št. 42 (1021) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 16. oktobra ^ M	1969
DOLENJSKI LIST
Delegacija k tovarišu Kavčiču
10. oktobra so v Kočevju zaspravljaili predstavniki občinske skupščine in delov-nfli organizacij o zahtevi železnice, naj občina Kočevje prispeva za kritje č^b na kočevski prog^ za lani in le-
Novomeščan Mirko Jakše veleposlanik v Siriji
Med našimi ožjimi rojaari, ki so v povojnih letih dalj časa aiktivno delali t Jugoslovanski diplomatski službi, je budd tovariš Mirko Jakše, doslej p>omoćniik generalnega direiMorja tovarne adravil KRKA v Novem mestu. Konec septembra je bH tova-riS Jakše z ukazom predsed-
niika repiidililk« Josipa Broza-Titei imenovan za novega izrednega ia poobladčenega ve-leposlaniika SFRJ v Siriji.
Mirko Jakše, ki je bil zadnja leta hkrati tudi direktor predstavništva tovarne zdravil KRKA v Ljubljani, se je rodil 25.6.1917. Ko Se je vrnil iz NOV oziroma JLA, je 1946 diplomiral ^ pmvni fakvUteti v Ljubljani. Med drugim je bil po vojni tudi pomočnik trgovinskega poslanika in trgovinski F>o-alanilk Jugoslovanskega veleposlaništva v Belgiji, zatem prvi sekretar veleposlaništva SFRJ v Etiopiji in svetnik našega veleposlaništva v Franciji.
Mirko Jakše je bil dalj časa predsednik sveta za gospodarske stike s tujino pri eveoni Gornici, je pa tudi dlan komditeja za zunanjetrgovinsko dejavnost pri izvršnem svetu SRS. Bil Je aktiven sodelavec različiiih drugih organov, vrsto zadnjih let pa se je angažiral predvsem pii organizacijskem dehi čedalje hitreje rastoče tovarne zdravil v Novem ooestu.
2e 104^ je Mirko Jak§e začel sodelovati z NOB; v tetku 1942 so ga Italijani
aretirali, po nekat mesecih oapora pa iizipustlli. V NOV Je stopil septembra 1943, COan ZK pa je od 1947.
Ko sprejema novo odgovorno dolžnost, tovarišu Jakšetu prisrčno čestitamo Številni enanci, prijatelji in sodelavci ter mw želimo kar največ uspehov in zadovoljstva.
OD 16. DO 26. OKT.
Nekako od 16. do 23. oktobra bo prevladova* lo deževno vreme, nato liboljianje. Dr. V. IkL
tos okoli milijon diiiarjev. Na sestanku so ugotovili, da v občini denan'Ja ne morejo ^rati. Izvoiili so delegacijo, ki bo ta teden oibis&ala predsednika IS Slovenije Staneta Kavčiča in se z njim dogovarjala o pokritju i^gulbe, o preusmeritvi Rudnika in nekaterih drugih zadevah. V delegaciji so republiška poslanca Drago Benčina in Franc Korele, predsednik občanske skjpščine Miro He-gler in direktor ZKGP Miran Smola.
Za zasebnike lepa jabolka po 30 par
Belokranjiski kmetje ne morejo verjeti, da so v mestih IJudJ« taiko meumod, da plačujejo jabolka po 1.50 dinarjev, ko bi J& lahko v sleherni beHoOsranjskL vasi dobili veliko ceneje. Letos se kmetije na nov način spuščajo v prodajo sadja. Kupce vaibijo na svoje drevje, kjer si lahko naberejo jabolka po 30 par kilogram, ponekod pa že obrana Jabolka najiboljših sort čakajo kupcev. Kmet Jože Suklje Iz Tr novca ima v svoji kleti nad 7.000 lqg dbranih Jabo>k sorte carjevič, jonatan in kos-mač. Zelo lepa, obrana Jabolka prodaja po 60 do 90 par.
o * '	.	"	<	■
DOBER START, DOBRO VSE... Takole so prvič startali dolenjski dirkači in ta* ko je startala prva slovenska avtomobilska dMut: USPESNO (Foto: S. Dokl)
ŽIVAHEN AVTOMOBILSKI VIKEND POD VAHTO
Aleš: s 100 kilometri na uro na Gorjance!
Slovenski mdaiii se čutijo zapostavljene
v torek so se v Črnomlju seSM predstavo^ vseh slovenskih rudnikov in raa-pravljald o beneficirani delovni dobi v rudarstvu. Okoli 40 navB»>čih je bilo omenja, da je nidarski poMic sicer v družibi načelno priznan kot nosilec najtežjega dela, medtem pa novi predpisi o bene-ficiraaiem delovnem stažu tega ne upoštevajo. Poudarjali so, da so nekatere točke novih prelpisov za rudarje nesprejemljive, ^asti ne za nekatere Tudairsike poklice. Na posvetu so dizvolila komisijo, ki bo v imenu vseh slovenskih rudnikov pripravila predlog zahtevanih zakonskih spremernb in se bo potegovala za njiih uveljavitev.
VRATA ! I I OKNA
in los polkna:
ribnica KREDI
Železničarji o prevoznih tarifah
v ponedeljek, 13. oktobra. Je bilo v Šmarjeških Toplicah zasedanje delavskega s\'e. ta Združenega žalesaiiškega transportnega podjetja Ljubljana. na katerem ao sodelovali tudi predstavniki občin in poslanci iz Dolenjske. Razpravljali so o predlogu za spremembe tarif o prevozu blaga po želecanicL
Prva cestnohitrostaia avtomobilska darka aa »NAGRADO GORJANCEV 69«, fci šo jo pnparavili v nedeljo člani AMD Novo mesto pod pokroviteljstvom Indiistrije motornih vozil, je presegla vsa pričakovanja. V leipem jesenskem sončnem dnevu se je pod Gorjancd zbralo nekaj več kot 80 tekmovalcev iz Ljubljane, Vpenja, Zagreba, Krškega, Kopra, Novega mesta, Črnomlja, Kamnika, Gorice, Nove Gorice, Beogr^a. Maribora in Splita. Skratka, tam se je pomerila vsa slovenska elita in precej odličnih tekmovalcev iz Hrvatske ter presenečenje dirice — dolenjski avtomobilisti.
Ob progi se Je zbralo blizu 10.000 gledalcev. Vsi ti so po končanih dirkah zadovoljni zapuščali prizorišče prvega športnega vikenda v Gorjancih. Organizatorji dirke so doživeli več presenečenj: odlično udeležbo tekmovalcev (66), velik obisk gledalcev in potek tekmovanja brez večjih nesreč.
Gorjanska proga je uspešno prestala izpit. Aleš Pušnik, najhitrejši vozač. Je prevozil progo v 4 minutah, 3 sekundi in 4 desetinkah 8 povprečno hitrostjo 100,570 kilometra na uro, kar je za znane gorjanske serpentine več kot dovolj.
Posebno poglavje na tej prireditvi so bili dolenjski
NAGRADA GORJA(ICEV 69
12. oktobra 1969, ob 14. uri; vreme sončno, gledalcev 10.000. Dolžina proge 6800 m, višinska razlika 305 metrov.
10 najhitrejših v kategoriji A (serijski avto-n>oblli) — dve vožnji;
1. Janko Slokar, N. Gorica (austin cooper S) 8:23,3
2. Ladislav Mučnjak, Zagreb (BMW 2002) 8:36,1
3. Igor Cotti, Gorica (lancia fulvia)	8:37,1
4. Brane Strohsack, Ljubljana (BMW 2002) 8:39,4
5. Tone Kump, N. mesto (fiat sport speciale) 8:51,3
6. i^iišo Vlrag, Zagreb (austin cooper 1000) 8:51,4
7. Marjan Hrastar, Novo mesto (BMW 1600) 8:51,4
8. Jure Rudman, Črnomelj (BMW 2002)	8:52,3
9. R. Milivojevič, Beograd (austin cooper S) 8:53,4 10. Niko Javornik. Ljubljana (MG B)	8:53,4
V kategoriji B (poboljšani avtomobili) je bilo vsega skupaj 10 tekmovalcev — v manj kot 9 minutah sta progo dvakrat prevozila le dva:
1. Mladen Gluhak, Zagreb (renault gordini) 8:08,2
2. AleS Pušnik, Maribor (renault gordini) 8:12,1
Absolutni rekord proge v eni vožnji je postavH Alei Pušnik • časom 4 nr>imite, tri sekunda in štiri desetinke.
tekmovalci, ki so se uspešno kosali z mno@o bolj izkušenimi jugoslovanskimi vozači. Večina obiskovalcev je pričakovala, da bodo Dolenjci osvoJiU zadnja mesta, vendar so se hudo zmotili: naši vozači so bili enakovredni vsem ostalim in so mnoga znana imena pustili za sabo.
Posebno presenečenje j« pripravil Novomeščan Tone Kump, ki je osvojil prvo mesto v drzni in zelo lepi vožnji. Nj^^ovemu zgledu so sledili taudi ostali. Tako je Božo Zupan s svojim £!)&■ kom v zahtevni konkurenci 21 tekmovalcev pristal na odličnem tretjem mestu. Enako mesto je zasedel No-vomeščanMarjan Hritstar v kategoriji avtomobilov do 1900 ocm. Pohvalimo lahko tudi vse ostale dolenjske tekmovalce, posebno Draga Badovinca, ki je znal dobro izkoristiti prednost domačega terena, Draga Rebernika, Jožeta Rudmana, Martina Bajuka, Janeza Doljaka in druge.
2al nam je za Viničana Kazimira Midiča, ki Je v pi^ vi vožnji bil odličen (tretji), vendar je aaradi okvare na avtomobilu moral v drugi vožnji odstopiti.
Od Dolenjcev nismo pričakovali tega, kar so nam pripravili. Zadovoljni smo, da so se tako dobro odrezali; veseU nas, da so vsi srečno »pristali« ter jih bomo lahko tudi drugo leto srečali na tej izredno zanimivi in lepi progi v Gorjancih.
Na sJavnostni prireditvi na Otočcu se Je predsednik or-goaiizacijskega komiteja dirke Jurij Levičnik zahvalil tekmovalcem za sodelovanje, podeUl najboljšim prizavmja
(Nadaljevanje na 10. str.)
-s ii-'-i
100V*pure Lambsvtfool spun in Scotland
dančb
b,^
" ' • ,r , ♦	<vi
vas čaka na strani 20!
tedenski mozaik
član panamske vojaške vlade m poveljnik nacionalne garde general Omar Terrijos je povedal, da so v Panami preprečili skupno že 365 poskusov državnega udara. Vojaška vlada je na oblasti leto dni. »Takih poskusov se lotevajo ljudje,« je modro dodal general, »ki se še niso sprijaznili z dejstvom^ da je zdaj v Panami na oblasti ljudstvo.« ... Konservativni katoliški duhovniki iz osmih evropskih držav so v bližini Vatikana delili letake, v katerih so pozivali Rimljane, naj preprečijo napovedano demonstracijo »puntarskih« duhovnikov na Trgu sv. Petra. Na letakih je pisalo, da je to »neodpustna žalitev papeža«. »Puntarji« so mnenja, da ima papež preveliko oblast. ... V Indiji se ne lomijo kopja samo zaradi svetih krav ali lasu iz prerokove brade. Prav zdaj divja v Indiji hud boj zaradi — poljubovanja na filmskem platnu. Doslej je bilo poljubovanje na platnu strogo prepovedano in cenzura je pridno rezala tuje filme. Zdaj je vladna komisija vendarle dovolila poljube in gola telesa, če je to za dogajanje »logično, pomenljivo in potrebno«. ... Voditelj nove libijske vojaške vlade je izjavil: »če Tuitančno proučimo socializem, vidimo, da je to
v	bistvu koran.« Potemtakem je socializem star kot Mohamed, dasiravno je šef nove libijske vlade še zelo mlad
—	star je 27 let. ... Po ZDA pripravljajo velike demonstracije proti vojni v Vietnamu. Posebno študenti so delavni. Med njimi je tudi Laird mlajši, sin Melvina Lairda, ki je obrambni minister v Nixonovi vladi Laird mlajši je vesel, da »oče nima nič proti temu«. Ni pa povedal, ali oče nima nič proti temu, da bo demonstriral ali da oče nima nič proti demonstracijam. ...
