pred nekaj časom v mnogih rečeh v zmoti, pa po važnih dokazih sem se preučil. Marsiktero povestniško ali etimologiško zmoto sem pa tudi v ,,Novicah" bral, ki je bilo z rokami ošlatati, da m res. Toda o tacih rečeh utegnem še ob priložnosti ktero reči". — Preselivši se s Sel nad Kamnikom v Predoslje, v novi službi ves v novih opravilih, ni sicer utegnil mnogo delovati slovstveno; vendar — da tudi tedaj ni jenjal popevati, spričuje njegova 1. 1855 št. 31 v Novicah natisnjena pesem: nRodetovi sinovi", kjer se kaže v razgledu, koliki križ je prepir otrok pogosto v rodbini bogatih staršev. V št. 40 sebe in rojake svoje vnema na pr.: 33,ad.i pojim.©! Kjer večno Je srečno In sveto nebo, Tam hoče Bog Oče, Da angel' pojo. Na polji U doli Škerjanček žgoli, Kjer h petji Uneti človeka želi. U hiši Naj sliši Mladine se glas, Prepeva Prideva Naj sivček svoj bas. Nedolžen Pobožen U pctji živi. Kdor tuta In muta, Ga prida nič ni. Planina Se zgrinja U tičjemu zbor', U travi Napravi Jo murenčev kor. Pri tičih Po gričih Zapojmo glasno; Okoli Po polji Pa ravno tako. V sladkosti Britkosti Zapojmo eno; Saj tudi Labudi U petji merjo. Neslani Zuzdani, Lo ti naj molče; Saj šoga Uboga Med slavce ne gre! V št. 49 žigec v razgovoru pod naslovom: ,,Slavček po zimi" z ozirom na druge tiče oponaša, da — mojster petja — molči; slavec pa mu odgovarja, da slavno pevati začne, kedar mu dojdejo časi zlati. — L. 1856 se str. 20 že v tretje natisnjena bere Poženčanova: ,,Pesem starega Kranjca" zapisana izmed ljudstva — v dokaz, kako popolnoma lastna — narodna mu je postala. ,,Čigava je, ne vem; precej stara je gotovo" — opominja ondi pisatelj Borovčan. — Dokaj napredka se čuti v Ravnikarjevih pesmih 1. 1857 bodisi v reči notranji bodisi v vnanji obliki. Tedaj se je opeval — sromak tužen — brez tolažbe — št. 43 v pesmici nTerpin" in v njej iskajoč utehe kliče na zadnje: Premilo strunc se glasite, Da stopijo solze v oči; Če tla so tudi skalovite, Jih rosa včasih ohladi! Po narodni pesmi kranjski od sprelepe Indije in po nerodni marsikteri poskušnji mladinski je pomenljiva ia razun tega tudi v obliki umetna št. 55 natisnjena Poženčanova: In.čLija,x. Indijar še mlad na reko gre; V zlato pogorje, tje čez morje Prot' Indji vleče ga serce. Oj tam on blodi, kodar hodi, Da ko železo zlat cene. Nek star mornar mu poprcti: ,,Moj ljubi! v zmami se predrami! Morjem in rekam upat' ni. Železo z zlati tik menjati! In Indja, Indja, kje leži!" — nSi golobradec! reči daj: Da to je spanja prazna sanja; Kje najdel boš na svetu raj? Najgorša gora, upa zora, Delo je in domači kraj". flnKdo, sivec! meni se stebo? Dežela zlata, vsa bogata Je Indja, tice ji pojo. Kar domorina naša nima, Se tamkaj še zastonj dobd"". Mladenfii dejo: Prav je ta! No Bog pomozi! srečno vozi! S teboj iti tud' nam velja. V Indjo zlato, vso bogato! Kaj počeli bi doma? — Že ž njimi reka dolj hitf. So vsi kermili, se lovili, Pa voda svoje le stori. Lete ko tice čez kernice, U glavi se jim svet verti. V sovodnji; Btaje si žele Tje, kjer sc reka v morje steka, Se oni vstaviti dihte. Ko veu stopili, so pustili Indjarja, ladjo in vode. Indjar li dalje se pelja. Vihar ga skriva, borja zmiva, V tamnoti blisk mu lesketa. In ladja kresne, se razčcsne, Na kleč jo morje zadega. Vihar potihnu tretji dan. Sirotek lazi, milo pazi, Je li še kaj pomoči za-nj? Ribarji v sili ga dobili. Tako jim pravi zdaj skesan: Kdor siti svoje si želje Iskaje raja, zlafga kraja, Z glavo on bnta ob stene. V neumno glato vtepa pravo, Ko dalj ne smo, nazaj ne ve. Prav rado taka sc zgodi, Da kdor verjame, vse prevzame, Od kdar nobene skušnjc ni; Se pregleda, mu preseda, Molitve kozje se ufii. Ginljiva je št. 62 priobčena: flŽalosten starčekB;za prejšnjo in tedanjo dobo značajna, za prihodnjo pa celo preroška ali prerokvanjska je št 74. 75 natisnjena: BSvetega Mihela vaga". Po znani Prešeraovi kaže se tu žalostni svetov stan. Rafael bi rad pomagal bolnemu svetu, ali z ozirom na preveliko spačeuost si skoro ne upa. Gospod Bog veli torej Mihaelu na boj zoper Luciferja, kaže na Petrov rimski stol, na Marijo brezmadežno spočeto, na mučence in vojščake svete; a od vage sv. Mihela satan smuk: Obeme se na vrat na nos, Gre k svojira, ter jim pravi: Zdaj vojska bo, in kdor je kos, Naj se za-njo pripravi. Junaki mojil drag je čas, Evropo obhodite; Da grom ne bo prezgodaj vaš, Se varno še prikrite. Ti, Mamon! kamorkoli greš, Le dobro sc poprimi. Ti, Belcebub! da me umeš, Ti hodi proti Rimi. Na nemško stran jez poletim, Dežele bom nadražil, Da narod bode vlado Rim Eot pajka zlo sovražil. Na boj pripravljena stojiPa satan miroval ne bo, Presneta vojska una;Si še katero speti; Pa saj smo perloviti mi,S tovarši se inkognito Le tiho, buzakljuna!Napravil je po sveti. Vcč lct se v6 pcklenski rojV popotni list si dalv ime, Mihelu prikrivati,On pravi, da jo ,,Šega", Našuntal je ljudi na bojIn Mamon si nPrevideu" d6, Med sabo se končvati.Popotva zraven njega. Bog svoje Ijud3tvo je podperlPeklenski vodja Belcebub, TJ prid. katoljške vereKaj zmislil si je hudi? Na hčer sionsko se ozerl,On pravi, da je nMiloljub", Jo rešil iz priperc.Pa je slepar med ljudi. Vojšaki Božji 30 z vojskonNedolžcn sem." de Asmodej; -Peklenšeke podili;Povsod ga je zadosti, Kervavo pomirit' zemljo,V sauiotah, družbah in naprej, So šuntarje strebili.Posebno pri mladosti. Tako zdaj satan moti svet In bo ga dalje motil. Dobiček mora on imet'? ZastODJ se ni napotil.