Dogovarjanje o delitvi
v republiški skupščini so sprejeli predlog, naj bi izdali zakon o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov
Skraja se je predlog imenoval »Zakon o progresdv-nem davku na presežne osebne dohodke«. Toda že iz samega predloga za izdajo zakona, še bolj pa iz obrazlo-žitive Rina Simonetija, ki je zagovarjal predlog izvršnega sveta na sejah skupščinskih zborov, je razvidno, da sam davek ni bistvena zadeva, M bi jo bilo treba urediti. Poglavitno je družbeno dogovarjanje o delitvi in njeno usmerjanje. Tako sta republiški m gospkodarski zbor naposled budi' sklenila, naj bi se zakon imenoval »Zakon o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov?
H 2e v zveznem ssakonu o ugotavljanju in delitvi dohodka je rečeno, da je treba to področje urediti z družbenimi dogovori. Kaj pa so družbeni dogx}vori, kakšni naj bodo, glede česa naj se dogovarjajo, vse to pa so vprašanja, na katera v dosedanji zakonodaji ni podrobnejše-
TELEGRAMI
NEW YORK — Italijanski jemanji minister Aldo Moro je priporočil v OZN vladam v Evropi in na drugih celinah, naj preidejo na nov in človečnejši sistem mednarodnih odnosov. Za %led je postavil odnose med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo
PRAGA — Vlada ĆSSR je z izrednimi ukrepi, ki so zadeli veljati takoj, omejila potovanja svojih državljanov na Zahod, a tudi potovanja tujcev v ČSSR.
HONG KONG — Sevemovietnam-ska časopisna agencija je zanikala poročila, češ da sta Hanoi in Wa-shington navezala tajne stike.
MOSKVA — V Sovjetski zvezi so izstrelili zaporedoma tri vesoljske ladje v tir okrog Zemlje. Skupno obkroža Zemljo sedem astronavtov. Domnevajo, da bodo te ladje poskušale zgraditi vesoljsko postajo.
NEW DELHI — Predsednik ro-, munskega državnega sveta Nicolae Ceausescu je z ženo prispel na petdnevni uradni obisk v Indijo.
ga odgovora. Zato so se poslanci zavzeli, naj bi v republiškem zakonu prav to uredili.
Sindikati predlagajo, naj bi se z družbenim dogovorom sporazumeli za minimalne osebne dohodke, ki bd pokrivali minimalne stroške za reprodukcijo živega dela. Ti bi bili lahko določni tudi za posamezne kvalifikacije, s čimer bi spodbujali izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. Biti pa bi morali za vse enaki, se pravi ne glede na to, za katero panogo gre. Gospodarska zbornica pa se zavzemia za opredelitev tako imenovanih kalkulativnih osebnih dohodkov, ki bi bili različni po. kvalifikacijah. V bistvu se predloga ujemata, vprašanje je le višina takih »kalkulativnih« osebnih dohodkov. Za oba predloga pa je treba reči, da to ne bi bili morda kakšni državno zajamčeni osebni dohodki, ker jih mora vsaka delovna organizacija pač sama ustvariti. To so le startne osnove, na podlagi katerih bi gn^dili sisteme notranje delitve dohodka v deloTOih organizacijah. Velika prednost t^a bi bila tudi v tem, da bi se meja, ki določa, kdaj je določeno podjetje rentabilno, pomaknila navzgor; Dohodek podjetja bi moral biti najmanj tolikšen, da pokrije ne le poslovne stroške in amortizacijo, pač pa tudi te minimalne ali kalkulativne osebne dohodke. Razen tega pa mora doseči še »dobiček«, ki bi moral biti vsaj tolikšen, kolikor^zna-še normalna obrestna mera. Ce tega ne doseže, je znak, da podjetje slabo posluje, da je tre^ hitro ukrepati, navsezadnje tudi s prisilno
POŽIGALEC V STEKLENI KLETKI — Požigalec mošeje Al Aksa v Jeruzalemu, ki sedi v kletki iz neprebojnega stekla v sodni dvorani v Jeruzalemu, zamišljeno posluša potek obravnave. Slika je bila posneta sredi množice stražarjev, ki obkrožajo steldeno kletko.	Telefoto:	UPI
upravo. Torej dosti prej, preden podjetje zagazi v izgubo.
I Davek na presežne osebne dohodke pa bi bil potemtakem le sankcija za tiste, ki dogovorjCTiega sporazuma ne bi upoštevali in bi Izplačevali višje osebne dohodke od dogovorjenih. Po mnenju poslancev bi morala biti lestvica obdavčenja močno progresivna.
To je na kratko bistvena vsebina zakona, ki naj bi ga pripravili. To je naloženo izvršnemu svetu, ki naj pripra-
vi	osnutek v sodelovanou s sindikati in gospodarsko zbornico, upošteva pa mnenja, izrečena v razpravi v skupščini.	V. J.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ TITO OB 50-LETNICI SKOJ
—	V Zagrebu, kjer je bil pred pol stoletja v Primorski ulici ustanovljen SKOJ, je bilo v petek zborovanje ob sklepni slovesnosti v počastitev 50-letnice KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. Zborovanja na Trgu revolucije se je udeležilo kakih 300.000 ljudi. Govoril je predsednik republike Tito, ki je uvodoma orisal junaško, revolucionarno zgodovino SKOJ. Nato je govoril o sedanjih problemih mladine in dejal, da se nam je z odločno akcijo posrečilo v glavnem premagati odpore in zaprtost nekaterih delovnih organizacij nasproti mladim strokovnjakom. Zdaj pa imamo obratne primere. Nemalo podjetij išče mlade strokovnjake, ki pa nočejo iz večjih mest. Predsednik Tito je nato govoril o tem, da je mladina v srednjih, višjih in visokih šolah že dolgo v laseh s preživelim sistemom izobraževanja. 6e vedno je mladina v razmeroma pasivnem položaju v učnovzgojnem procesu in odrinjena od samoupravnega odločanja. Sole za delavske poklice ne zagotavljajo dovolj strokovnosti, srenje in višje šole pa niso enako dostopne vsem slojem mladine.
Predsednik Tito je nato dejal, da po reformi proizvodnja narašča po svojem obsegu kot tudi po kvaliteti. Nismo pa še dosegli tega, da bi neposredni proizvajalci dovolj samostojno razpolagali s presežkom svojega dela.
To bo ena izmed poglavitnih nalog, ki sl jih bomo zastavili v naslednjem petletnem planu.
■ CK ZKS O IDEJNOPOLITIC-NEM POLOŽAJU V SLOVENIJI —
Centralni komite ZK Slovenije je v ponedeljek nadaljeval sejo, ki se ^ zadela v četrtek. V razpravi o idejno^litičndh in družt^oeko< nomskih problemih v Slovetndji je med 17 govorniki sodelovt^ tu^ Edvard Kardelj. Med drugim je
Zilasti poudaril dve plati reforme: gospodarsko in družbeno. Gospodarska reforma nd kakšna naša posebnost. Gre za većjo ekonomičnost in produktivnost. Druga plat reforme, družbena, pa pomeria dati delavskemu razredu v roke orožje, da se bo uveljavil. To je samoupravljanje. To sta dve plati istega procesa in vsako ločevanje nujno povzroči deformacijo programa reforme. Ko je Kardelj govoril o ne-kat-erih pojmovanjih delavskega razreda, je poudaril, da mora ZK imeti pr^ očmi, kdo je nosilec
Proizvajalci naj samostojno odločajo o preseženem delu
zgodovinskega naipredka. ZK pa mora bita hkrati spocsobma mislitii v imenu celote in (Uje od povprečja dedavskega razreda.
CK je siklenil, da bo 'komisija za sklepe rasposlala osnutek stališč, ki naj bi usmerili akcijo ko-muivistov, članov CK, da bodo o ix|ih j^epali na seji 20. oktobra. Sprojeli so tudd sklepe o aktualnih vprašanjih preobrazbe ZK v Slove-ndjd in idejnopolitičnem usposabljanju komimistm ter sklepe o informiranju in komuniciranju v ZKS. Četrtkova in pooedeljska seja, kakor tudi seja CK, ki bo 20. t.m., pomenijo pripravo na republiško konferenco ZKS, ki bo obravnavala idejnopolitični in ekonomski položaj v Sloveniji.
■ KAKO PRITI DO SREDSTEV ZA ZDRAVSTVO? Po dosedanjih predlogih prihodnje leto ne bi povečali stopnje rednih prispevkov za Bdravstveno zavarovanje. Nekaj več sredstev naj bi se nateklo le od nor-
malne rasti osebnih dohodkov in povečanja števila zaposlenih. Pač pa naj bi spremenili dva elementa v financiranju zdravstva, ki zadevata neposredno zavarovanje. Povečali naj bi doplačila zavarovancev za zdravstvene storitve, po predlogu republiškega izvršnega sveta pa naj tudi ne bi avtomatično večali izplačevanja nadomestil za bolniške izostanke na osnovi porasta življenjskih stroškov. Iz socialnih razlogov naj bi uvedli pri izplačilih teh nadomestil take razlike, da ne bi bili prizadeti delavci z nizkimi osebnimi dohodki, pač pa bolj tisti, ki imajo visoke zaslužke.
■ OBETAJO SE VEČJE INVALIDNINE — Zvezni svet za zdravstvo in socialno politiko je sklenil predlagati zveznemu izvršnemu svetu spremembo zakona o vojaških vojnih invalidih. Po teh spremembah naj bi se osebne invalidnine prihodnje leto povečale za 23 odstotkov, družinske invalidnine pa naj bi se potečale od sedanjih 12 na 100 din mesečno.
■ ZA ŠOLE 1090 MILIJONOV
DIN — Skupščina republiške izobraževalne skupnosti je sklenila zahtevati od slovenske skupščine 1090 milijonov din za potrebe vzgoje in izobraževanja v Sloveniji v letu 1970.
■ DENARNO KAZNOVANJE DELAVCEV NEZAKONITO — Ustavno sodišče Jugoslavije je ukinilo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov v industriji montažnih poslopij »Beško« v Vlasotincih, ker je vseboval določila o denarnem kaznovanju članov kolektiva. Takšno kaznovanje je namreč nezakonito.
■ »SODOBNA ELEKTRONIKA«
— Prejšnji torek so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli šestnajsto razstavo »Sodobna elektronika 69«. Na njej razstavlja 258 razstavljavcev iz 18 evropskih, azijskih in ameriških držav.
tedenski zunanjepolitični pregled
Prejšnji teden je Peking uradno sporočil, da je kitajska vlada pripravljena začeti z Moskvo pogajanja o mejnih vpra.šanjih. Doslej ni bilo iz Moskve uradnega odgovora, pač pa sta v zadnjih tednih tako Moskva kakor Peking večkrat povedala^ da sta naklonjena prijateljski poravnavi spora, ki je letos že povzročil nekaj spopadov na Daljnjem vzhodu — otok Damanski — in na meji med Sinkiangom in Kazahstanom. Ugibanja o »novi smeri« v odnosih med velikanoma so se povečala po »bliskovitem obisku« sovjetskega premiera Kosigina v Pekingu 11. septembra letos.
Septembra so se razširile govorice, da je Mao Ce Tung, ki se nekaj mesecev ni pojavil, hudo bolan. • Slišati je bilo celo poročila, da je na smrtni postelji. Ob dvajset-letnici nove kitajske države pa se je na tribuni v Pekingu prikazal tudi sam Mao Ce Tung, zdrav in nasmehljan in celo »nekoliko porjavel od sonca«, kakor .fe zapisal neki dopisnik.
Rusi so sicer zanikali, da bi bili oni širili govorice o bolezni Mao Ce Tunga, toda zanimivo je, da so o tej bolezni začeli najprej pisati moskovski dopisniki tujUi listov. To je bila očitno samo ena epizoda v propagandni vojni med Moskvo in Pekingom. Toda glavno vprašanje, ki si ga cdaj zastavljajo politični opazovalci, a tudi vojaški strokovnjaki, se glasi: ali obstaja resnična možnost ali vsaj verjetnost da Sovjetska zveza namerava z bliskovitim udarcem »poučiti« Kitajce in jim uničiti atomsko središče v Lop Noru v Sinkiangu? Baje je ameriška obveščevalna služba predložila predsedniku Nixonu tn Pentagonu poročila, ki izzvenijo v tem smislu. Slišati Je domneve, da se skupina »jastrebov« v Kremlju ogreva xa »trdo lekcijo« Pekingu.
Iz tega nekateri sklepajo na sedanjo pripravljenost Kitajske, da sc začne pogajati
o	mejah. Trdijo, da so se Kitajci »ustrašili« In da so zato postali »mehkejši«. V resnici pa je Peking v svojih petih točkah postavil iste pogoje za pogajanja kakor prej.
Bolj verjetno je, da sta tako Moskva kakor Peking spoznala, da jim obmejni spor ne prinaša tistih kori.
sti, Id sta jih pričakovala. Ne v notranji politiki ne v svetu. To pa ne pomeni, da so izginila nasprotja med su-persilama. Sedanje kratko obdobje zatišja se lahko vsak hip sprevrže v vihar ali na-daljnja pogajanja. V intere.
Peking
voljan i
su vseh je, da bi se to zatišje sprevrglo v pogajanja.
Na Severnem Irskeni je britanska vojska prvič uporabila strelno orožje proti fanatičnim protestantskim demonstrantom. ki so hoteli v Belfastu vdreti v katoliško četrt. Britanski vojaki so morali streljati, ko tudi solzivec ni več zalegel in ko so iz množice streljali na vojake in jih nekaj ranili.
Potem je bilo videti prizore, ki smo jih bili navajeni gledati na posnetkih iz Ade-na. Britanske Gvajane, Cipra in od drugod. Vojaki so ustavljali prebivalce, jih z dvignjenimi rokami postavljali bb zidove in jih preiskovali, ali imajo orožje. Toda to pot je britanska vojska opravljala to nalogo na ozemlju Združenega kraljestva.
Položaj nekoliko spominja na alžirsko tragedijo. V AL žiriji so potomci francoskih naseljencev naposled dvignili orožje proti lastni francoski armadi. V Severni Irski pa BO zdaj — kakor je videti — potomci protestantskih an* gleških in škotskih naseljencev dvignili orožje proti britanski vojski, ki baje zdaj »prodaja deželo papežu«.
Nekoliko nenavadno je> da smo leta 1970 priča v bistvu kolonialnemu položaju nase> vem Evrope. Ta kolonialni položaj je v resnici tam že ves čas, le da širša jasnost zanj ni vedela. Celo marši* kdo v Britaniji ni vedel zanj. zdaj vsaj vsi vedo zanj, toda Se daleč je dan, ho bodo lahko protestanti in katoličani v slogi zaživeli drag oh drugem kot — enakopravni državljani.
z OSME SEJE CK ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
Družbena reforma - sedanji in dolgoročni interes našiti ljudi
Sprejeti so sklepi o vprašanjih preobrazbe ZKS, o idejno političnem usposabljanju komunistov ter o informiranju in komuniciranju v ZKS Živahne in plodne razprave na dvodnevni seji
da delujejo tako na družbe ne odnose kot na odnose go> spodarjenja.
Materialni ohseg osebnih dohodkov je treba presojati
 ------------------------------------------------------------------------------------ —	tie le na temelju mehanič-
Četrtkova in ponedeljkova 8. seja CK Zveze ustreznejša razmarja v £1- prunerjave o
komunistov Slovenije, na kateri je o »Aktualnih	reprJdut	dohJitov^ampak'” tudi n.
idejno-politicnih in druzbeno-ekonomskih probie*	cijska sposobnost. Sedanja	podlagi sprejete politike o
mih« govoril predsednik CK ZKS Franc Popit, ie	odvisnost gospodarstva od	osebni potrošnji.
Pri politiki nagrajevanja se borimo proti uravnilovki,
potrdila, da je večina naših delovnih ljudi dou-	j®	nastala	tudi	zaradi
mela družbeno reformo kot nujno razvojno ob-	ka
OODJ6. PoroC6Vdl6C In govorniki v rdzpravi so po- terem se kot pomemben po-trdili, da so vprašanja »cestne kampanje« stopila nudnik kapitala lahko uve v ozadje, ko je sekretariat CK ZKS pripravil raz- ijavijajo samo banke, rega
prave o odprtih problemih na§e stvarnosti. \z-	---	------------
Stopili so osrednji stebri: samoupravnost, gospo- ko prevladujejo težnje, da ‘«*elali dolgoročno poliUko, darski razvoj, idejna vsebina in uspešnost dela bi obratna sredstva pokriva-	*man šivati soculne
ZKS. Skupna je bila tudi ocena seje, da mora ^ emisijo.
ZK določati in usmerjati taktiko kot strategijo Odvisnost podjetij od poboja, kar reforma nedvomno je. Prav tako velja slovnih bank in posredno podčrtati točnost ocene, da je iečina v naši	"SLr'ciinimi
družbi mnenja, da moramo zagotoviti, da bo naš krediti, preprečuje podjetjem nadaljnji razvoj uspešen in da je treba odprte zamenjavo ban^^nih zvez in naloge hitreje ter učinkovito reševati.	ohranja sedanji položaj,	ki
ga ozmačuje podroCni mono-
Predsednik CK ZKS Franc ne more biti) uravnovešena pol poslovnih bank. Vse to
za večje razpone v osebnih »Življenjski interes slovenskega naroda je, da utrjuje dohodkih, za večje spsdbuje- jugoslovansko skupnost in zavest o usodni In it l>> vanje strokovnega in	znan-	resni povezanosti s to skupnostjo, ki v perspektivi in
stven;ga dela, kar je	seveda	danes omogoča kar največji razvoj slovenskega naro-
vse lepo in prav. Nič	pa ni*	da«. (Iz uvodnega referata predsednika CK ZKS
smo napravili za to,	da bi	Franca Popita) — na sliki — na 8. seji CKZK Slovenije
razlike med delovnimi U««!- "^^^jo ohra^evati nizko pro. mi. Gre za. listo množico de- duktivnost in akumulacijo.
Popit je v uvodnem poroči- z materialno podlago, lu med drugim poudaril, da je revolucionarna vloga komunistov v tem, da prispevajo k organiziranosti boja in da vplivajo na zavest množic. C^isal je, kako lahko' strnemo vprašanja, ki so
lovnih ljudi, ki se trudijo, ki prav'tako vlagajo vse svoje sile za ekonomski in dru-oskrbujejo s kratkor^niml	n-pred-U naše družlre
ki pa so prizadeti zara li samega §istema n^g a j n an a po delu Komunisti smo dolžni tudi ?anje kaj sioriii. Izdelati moranto dolgoročno politiko, iz katere bo razvid-
Taki dohodki omogočajo življenje delovnim organizacijam, ki bi sicer morale prenehati delati in dajejo p>o-
seveda omejuje pozitivne pri-
Glavni dejavniki za uresničevanje reforme
ki bi jih sprožila večja ne odvisnost podjetij od posa-nlezine banke, s tem pa tudi večja medbančna konku-,	_.	renca. Zato je treba ustvari-
Odločilno je spoznanje, ^ ^^^kšne možnosti v samem
no besedo v novi politiki.
stopila po »cestni	akciji«	v	J® >oj ^ povečevanje gistemu, da bodo ustanovite-
ospredje zanimanja delovnih	Produktivnosti,	zmzevanje	^ares	odločil-
ljudi v Sloveniji, v	tri	osnov-	stroškov m proti administra-
ne skupine:	tivnim razdelitvam, za hitrej-
še obračanje sredstev v go-. v probleme delovanja spodarstvu in za konkurenčni razvijanj nase samo-	sposobnost	eden izmed
upravne družbe,	glavnih dejavnikov uresniče-
- v probleme nadaljnjega	reforme,
ekonomskega razvoja, u.
— v probleme idejne vsebine in uspešnosti komiuni-stov ter ZKS.
Te tri skupine glavnih vprašanj so bile hkrati tudi temeljna vsebina dvodnevne seje OK ZKS. Predsednik je delovni človek nosilec od-Popit jo je razdelil na več ločanja o presežnem delu in poglavij: obdelkl in uteme- da sredstva čim bolj nepo-Ijil je	sredno nadzorujejo in nanje
nekatere ekonomske vi* vplivajo tisti, ki so jih ustva-dike položaja Slovenije v Ja- rili. Razvoj, zlasti v zadnjih
Delovni človek ~ nosilec odločanja o presežnem delu
2. Poglavitno je načelo, da
tiske na boljšo poslovnost,	^omo	zmanjševali
na.	^azlikc	vsen	ti.
stih desettisočev, brez kate rih ne bi dosegli takih gospodarskih uspehov in ravni, kot jo imamo.
Najnižji osebni dohodki postajajo prava beraška podpora
Ni dovolj samo določiti naj. nižje osebne dohodke, ki danes že več ne zadoščajo za življenske stroške, marveč po. 4. Osebne dohodke mora* stajaoo prava beraška podpo-mo obravnavati z zavestjo, ra. Taki nizki dohodki po-
Za zmanjševanje socialnih razlik med delovnimi ljudmi
munistov.
goslaviji,
■ aktualne probleme samoupravnih . odnosov v naši družbi,
B idejno podobo in družbeno vlogo Zveze komunistov ter
I nekatera konkretna družbeno ekonomska vprašanja.
Ker sta DELO in KOMUNIST v celoti objavila referat predsednika Popita, se omejujemo zaradi pomanjkanja prostora tu predvsem na zgoščen zapis tega, kaj je treba šteti v sedanjem položaju za najbistvenejše in kam moramo usmeriti na?» delovanje, da uredimo izhod ie sedanjih težav, ki so t pretežni meri posledica našega hitrega razvoje in družbenih protislovij, pa tudi naglega uresničevanja gospodarske kot družbene reforme, ko razglašena pravilna politika ni (in vedno tudi
O BISTVENIH VPRAŠANJIH NAŠE STVARNOSTI
Sedanje poglavitne naloge
dv^ letih, pa ne gre v celoti v tej smeri kljub temu, da se je v prvih letih reforme bistveno zboljšal materialni položaj gospodarstva in povečal njegov vpliv na delitev družbenega proizvoda. Ponovno pa se'odtujujejo sredstva od delovnih skupnosti, zaradi neustrezne prakse to sistemskih rešitev, ki se kažejo v odnosih med bankami, med trgovino, podjetji hi politično teritorialnimi skupnostmi ter neustreznim vplivom države na gospodarstvo in procese razšir> jene reprodukcije.
Za čvrsta trajna obratna sredstva gospodarstva
3. Bistveno večje razpolaganje gospodarstva s stalnimi obratnimi sredstvi je nadaljnji pogoj, da dosežemo
(Nadaljevanje in konec)
Tovariš Vipotnik je v nadaljevanju omenil tudi vprašanje o enotnosti slovenskega političnega vrha. Dejal je, de v zadnjih letih ni bilo no-, benih posebnih problemov glede enotnih pogledov ■» vsa glavna vprašanja, ki so prihajala na dnevni red. Seveda pa je bilo takega dogovarjanja le še premalo in gotovo obstajajo še problemi, ki povzročajo določene napetosti. Poseben koordinai.nj-alki organ naj bd v bodoče povezoval interese posameznih republiških »redišč odločanja.
Zdaj moranu) utrjevati enotnost!
Zdaj je predvsem pomembno, da osredotočamo zanimanje delovnih ljudi na temeljne skupne naloge in
(iKanlkacuira L Fi^anlce v beograjskem J E 2 U)
bistvene probleme današjije sloveinske in celokupne in-goslovanske družbe. Pred nami je vrsta že več ali manj v Socialistični zvezi zastavljenih nalog, s katerimi se moramo spoprijeti. Pri tem je predsednik Vipotnik naštel naslednje:
— potrebna je temeljita analiza gospodarskih gibanj;
— T javnost bo v kratkem prišel prvi koncept dolgoročnega raavoja Slovenije;
— čakajo nas razprave in zavzemanje stališč do manj razvitih področij v Sloveniji;
— rešiti moramo najbolj pereča vprašianja kmetijstva;
— zakon o gozdovih je v organizacijah SZDL že v razpravi;
— potrebno bo narediti nadaljnji korak pri reševanju vprašanj osebnega dela z iaasebnimi sredstvi za delo;
— zavzeti bo treba stališča o zdravstveni in socialni zakonodaji;
— vprašano e kmečkega zavarovanja je odprto, zato tK> treba natočiti čištega /ina glede realnih možnosti za rešitev tega vprašanja;
— vso pozornost .smo dolžni posvetiti tiskovnemu svetu. Ce je bilo ob cestnem primeru mnogo kritičnih pripomb na sredstva informiranja, tedaj ta kritika ni letela^ na
.-novinarje, marveč predvsem tudi na vodstva političnih organizacij. Preko tiskovne,^a sveta je treba integrirati sredstva informiranja ter nuditi načrtno pomoč in opo-
Samo »mojstrski pogledcf je premalo
5. Eno izmed izhodišč pri tuho	tistim	nesposobnim	or-	siprejemu družbene in gospo-
ganizatorjem	proizvodnje,	ki	darske reforme je bilo. da
ne znajo	preusmeriti proiz-	^ sposobni ustvarjalni ka-
vodnje,	ki	ne	znajo, organi-	P>ogoj za. hitrejši ra-zvoj
zirati	dela	in	poslovanja	ta-	samoupravnega socializma in
ko, kot	zahteva	gospodarskn	hkrati poglaviten dejavnik
reforma.	gospodarskega razvoja. Pri
Z dolgoročno poliliko l)i dosedanjem uresničevanju re. morali pokazati, kako bodo forme smo nenehno poudar-tudi ti delovni ljudje iiriš i jali pomen oblikovanja stro-do primernih stanovanj, do kovnih kadrov in teamov, kot izdatnih potrošniških kredi- pomembnih nosilcev hitrejše-tov, s katerimi si bodo lah- Sa razvoja. Jasno pa je. da ko nabavili tisto, kar je da- samo kritika razmer ter na-nes dostopno ljudem z vi^ji čelno poudarjanje potrebe ni mi dohodki. Predvideti mo- dovolj, da moramo v akcijo, ramo za otroke teh staršev. Izdelati moramo konkretne da bodo imeli enake možno- programe in odstraniti ovire, sti za šolanje, strokovno ki preprečujejo uresničitev usposabljanje in študij na tokšnih stališč. V Sloveniji je najvišjih šolah, kot jih že še vedno močno razširjen ta-imajo	otroci	bolje	situira-	imenovani mojstrski po-
nih. Skratka,	v	tej	smeri	je	glcd na organizacijo dela in
potrebna	odločna akcija	ko-	razvoj gospodarstva. Pri na-
daljnjem razvoju se moramo odločno opreti na znanost, znanje, na sposobnejše kadre, in to po samoupravni in demokratični poti.
Glavni ključ je v podjetjih!
6. Kljub vsem sistemskim poman^jivostim pa ie ne gre prezreti dejstva, da je uspešno gospodarjenje v samih podjetjih glavni ključ za postopno povečevanje >i..i-hove reproduktivne spodobnosti (povečevanje produktivnosti dela, sniževanje po lovnih stroškov, modernizacije, oiganizacije 4*^la, Wtr -j.še obračanje sredstev, izb ijša-nje kadrovske strukture itd.).
Na različne posledice moramo biti pripravljeni
7. Zvee&a komunistov mora v zavesti samoupravljavcev neprestcmo utrjevati pripravljenost za sprejemanje vseh temeljnih posledic pri uresničevanju zakonitosti socialistične blagovne proizvodnje. Pri tem ne gre samo za posledice, ki ustrezajo trenutnim in delnim interesom. Zveza komonistov mora sprejeti posledice tudi takrat, ko gre ssa opustitev ji preusmeritev proizvodnje, prisihK) pora^-najo in stečaj, vendar ob odloraiem .-eševa-nju socialnih problemov 7a-poslenih. To poudarjamo zato, ker je 2!nano, da smo v načelu sicer vsi za delovanje ekonomskih 25ak'>ii'»;>sti, toda v določenih odnosih so močni pritiski za posredovanje. Tako se na eni strani večkrat zavzemamo za samoupravno gospodarstvo, na drugi strani pa za rešitve, ki naj b4 jih izpeljala država.
ro novinarskim kolektivom pri odgovornem delu;
— teze o S25DL moramo dalje izpopolnjevati in jih uveljavljati v praksi;
— predvsem bomo morali posvetiti veliko naporov krajevnim organizacijam SZDL in krajevnim ^upnostim. Te morajo povezovati v akcijo vse sile na svojem področju;
— tudi reorganizacija Zveze komunistov terja od SZDL, da postavljamo na dnevni red konkretna politična vprašanja svoje organizacije. SZDL ni samo tribuna, marveč mora imeti sta lišća do posameznih vprašanj naš^a razvoja;
— SZDL naj posveča vso skrb stikom s množičnimi organizacijami.
Na 18. skupni seji predsedstva in izvršnega odbora RK SZDL Slovenije so med drugim ugotovHl, da je nezadovoljstvo v Sloveniji izbruhnilo zaradi nepojasnjenih zadev in zaradi občutka, da v odnosih med republikami tn s^veoso rU čistih računov. S splošnimi frazjami ljudi ni mogoče zadovoljiti; zato je prav, da se tudi Socialistična zveza zavzame za to, da dejansko pKxspešimo urejevanje odnosov med federacijo in republikami, med republikami in občinami ter med delovnimi organizacija mi. Delovni ljudje kot samoupravljavci zahtevajo, da je naša politika javna, da so o vsem točno obveščeni in da soodločajo pri sprejemanju sklepov.
dolenjski UST * TEDNIK^ VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov!
3
Pred novim mostom v Radgoni: Iskrena dobrodošlica, šopki cvetja, prisrčni stiski rok ter nageljni za predsednika, soprogo Jovanko in ostale visoke goste.
t
Pomemben trenutefc: predsednik Tito Je m naši strani preirezal trak in simbolično odprl most prijateljstva t Radgoni.
=''• t v:
Pred^ viusko kletjo na Kapeli: predsednika Tito in Jonas, burno pozdravljena od zbrane množice, sta sprejria ^vabilo direkttHrja VG Kapela inž. Toneta Skvarča ter si s terase aki^Mj s spremstvom ošiedaia okolico in se sadržala na prijetnem pomenku.
IVovi most na Muri
SE E]\A TRDXA
VEZ
MED SOSEDNOIA DEŽELAMA
Pred hotelom t Radgoni: dva pre<lsednika Tito In Jonas, sta ae poslovila. To srečanje pomeni Se en korak k utrjevanju dobrih »oHedskih odnosov med dvema deželama. Pred< sedmk Tito s iMfirogo Jovanko in sprenM^om m Je ie kratek das cadržal pred hotelom.
Foto: Feri Maučee
» ... Pred nedavnim smo imeli razgovore z italijanskim predsednikom in njegovimi sodelavci; utrdili smo še več odnosov med dvema deželama. Danes pa bomo z avstrijskim predsednikom še enkrat utrdili prijateljstvo, ki vlada med našimi narodi in narodi Avstrije...« Te besede je minulo nedeljo posebej naglasil predsednik republike Josip Broz Tito ob otvoritvi novega, preko 110 metrov dolgega železobetonskega mostu čez Muro, ki ne povezuje samo dveh sosednih mest — Radgone na naši, in Radkersburga na avstrijski strani, ampak pomeni še eno trdno vez prijateljstva s sosednjo deželo Avstrijo. »Ko odpiram ta most želim, naj bo to prijateljstvo čim tesnejše in da se vsestransko sodelovanje, kot med prijatelji, 7 polni meri razvija,« je ob koncu otvoritvenega nagovora dejal predsednik Tito, ki je tokrat izpolnil obljubo, dano prebivalcem Pomurja pred tremi leti, bo ob prvi priložnosti sp>et obiskal te kraje. Svoj drugi obisk je povezal z otvoritvijo novega mejnega mostu ter s srečanjem z avstrijskim predsednikom Franzem Jonasom.
Predsednik republike Josip Broz Tito Je ob zadnjem obisku — pred tremi leti
—	dejal, da sicer pozno prihaja v ta predel naše domovine, saj sta od osvoboditve minili kar dve desetletji, vendar se je prepričal, da ljudje niso čakali na njegov prihod, ampak so medtem vsak po svoje prispevali k čim hitrejšemu razvoju nekoč zaostale pokrajine ob dveh mejah. To so bile besede vzpodbude, ki so tri leta po njegovem prvem obisku podžigale prizadevanja vseh občanov in niso ostale bretz rezultatov. Eno delovnih zmag so prebiralci Pomurja slavili prav v nedeljo, ko sta predsednik Tito na naši in avstrijski predsednik Franc Jonas na avstrijski strani prerezala trakove in tako izročila namenu železobetonski most, ki so ga upravičeno imenovali — most prijateljstva. Ta objekt sta namreč z združenimi močmi gradili obe deželi, njegov pomen pa dokaj določno opredeljujejo besede predsednika občinske skupščine Grornja Radgona — Branka Zadravca, v pozdravnem nagovoru predsedniku Titu, soprogi Jovanki in drugim visokim gostom: »Danes proslavljamo ponovno enega izmed velikih uspehov politike, ki jo vodite vi, tovariš Tito, ob podpori vseh delovnih ljudi — politike odkritega in poštenega sodelovanja z vsemi, ki žele mir in svobodo.«
Prebivalci Pomurja so dragega gosta nestrpno pričakovali in že več tednov pred obi.skom ugibali, kje neki ga bo vodila pot v te kraje. Nekateri so ga sicer videli že med prvim obiskom, vendar le od daleč, zdaj pa si je vsakdo prizadeval, da bi, če mu je že tako blizu i>o srcu, idejah in prizadevanjih, zmanjšal tudi fizično razdaljo. Potem, ko je v soboto pod večer s soprogo Jovanko in spremstvom preko Ormoža, Ljutomera in Murskega polja dopotoval v Radence, kjer sta mu zaželela dobrodošlico direktor in predsednik delav-sk^a sveta zdravilišča »Radenska« Bogo Verdev in Lojze Donža, skupaj s predsednikom občinske skupSčine Gornja Radgona Brankom Zadravcem, se je rokoval s precteednikom republiške skupščine Sergejem Kraigherjem, predsednikom IS SRS Stanetom Kavčičem, predsednikom CK ZKS Francem Popitom 'in drugimi viso-kioii predstavniki, nato pa se skupaj z njimi In pomurskimi družbeno političnim delavci zdržal na prijetnem srečanju v zdraviliški kavarni. Po prenočitvi v Radencih so visoki gostje, prisrčno pozdravljeni od velike množice, ki je napolnila vse kotičke na ulicah, dopotovali v Gornjo Radgono. Rokovanje s predstavniki dnižbeno političnih organizacij, šopki rož In nageljčki, prisrčna dobrodošlica predsednika občinske skupSčine Branka Zadravca, zahvala predsedniika Tita za prisrčen sprejem ter pozdravi prebivalcem
Radgone in Pomurja, to je bil uvod veli-kemu trenutku, ko je predsednik Tito na naši strani, tako kot avstrijski predsednik Franz Jonas onstran meje, prerezal trak. S tem pa sta izročila namenu ik)v most Bbliževanja in utrjevanja obeh sosednih prijateljskih dežel.
Srečanje obeh predsednikov in njunih sodelavcev sredi mostu je bilo nadvse veličastno. Prisrčni stiski rok, šopki cvetja mladih z obeh strani za visoke predstavnike in slavnostni govori. Avstrijski zvezni minister za gradnje dr. Vinzenz Kotzina in član ZIS Marko Orlandič sta v govorih skoraj enoglasno poudarila, da novi most ni le skupni tehnični dosežek, ampak je rezultat plodnega prijateljskega sodelovanja. Z njegovo izgradnjo je odstranjeno dosedanje ozko grlo v mednarodnem prometu, hkrati pa so ustvarjene še večje možnosti za sodelovanje obeh dežel, tako na gospodarskem, turističnem kot drugih področjih. Pomembnost mostu pa dovolj Jasno označuje prisotnost predsednikov dveh dežel. Po slovesnosti na mejnem mostu sta oba predsednika odpotovala v Bad Gleichenberg, do koder so ju na obeh straneh ceste prisrčno pozdravljali zbrani prebivalci sosedne prijateljske dežele. Gostitelj, avstrijski predsednik Franz Jonas, Je kmalu po prihodu priredil predsedniku Titu, soprogi Jovanki in njegovemu spremstvu slavnostno kosilo, nato pa sta izmenjala zdravici. Predsednik Jonas je predvsem poudaril: »Ta novi most, ki je lepši in popolnejši od prejšnjega, naj bo jasen znak, da imamo kljub različnim sistemom veliko skupno potrebo — ohranitev miru. To je cilj, ki naj navduši najboljše ljudi naših narodov, posebno mladino. Današnji rezultati naših skupnih prizadevanj nam kažejo, da je po tej poti mogoče priti do cilja. Ostanimo na tej poti!« Predsednik Tito pa je v zdravici avstrijskemu predsedniku Jonasu med drugim naglasil:
»Visoko cenimo dejavnost Avstrije, ki izvaja miroljubno politiito in prispeva k zbližanju narodov in držav v popuščanju napetosti v svetu.
Prepričan sem, da bosta tudi današnja skupna slovesnost in to vaše kratko sirečar nje nova spodbuda za še uspešnejše in tesnejše sodelovanje narodov Avstrije in Jugoslavije.«
Po daljšem razgovoru je pot oba predsednika vodila na našo stran, nato pa sta skozi množico ljudi, ki so več ur nestrpno čakali na ulicah, odpotovala na Kapelo, kjer so jima pripravili prav tako prisrčen sprejem, kot ga je doživel predsednik Ti-to pred tremi leti. Ob burnem ploskanju in vzklikih je mladina kapelske šole ix>. delila predsednikoma šopke cvetja, nato pa sta se odzvala povabilu in si s terase vinske kleti ogledala prijetno okolico ter se nekaj časa zadržala na prijetnem pomenku v sejni sobi.
Po zakuski v Radencih sta se oba predsednika s spremstvom poslovila pred radgonskim hotelom »Grozd« ter si krepko stisnila roke.
Predsednik Tito je ob prvem obisku T poslovilni besedi v Radgoni dejal »tu se nam je nekaj osladilo,« In očitno ga je tudi drugo srečanje prevzelo, saj Je na željo gostiteljev podaljšal obisk za en dan. Preživel Je te en prijeten večer v Radencih. Ob programu, ki so ga pripravili njemu na čast, je bil ves čas prijetno razpoložen in v takem raapoloženju se je v ponedeljek dopoldne poslovil od gostiteljev ter okrog devetih (^potoval iz Slovenije.
Predsednik Tito Je izpolnil obljubo in spet obiskal Pomurje, ob svojem obisku pa Je močno prispeval k utrditvi-sodelovanja dveh prijateljskih dežel, ki se sicer razločujeta po sistemih, imata pa enake cilje: mir, prijateljstvo, sodelovanje! V tem znamenju pa Je minilo ttidi srečanj« predsednikov dveh dežel.
JANKO STOLNIK FERI MAUCEC
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK^ vsak četrtek 60.000 izvodov!
m,
N^tiholjša igrača; HRANILNIK!
Že otroci naj se mimogrede nauče varčevati in v igri bodo spoznavali življenjsko resnico: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača! Tudi vi lahko dobite hranilnik za svojega otroka pri
Dolenjski banki in hranilnici
v NOVEM MESTU in njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI!
TUDI HRANILNO KNJIŽICO lahko dobite vsak čas pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! NE POZABITE: 31. oktober je svetovni dan varčevanja. Pridružite svojega otroka številni družini varčevalcev pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu! DBH Novo mesto obrestuje navadne hranilne vloge po
6	odstotkov, vezane 'pa do 7,5 odstotka.
Vsak četrtek DOLENJSKI LIST
PISIAA UREDNIŠTVU
Nejasnosti okoli kreditov
Na občinski odbor ZZB NOV Ribnica prihajajo občani, ki so že lani ali letos vložili prošnje za kredit za stanovanja, in sprašujejo, kdaj bodo rešene. Prosilci žive namreč v zmoti, da dodelu-ie kredite Zveza borcev. Pojasniti moramo, da je za dodeljevanje kreditov pristojna posebna komisija, ki jo je imenovala občinska skupščina. Odlok o pogojih za dodeljevanje kreditov je dbčinska skupščina že sprejela, zato bi bilo prav, da bi komisija čimprej začela delati. Zima bo kmalu tu in prizadeti prosilci — bivši borci, aktivisti in partizanske vdove — bi radi vedeli, kdo bo prejel kredit in koliko.	-r
OPOMBA UREDNITVA: Vinko Kersnič, načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe pri občinski skupšpini Ribnica, nam je pojasnil, da kredita letos ne bo nihče dobil, ker bodo prvi podeljeni šele aprila prihodnje leto. 500.000 din, kolikor jih je dodelila repu-oblika za stanovanjske kredi-
Pomoč za Jožeta
Minuli teden smo pisali o usodi 21-letnega Jožeta CXkor-na iz Drage pri Šentrupertu, ki mu je bodezen prekrižala življenjske načrte. Zdaij je pnklenjMi na invalidski voziček brez tolažbe, da bo o-zdravel.
Tone Oven, član predsedstva občinske konference ZMS v Trebnjem iiam je te dm sporočil, da So na seji predsedstva namenili za Jožeta 500 novih dinarjev za naikiup invalidskega vocsička Icot prispavek tovaffišu v nesreči. UREDNIŠTVO DL
Ključ je kriv za vse zamude
Ključ, o katerem pišem, zapira oglasno omarico, v kateri je izobešen vozni red
avtobusov, ki vozijo skozi Trebnje. Trebanjski predstavniki turističnega društva nam. reč trdijo, da so že večkrat zaprosili podjetje »Gorjanci« naj jim pošlje ta ključ, da bi lahko odprli omarico in vnesli vse spremembe odhodov in prihodov avtobiisov, vendar zaman. Skozi Trebnje vozi vsak dan več kot 40 avtobusov, potniki pa so nemalokrat razočarani, ker zaradi netočnega voznega reda avtobuse zamujajo.
»Gorjanci« so izobesili lične table z voznimi redi na Mimi, v Mokronogu, Sevnici itd. Prav bi bilo, da tudi na Trebnje ne hi pozabili.
BORIS DEBELAK
te za borce v ribniški občini, so namreč na pobudo občin-9ke konferenc ZZB vezali pri Kreditni banki za dobo 10 let. Kreditni pogoji so ugodni, saj bo banka dala že po
10	mesecih (to je aprila prihodnje leto) 875.000 din kredita za ureditev borčevskih stanovanj. Do aprila pa bo tuđi posebna komisija rm podlagi predpisov, ki jih je sprejela občinska skupščina, določila, kdo bo dobil kredit iri koliko. Letos bo ribniška občina dobila — iz republiških virov še novih SOOjOOO din za stanovanjske kredite borcem, ki jih bodo prav tako vezali pri Kreditni banki. Vsi upravičenci za te kredite so doslej zaprosili skupaj za okoli 3 milijone
800.000	din kredita.
Padli borci so pokopani skupaj
Vojna se je končala še sikoraj pred 25 leti, marsikdo pa še vedno ne ve, kje je potoopan njegov sorodnik, ki je padel kot partizan. V teh dneh, pred dnevom mrtvih, smo v Ribnici sjvedeli, da so vse partizane, ki so padli na območju ribniške občine, že v prvih povojnih letih prepeljali in pokopali v skupnem grobišču v Hrovači pri Ribnici, kjer so na spominski plošči vklesana tudi njihova imena.
V	tem skupnem grobišču je iK>kopan tudi Aleksander Zbašnik (za katerega je spraševala njegova mati Karolina iz Novega mesto v TV 15 z dne 24. septembra), ki je pada; nad Danami in bil naj prej tam pokopan tudi njegovo ime je vklesano na skupni spomins-ki plošči v Hrovača.
Na pokopališčih so pokopani le padli borci — domačini. Pr^ zato Zbačnilkava tli mogla najti groba padlega Sina na pokopališču r Sodražici, saj so tam pokopani le domačini iz Sodražice in okolice.	J.	P.
Stoletnica Terezije Jerman
Najstarejša SentruperčanJca babica Terezija Jerman je bila v ponedeljek, 13. oktobra, v središču pozornosti. Praznovala je stoti rojstni dan. Ob tem visokem jubileju smo se je spomnili tudi učenci osnovne šole. Skupaj s predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij smo ji čestitali in se ji zahvalili za dolgoletno delo in prizadevnost. Zaželeli smo ji zdravja in fi poklonili cvetje.
Novinarski krožek osn. šole Šentrupert
Plaketa za Rudija Jančarja
18.	old;obra bo praznovala Iskra, tovarna elementov za elektroniko, 20-letnic9 obstoja. Ta lepi jubilej bodo praznovali v Šentjerneju, kjer bodo odprli obnovljeni obrat za proizvodnjo uporov in potenciometrov. Ob tej priložnosti bodo predstavniki novomeške občinske skupščine izročili veliko plaketo Novega mesta Rudiju Jančarju.
Semič: 300 mladih je v ISKRI
v tovarni kondenzatorjev je zaposlenih okoli 300 mladih ljudi, ki si želijo mladinskega kluba. Radi bi se shajali, igrali šah, gledali televizor in študirali igre. Da imajo nekaj dobrih igralcev, so dokazali v tekmovanju za Zupančičevo nagrado. Mia-dinski aktiv dobiva podporo sindikata, pa tudi tovarna kaže razumevanje za njihovo delo. Odkar so na stroške tovarne asfaltirali igrišče, se lahko mladi športno udejstvujejo. Dostikrat prirejajo tudi izlete, še to jesen nameravajo obiskati Postojnsko jamo in Veliko planino, zimski čas 1» so namenili izobraževanju. Ker precej nalUi-dmcev in mladink nima končane osemletke, si želijo gospodarskih in gospodinjskih predavanj in tečajev.
I Sestanek na Sremiču
I 10. oktobra je bil na Sremiču pri Krškem skupen se-1 stanek in razgovor predsta^-! nikov delavskih univerz ki I občinskih sindikalnih svetov j občin Brežice, Sevnica iaKr-
I	ško. Udeleženci so govonUi o bolj usklajenih načrtih aa izobraževanje v Posavju. Posebej so razpravljali o Wo-gii delavsteih univerz pri sindikalnem delu in izrazllL enotno mnenje, da morajo v prihodnje odločneje isioBtt skupne cilje pri izpolnjflVtt-Dju svojih načrtov.
*	*	w
Sejmišča
Velik promet na sejmu
v pKjnedeljek, 13. oktobra, je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 733 pirar šičkov, prodali pa so jih 562. Kupcev je bilo veliko, pre<l-vsem iz drugih občin. Za pujske so plačevali 140 do 660 din.
Na brežiškem sejmu
11. oktobra je bila na brežiškem sejmu naprodaj 530 prašičkov, prodali pa 80 jih 430. Manjši so bili po 10 ditt kilogram, večj^i pa po 6 din kilogram.
fwwwwwwwwwwwwwwwwwwww%
VEČ MlUJONOV ZADOVOLJNIH POTROŠNIKOV
s PEČMI ACEC, POTEZ, FENIX, KI JIH IZDELUJE PO LICENCI »STANDARD«
I
I
i*
I
:
I______________________________  Informacije	in	prodaja:	Predstavništvo	»STAN-
ZATO V VAŠ DOM PECI „STANDARD
kultura
in
izobra-
ževanje
Knjižničarji na občnem zboru
v Ptuju, ki praznuje letos 1900-letnico u£tancmitTe, jebU
10,	oktobra 19. občni zbor slovensk^a knjižničarskega društva. Dan popirej so imeli udeleženci strotoovno posvetovanje. Izvolili so nov upravni odbor druStva, ki ga bo v novi mandaitni dobi v<> dii prof. Avigust Vižintin, direktor ljubljanske Delavske knjižnice.
Drevi sklep o občnem zboru
Drevi bodo člani upravnega odbora D(PD Dušan Jereb sklepali o občnem aboru društva. Poleg tega bodo obravna^-ali poročila sekcij, ki so jib njihovi predsedniki že predložili.
»OVA SLIKARSKA RAZSTAVA V NOVEM MESTU
Opomin s Poinanove palete
v Dolenjski galeriji se italijanski umetnik Orlando Poian iz Tržiča pri Trstu predstavlja z 31 olji in petimi grafikami, nastalimi letos
CELJANI SPET V KOSTANJEVICI
Beg pred undčenjem, tar-mast, a odrešilni beg človeka dn ptice ie zarešetkanega trpljeonja, se je na Poianovi paleti le^Knredal v en sam apoanin pred človeškimi zablodami: nikoli več grozot, nikofld več vojne.
Razstava olj Orlanda Podana, živečega in ustvarjajočega v Tržiču pri Trstu, ki so jo minifli četrtek odprli v spodnji dvorani Dolenjske galerije in je o njej kakor tudi o avtorju spregovoril ravnatelj prof. Janko Jarc, pretrese obiskovalca do dna duše. Poian se mu predstavi s tako pretr^ljivo sugestivnostjo kot naš poet Krakar v svoji taiboriščini poeziji, da bi skoraj z obema reMi: »Tu se je smrt iamučdla do smrti dn uresničil biblijski pekel.«
Poian je obiskovaicem Dolenjske' galerije pokazal 31 olj dn petero grafik, nastalih v Novem mestu v zadnjem času. A čeprav je za tukajš-
Slovenskem; večinoma pa je razstavljal — samostojno ali kolektivno — za Italijan-sko občinstvo jn si tudi pri likovnih kritikih pridobil laskava priznanja.
Velja poudariti, da je Pod-anova umetnišika pot dokaj samonikla. Likovna ustvarjalnost ga je zanimala in ga prevzela že tedaj, ko se je
na tolminskem učiteljišču prdpra/vljal za prosvetni poklic. Učiteljevanje pa je popolnoma opustil in začel s krepkimi, iJTepričevalnimi koraki meriti trpko pot poslanika likovne umetnosti.
Razstava Poianovih del t Doaenj®ki galeriji bo odprta do 22. oktobra.
IVAN ZORAN
Černačeva prizadetost
Koncerti Jerebovcev
Pevski zbor DPD Dušan Jereb iz Nov^a mesta bo imel po 19. oktobru več koncertov v raznih krajih novomeške občine. Nastopil bo v Straži, Podhosti, Orehovici in Gabrju. Na sporedu bodo partizanske in narodni pesmi. Prireditve bodo v dvoranah ali na prostem pri spomenikih NOB.
Bomo videli »>Charlyjevo tetko«?
Kaže, da Millerjeve »Cen»< letos na novomeškem odru ne bomo videli, čeprav je dedo uvrščeno celo v abonmajski spored. Med študijem igre so nastale težave, ker se nekateri igralci ne morejo udeleževati vaj. Režiser Riko Urh pa nas je ob tem obvestil, da pripravlja n"’mesto »Cene« komedijo »Chariljrjeva tetka« in da bo le-ta skoraj zaneilji o UT>ri-zorjena v novi gledališki se-Boaii.
Predlog: inženirji ekonomije
Bredstavnifcl jugoslovajiskih
efr-anomskih fakultet in VES j so nedavno tega v Opatiji j sklenili, da bodo predlagali rveznl skupščini, da bi se v , boioče ekonomisti prve ston- j nje imenovaili inženirji eko-1 n mije, dinlnmirani ek^n-^mi-sti pa diplomirani inženirji | ekon omilje.
V p<Miedeljek, 20. oktobra, bo gostovalo v Kostanjevici na Krki SlovMisko ljudsko gledališče iz Celja z Jurčičevim »Desetim bratom«, kakor ga je priredil
Andrej Inkret. Celjski gledališčniki bodo Kostanje\d-	...	jricncu«vvciciiiu	m
čanom priredili tudi pE^tizanski miting in ga posvetili	nje občinstvo novinec, ni	pri-	Miko	iskali
kostanjeviškim žrtvam, ki so jih Nemci ustrelili 21.	šel k n^ kot popoln tujec.
oktobra pred 26 leti. Na sliki: Pavle Jeršin kot Krja-	Za seboj ima namreč že	več
vel j in Janez BermM kot Spak v »Desetem bratu«,	kot osemdeset razstav,	od
(Foto: Viktor Berk)	tega tudi eno ali dve	na
OB ZAČETKU BALETNE VZGOJE V NOVEM MESTU
„Talenti so tudi na deželi"
»Le odkriti jih je treba,« pravi korepetitorka Milica Buh iz Ljubljane, ki že rtekaj časa uvaja najmlajše v svet baletne umetnosti
Baletno korepetitorko Mi Mco Buh sem četrt ure pred začetkom 'vaj z otroki na odru v novomeškem Domu kulture najprej vprašal, kaj pomeni zanOo, ki je do zdaj poučevala baletno vzgojo domala po vsej Sloveniji, število vpisanih v Novem mestu; 240.
»Zelo sem presenečena,« je odvrnila z umirjajočim glasom pedagogiinje. »Toda ne razumite me napak: to presenečenje mi pomeni veselje. Kaj pa naj bi bilo delo z otroki drugega kot veselje! Z zadovoljstvom sem ugotoviila, da med prijavljenimi niso samo otroci staršev z boljših položajev v družbi, ampak tudi kmečka in dela\«^ki otroci. Skratka, zastopani so vsi sloji. Spodbudno je tudi to, da je v tej številni skupini precej fantkov. Tega drugje nisem opazila.«
»česa se bodo otroci naučili?«
»Danes me ie neka žeoica vprašala, ali bo kaj z njeno
Mali kulturni barometer
■ NAJBOIJSA GABI NOVAK —
Na 12. jugoslovanskem festivalu zabavnih melodij, ki je bil ob koncu minulega tedna v Opatiji, je dosegla prvo mesto pope\'ka »Ljubessen ne potrebuje veliko besed« Jovana Adamova. Zmagovalno popevko je pela Gabi Novak. Strokovna žirija juRoslovan-ske RTV pa je za najboljšo razglasila slovensko popevko »človek, ki ga ni« Jureta Ubežnika.
■ »LECENDNA O SVETEM CHE« — V Mariboru so v soboto Bvečer upri?£>rlll novo slovensko dramo »Legendo o .svetem Che«, ki jo je napisal pisec »Afere« in »Kongresa« Primož Kozak. U-prizoritev je bila v počastitev 50-letnice SNG Maribor.
■ MLADI NOVINARJI IN LITERATI — V Dravogradu je bilo minuli teden sreCanje mladih no-, vinarjev in literatov iz vse države. Udeležili so se ga tudi člani uredništev mladinskih listov in revij ter mladinski pisatelji, ki so brali svoja dela.
■ SREČANJE GEOGRAFOV — V Mariboru so se srečali geografi Iz več držav. Na sporedu so imeli strokovna predavanja. Mednarodna .srečanja geografov so tradicionalna.
n KOVA.^^KA UMETNOST — V Radovljici so prejSnjl teden odprli
razstavo kovo&kih izdelkov znanega kroparskepa mojstra Jože Bertonclja. Za izdelke, kakršni krasijo tudi neSlete slovenske domove, je precejšnje zanimanje.
■ »ZNAMKE, NAKAR ftE EMILIJA . . .« —- V ljubljanski mali Drami so z uspehom uprizorili noviteto Dušana Jovanoviča »Znamke, nakar še Emilija . . .«. Kritiki so zapisali, da je to igra z ambi-ciožiiim besedilom in grotesknim dogajanjem.
■I ARHEOIXXiI S!‘ET V DRNOVEM? — Ce bo denar, bodo arheologi Narodnega muzeja iz Ljubljane nadaljevali raziskovtuije in izkopavanje rimske naselbine Ne-viodunum v Drnovem.
■ SAMOUKI RAZSTAVIJAJO — Samouki slikarji in kiparji (amaterji) Aaleške doline razstavljajo
,.^yoja oela na skupni razstavi, ki so jo odprli pred kratkim v Šoštanju. Tudi na Dolenjskem je veliko takih ustvarjalcev, pa bi t>ila njihova skupna razstava v enem izmed dolenjskih središč zanimiva in si»odbudna.
■ MARIJA NABLOCKA UMRLA — VelS;a Igralka ljubljansko Drame Mariia Nablocka, ki je desetletja oblikovala glavne vloge v delih, ki so bila na sporedu v osrednji slovenski gledališki hiSi, Je prejšnji teden umrla.
hčerko. Prav iz srca sem se nasmejala, saj me take reči ponavadi sprašujejo šele po letu, dveh letih nenehnega dela. Seveda ji nisem mogla, pa tudi ne znala odgovoriti. S tem hočem povedati, da otrok ne pripravljam za poklicne baletne plesalke in plesalce, zlasti pa m o talentih mogoče govoriti lako rekoč prvo minuto vaj. Talenta se seveda pokažejo, nm-pak kasneje, da odgovorim še na vaše vprašanje! Otroci se ob vzgoji, kot je zastavljena v Novem mestu, nauiče osnovnega, kar je potrebno za balet; pravilne drže in hoje, nitma korakov in podobnega. Pogod za vse to pa je, da imajo otroci brezhiben posluh za glasbo in Titefti.«
»Ali ne bodo starši otrok ob vsem tem nekoliko razo-čarani?«
»Gotovo, a tu se ne da nič pomegati. Brez abecede ne gre irikjer. Ndben otrok se ne rodi z znanjem. Nočem pa reči, da se talenti ne bodo pokazali in da ne bd v gledališču plesali tudi umetniki, ki so doma z dežele. 37 let sem plesala na odru, pa vem, da so bile med baletkami tudi podeželska dekleta. Seveda jim — kot
Gimnazija pripravlja akademijo
v počastitev občinskega praznika bo 28. oktobra zvečer v Domu kulture v Novem mestu slavnostna akademija. Pripravili jo bodo dijaki gimnazije.
Slavisti končali kongres
v soboto se je v Budvi končal VI. loongres slavističnih društev Jtigoslavije. Zadnji dan so posvetili razpravi o p>oložaju predavateljev jezika in književnosti v šolah. Opozorili so na pomanjkljivosti univerzitetnega pouka in tudi na slabo zanimar nje absolventov za profesorski poklic.
vsem drugim — ni zadostoval samo talent, moraile so skoz šole, ki niso lahke.«
»Kdaj boste sadove vašega
•	dela v Novem mestu pokaza-
li	javnosti?«
»S produkcijo, ki bo maja ali junija, se pravi na koncu prvega leta baletne šole oziroma vzgoje.«
I.	Z.
Od 2. do 20. oktobra pa razstavlja domačin Janez Černač, ki ga že p>oznamo iz nekaterih skupinskih razstav. Cemač je gozdarski inženir in se je čopiču in barvi posvetil šele pred nekaj leti. Svet likovne umetnosti ga je tako pritegnil, da se mu posveča vedno boj j. S problemi sodobnega človeka se spopada z vso zagrizenostjo, kar daje njegovim slikam (vojaki motivi) izrazito izpovedni ton. Prenekateremu njegovemu vzor v
velikih imenih iz likovnega sveta, saj nas izraz, motivika, barvna kompozicija in še marsikaj spominja na to: Čarovnica v mesečini na Van Gogha, vojni motivi na Jaki-ja, slika žalovanje na Jarma itd. Vendar to ni bistveno. Važno je dejstvo, da na Kočevskem raste likovnik, sa-
Ustanovill so baletni svet
8. oktobra so pri novomeškem 25avodu za kulturno dejavnost ustanovili 9-član.ski svet za baletno vzgojo. Vodi g£ Draga Mislej, v rijem pa so še glasbeni, pedagoški in telecsnovzgojni delavci, predstavniki staršev in baletna korepetitorka Milica Buh. Med drugim so sklenili, da bo potekaJa baletna vzgoja v skladu s šolskim koledarjem.
mora.stnik, ki ni indiferenten do sveta in dogajanj okrog sebe, likovni talent, ki se zaveda vseh nesoglasij časa, v katerem živimo, in poskuša svojo prazivietost ob vsem tem likovno upodobiti. Upodobiti zato, ker je notranje prizadet, globoko čute5 človek, ki noče in ne more mimo peripetij modeme dobe, razpete med dve nedoumljivi skrajnosti — med napredek in katastrofo. Prav zaradi t^a so nam podobe z vojno motiviko (Zmagovalec, Poraženi soldat, Bog Mars ipd.) toliko bližje in razumljivejše.
■F. GRIVEC
S »Peto zasedo« po občini
Potujoči kino iz Novega me. sta bo od 23. do 30. oktobra predva^jal za učence osnovnih šoi in drugo prebivalstvo novomeške občine slovenski barvni (akcijski) film »Peta zaseda«.
Filmi Grete Garbo
Včeraj se je v kinu KRKA v Novem mestu začelo spominsko predvajanje filmov, v katerih igra naslovne vloge slavna filmska igralka Qreta Garbo. Danes bo na sporedu »Dama s kamelijami«, jutri »Kraljica Kristina«, v soboto »Mata Hari« in v nede-Iflo >xAna Karenina«.
122 otroških grafičnih hstov
v Kostanjevuoi na Krki že pripravljajo novo zanimijvo razstavo, kd bo odprta 24. ok, tobra ob 9. uri dopoldne: grafični bienale jugoslovanskih pionirjev. Iz številnih kirajev držaa’e, predvsem iz mest in pokrajiin tistih republik, kjer posvečajo učitelji posebno skrb likovnemu izobraževanju mladine, go šolska vodst. va posiiala v Kostanjevico 423
grafičnih listov. Posebna strokovna žirija iz Ljubljane je pred kratkim izbrala 122 najboljših del, ki bodo^ tokrat razstavljena.
Pripravljalna odbor pri Lamutovem likovnem salonu pripravlja lep in pregleden razstavni katalog, ki bo opremljen tudi s (reprodukcijami. Pokrovitelj te zanimive in vzgojne razstave je akademdik
Bošidar Jakac, ki bo v {je-tek, 24. oktobra, razstavo tudi odprl.
Kakor smo iajvedeli, ho grafični bienale jugoslovanskih pionipjev prerasel v kulturno manifestacijo trajnega pomena. Vsako naj bi v Ko> stanjevici na Krki pripraivii]! razstavo natjboljših del mladih ustvaijaloev iz vseh pokrajin naše domovine. Tg.
i
Lidija Trapečar (12 let, 8. b osnovne šole »Prežihov Voranc« iz Maribora):
KOLESARSKI IZLET (linorez)
Mil«
Tradicija še vedno velja
Uuleiijski odbojkariiki derbi republiške lige v Trebnjem se je kon* &U z zasluženo zmago domačinov. V teh srečanjih je vedno tehtnica na strani Trebanjcev, seveda kadar igrajo doma. Prizadevni trebanjski odbojkarji so si tako priigrali dve točki, ki jim bosta veliko pomagali pri povrnitvi vere v svo> znanje. Novomeščani so gostovali v Kamniku in doživeli poraz, Id jih tudi lahko nekolil:r peče. Odbojkarice Brestanice so tekmovanje že končale, pristale so na četrtem mestu, kar je lep usjich. Ekipa igra dobro in bo v spomladanskem delu skušala i>riti še za kakšno mesto višje.
Kamnik : Novo mesto 3:0
Novomeški odbojkarji so aro-Ganje s Kamnikiom zaUjučild do-k&i klavrno, doživeli so poraz 3:0. Domačini so bili tehm&x) boljši tol 90 v vseh pogledih uspevali. Novomeščani tokrat niso pokaaaU Bvojoga znanja, preldtro so se predali.
Trebnje : Kočevje 3:2
Cez 200 gledalcsev je v nedeljo
■	aadovoljstvom aap<uS6alo odboj-
karsko igrišče t Treibtvjeoi. Domači odbojkarji ao y GfcoraJ dve uri trajajočem boju zasluženo premagali ekipo Kočevja, U Je v zadnjih kolih presenečala z odlično igro. Kočevje že več let t Trebnjem ni premagalo domačinov, ki 90 tokrat računali na zmago. Seveda ao si zmago feleli tudi gosbje, ki bi se radi odlegpiM od spodrsljivega spodnjega dela lestvice.
Začetek Je pripadel domačdm Igralcem, vendar so se gostje kmalu znašli in Igra Je postala Izenačena. V nadaljevanju se go-
stje niso m^li več resneje upirati razgibanim domačinom, ki so bokraA pokazali izredno živalmoat v polju. Pri Kočevju sta se odlikovala Arko in Kavčič, pri Tre-banjcdh pa lahko pohvaUmo vse, posebno pa Francija Oparo.
M. liEGAN
Fužinar (Ravne) : Brestanica 3:2
Brestaničanke bi skoraj presenetile favorizirano ekipo Pužinar-ja, ki je imela precej dela, preden je odločila srečanje v svojo kordst.
Končna lestvica ženske lige:
l.	Celje 8. Maribor
B.	Fužinar
4.	BRESTANICA 6. Jesenice
6.	Kamnik
1 14:40 I 13:6 1 13:8
3	8:11
4	7:12
5	2:15
NOGOMET
Kaj bodo Krčani odnehali?
Belokranjci so na Mimi v povprečni igri porazUl Alireočane s 4:2. Zmaga je zatilužena, bili 9b boljši. Krčani so doživeli že tretji zapo. redni poraz in kaže, da v njihovih vrstah nekaj škriplje. Po izjavah sekretarja NK Celulozar MARJANA SEIRNETA bo to držalo! Res bi bilo škoda, da bi ta nogometni kolektiv, ki Ima toliko simpatizerjev ua Dolenjskem, počasi zdrknil na rep lestvice. Not ometani so tokrat Zapravili točko v Domžalah, vendar moramo vedeti, da je žoga okrogla. Presenetili so nas senovški rudarji, ki so dobro obdelali igralce Boča. Brežičani so tokrat spet razočarani, poraz 3:0 proti Dravinji je pa le malo prehud! Sevničani, ki so podcenjevali Celjane, so tokrat dobili dobro lekcijo.
Kovinar (Štore) : Celulozar 2:0
Krčani so gostovali v Štorah In igjet doži'/ell poraz. To Je že tretji zaporedni spodrsljaj v jesenskem delu tekmovanja. Nekaj je v moštvu narobe! Večina igralcev prvega moštva ne prihaja na redne treninge, kar se verjetno pozna tudi pri rezultatih.
L. HARTMAN
Mirna : Bela krajina 2:4
Derbi dolenjskih nogometašev Mirne in Bele krajine ni iK>vsem zadovoljil ljubiteljev nogometa: obe moštvi sta igrali slabo. Od Belokranjcev so gledalci pričako-vah nekoliko več. Zadetkm je bil sicer p>ol ducata, vendar gredo trije na račun nezanesljivega vratarja Tintarja.
Omenimo lahko, da so tako pri domačih kot pri gostih pokadi največ igralci, ki so že precej v letih in so s svojo borbenostjo lahko za zgled mlajšim, ki se Sele učijo nogometnih v^in.
Zadetek za d(»nače sta dosegla Avsec in Medič, za goste pa Vipavec, T. Weiss ter Ivan Žn-nič 2.
A.	TRATAR
Domžale : Novo mesto 2:2
Novomeščani so v Domžalah zapravili eno točko. Srečanje Je bilo dokaj razburljivo, saj so domači v zadnji minuti izenačili na 2:2. Vendar spodrsljaj ni taka hud, saj Je jgranje na tujih igriščih zelo zahtevno. Strelca golov Bta bila Maksimovič in Velaglč.
< ^
Prof. Igor Penko Je ii Uubljaoske Olimpije pre> sto^ v vrste novomeških atletov. Prvi nastop *a Novomeščane je imel t ^IJa na »Velikem krite-lijer je seasedel od-5®oo četrto mesto v metu *>^e. Foto: S. Dokl
Najboljša pri Elanu sta bila Bučar in Kovčin.
Dravinja (Slov. Konjice) : Brežice 3:0
Brežičani so gostovali v Slovenskih Konjicah in doživeli hud poraz, ki gre na rovaš nezanesljivega vratarja. Gostje niso izl^ ristili niti enajstmetrovke. Najboljši igralec Je bil Kolešnlk.
V. PODGORŠEK
Partizan (Sevnica) Opekar (Celje) 1:3
Po odličnem startu so Sevničani v nedeljo prvič podpisali
Igralci sami kupili žogo!
To, kar se je zgodilo v nogometnem klubu Bela krajina. Je res vredno pohvale. Na treningu so imeU igralci samo eno žogo, pa še ta Je na več mestih ka^la golo dušo. Zato so se igralcd, trener in sekretar odločili za zbiralno akcijo: vsak igralec je dal iz svojega žepa po 10 din, nekateri pa tudi 20. Tako so piiSli do nove toge. Kaj ne bi bUo lepo, ko bi tudi drugi sledili temu zgledu?
ANTON LATERNER
Uspeh bridžistov
Nedavnega drug^a mednarodnega bridge turnirja na Bledu se je udeležilo 122 parov, med njimi tudi dva iz Kočija. Par Pavčič— Stropnik si Je skupaj s parom, ki je državni prvak Avstrije, delil 27. do 28. mesto, kar predstavlja za kočevski Bridge klub, ki Je bil ustanovljen šele letos, izreden uspeh. Drugi kočevski par Južnič —Mostek Je zasedel 116. mesto.
7 novih sodnikov
Nedavnega tečaja za rokometne sodnike, ki Je bil v Ribnici, se Je udeležilo 11 tečajnikov Jz J^bnioe in 19 ie ostalih krajev, ki imajo svoja moštva v dolend^ rokometni ligi. Zaključne i^^Tite Je uspešno oipravllo 7 tečajnikov iz Ribnice in 17 iz ostalib občin. Tečaj Je organizirala občinska Zveza za telesno kulturo Ribnioa T sodelovanju a reg;>ubli6kD Rokometno meao.
■ KOČEVJE — Kočevski pio-nirji košarkarji so imeli srečanje a pionirji KK Prule in zmagali 8 30:22. Za Kočevje bo igrali; Stemberger 12, Ocepek 7, Papei I
5,	Pongarčič 4, Papež II 2, Smo-U, Trobentar. Slmičl£, Boštjančič In RačkL (A. A.)
■ NOVO MESTO — V prvem kolu Jesenskega dela občinske kegljaške lige so bili doseženi naslednji izidi: KRKA — Luknja 50:0, PIONIR — Šentjernej 50:0 in ISKRA — Železnik 462:378. (J. M.)
■ KOČEVJE — V Šestem kolu Dogometne lig« I. razreda ljubljanske podzveze bi moralo biti t Kočevju srečande % nogometaSi STOLARNE iz Velikih Lašč. Gostje niso prispeli in so srečanje izgubili 8 3:0. V tej skupini poteka tekmovanje dokaj neresno. (A. A.)
■ NOVO MESTO — PričeU 90 se kegljaška srečanja t okviru delavskih Športnih iger. Do aedaj sta nastopili dve ekipi in podrli naiSIednje Število kegljev: Bor (Dd. Toplice) 399 in 393 ter osnoTna Sola Šmihel 193 in 196. (J. M.)
■ LJUBLJANA — Na republiškem mladinskem prvenstvu ▼ spedwayu je onagal t drugi dirki Ko« (TAM Maribor). Krčen NunfiiS pa je Ul toloitt peti. Končni vrstni red Je naslednji: 1. Vlado MUer (TAM, Maribor), tretjt p« Je Krten Nun«6. (R. V.)
predajo: dok£^ lahko so jih ugnali celjski Opekarji, ki so naleteli na nerazpoložene domačine. Sevničani so po tekmi vložili protest in bodo verjetno srečanje odločili za zeleno mizo v svojo korist.
J. BLAS
Rudar (Senovo) : Boč 5:0
Po začetnih neuspehih Rudarja je v nedeljo senovsko moštvo zaigralo tako, kot smo ga navajeni. Gostje so bili enakovredni samo v prvem delu tekme, v nadaljevanju pa so Jih domači povsem nadigrali. Zadetke za Rudarja so doseli Gaser 3, Brinovec in Vajdič. NajboJjši igralec na terenu Je bil šibila.	j.	KODELJA
y ^ f
ROKOMET
Brestaniške odbojkarice so se odlično odrezale, zasedle SO 4. mesto v republiški odbojkarski ligi.
Dolenjci trikrat v črno!
Naše ekipe, ki igrajo v republiški rokometni ligi so to nedeljo osvojile vseh šest točk. Brežičani so doma opravili z odlično ekipo iz Slovenj Gradca, Ribničani pa so sredi Tržiča oskubili domače rokometaše za dve dragoceni točki. Brežičanke so v srečanju z igralkami Murske Sobote dobro preizkusile svoje strelske sposobnosti. Posebno je šlo Vladki Bužančič. Krmeljčani, ki preživljajo rahlo krizo, so tokrat v Križah potegnili kratko. Tekmovanje v zasavski rokometni ligi lepo teče. Posebno so se zadnje čase popravili Krčani, ki zmagujejo doma in na tujem. Sevničani, ki so v vodstva bodo imeli kmalu enakovredm nasprotnike v ^pi Nov^a mesta in Krškega. Pozdravljamo tudi pobudo Ribničanov, ki so ustanovili dolenjsko podzvezno rokometno ligo, v katero vabijo še nekatere delenjst ekipe.
Brežice : Slovenj Gradec 16:15
Brežiško občinstvo Je v soboto zvečer snet videlo hiter In moderen rokomet, v katerem sta si obe ddpi prizadevali, da bi prišli do točke. Brežičanom je uspelo zadržati vse nalete Slovenjgradčanov, pri čemer je bil junak srečanja vratar Dolenc.
Brežice: Dolenc, Šetinc 2, Anto-lovič 2, Bršec 1, Avsec, Bosina 3, Jurišič 1, Stangelj 4, Bužanič O, Pavlič 3 in Lipej.
V. PODGORŠEK
Tržič : Ribnica 17:18
Ribničani so sredi Tržiča slavili pomembno zmago. Bill so ves čas v vodstvu in so zasluženo osvojili obe točki. Najboljši je bil Sile, >Jd je 7-krat potresel mrežo vratarja Ahčina.
Ribnica: Lovšin, A. Ponikvar 5,
S.	Ponikvar 1, Erčulj, Mikulin 2, Sile 7, Kersnič in Tanko.
Brežice : Polet (M. Sobota) 18:8
Domačinke tokrat niso dovolile nikakega presenečenja. Iz minute v minuto se Je večala razlika in mreža gostujoč vratarke Je bila polna. Pri Brežičankah velja pohvaliti razpoloženo Bužančičevo, Molanovo in Katico Kolar.
Brežice: Božičnik, Z. Zorko, Bužančič 8, Molan 3, M. Zorko, Bah, A. Mišič, Kolar 2, Les 3, V. Mišič l, Kuliar in Hrovat.
V. PODGORŠEK
Križe : Krmelj 18:14
Krmeljčani so zaradi slabe taktike T drugem polčasu doživeli poraz 8 predzadnjo ekipo na tabeli. Domačini so imeli ves čas igre pobudo, posebno pa so se izkazali na zaključku tekme. Krmeljčani so tokrat Igrali precej poč^ in brez prave volje.
Krmelj: V. Logar, C. Logar 5, Mirt, Prosenlk, Papež 1, Zaman 4, M. Papei 3, Damjan, Kolovrat 1.	B. DEBELAK
BELT (Črnomelj) : Cerklje 16:17
Črnomaljski rokometaši so tudi po nedeljskem kolu ostali brez točke. Tokrat so lu domačem igrišču klonili pred Cerkljanl 17:16. BELTOVCn so ImeU mož. nost doseči prvo zmago, vendar 80 po vodstvu 16:15 dovolili zmago gostov.	____
T. LATERNER
Partizan (Krško) : Dobova 26:9
Tekma Je tekla t popolni pr»-moči domačinov, ki to nasuli po zaslugi razpoloženih igndoer Iskre Kovačiča in Jdens 36 zadetkov ▼
mrežo Dobovčanov. Krški igralci so prišli iz krize in igrajo iz tekme v tekmo bolje.
Krško: Levičar (Seler), Bizjak 1, Arh 2, Iskra 7, Božič 1, Jelen 5, Pogačar 1, Kovačič 8 in Mi-kulanc 1.
Dobova:	Savnik (Skvarč) 3,
Sepec, Dobršek I, Vasar, Dobršek H, Vučajnik I, Vučajnik II 2, Urek 3 in Klemenčič.
L. HARTMAN
Brežice B : Trbovlje B 17:15
Brežičani so z odlično igro zasluženo premagali Trboveljčane s i7:15.
Brežice: Rožman, Žabkar, Novak 3, Lipej 4, Novosele 1, Ostrelič 1, Senica, Bužančič 5 in Zore 3.
V. PODGORŠEK
Leskovec : Brežice B 30:28
S pomembno anago nad brežiškimi rokometaši ao l<eskovčani dobili spet voljo do rokometa. Igra obeh ek^ je bila lepa, izključenih igralcev ni bilo.
Brežice: Dolenc, Žabkar, Novak 10, Lipej 5, Novosele 1, Ostrelič 2, Gorišek, Vervega 5, Bužančič 3 in Zore 2.
Leskovec: Danko, Hruševar, R. Sribar ^1, N. Mlakar 13, Drenik
2,	Janc, Judež 4, Svetec 5, Sribar 1 in Radi 4.
L. SRIBAR
Leskovec : Novo mesto 23:35
čeprav so se dc»načini zelo trudili, niso mogli ugnati dobrih gostov. Pri Leskovčanih se je izkazal Milan Judež, pri gostih pa Lozar.
Leskovec: Hruševar, Judež 8, A. Sribar 4, Drenik 3, Musta 2, R. Sribar, Radi 5, Danko in E. Sribar 1.
Novo mesto: Seničar, Gantar 6, Lozar 13, Setlna 2, Jožef 2, Možina 4, Pungerčič, Pelko 7, Kaplan, Keber in Mam.
L. SRIBAR
NIČ več šol brez telovadnic!
Prva seja UO sklada za telesno kulturo
Upravni odbor sklada za pospeševanje telesne kulture v Novem mestu Je na prvi seji — vodil jo je predsednik Miran Simič — zahtevi od občinskega upravnega organa, naj ne izda nobenega dovoljenja za gradnjo nove šole, če ne bo hkraiU zagotovljena tudi gradnja telovadnice.
Na seji so poudarili, da bo naloga	uvesti enotno politi-
ko za zbiranje denarja za telesno kulturo. Sklad naj bi imel zato stalne in obvezne vire doiudkov; predlagali ao, naj bi bil tak vir davek na alkoholne pijače. Vključili pa naj bi tudi prispevke de-lovniih organizacdj. Le-te naj bi se vsako leto poseibej odločile, koliko denarja bodo dale za telesno kulturo.
Cland upravnega odbora ao ob tem £Q>regovonLU tudi o dejanmo-stih, Id naO bi Jih sklad predvsem tinanodral. To so: telovadba kot osnovna in najbolj miMžična Športna panoga. Športi, v kateidh
dosegajo največje usp^, ter športi, aa katere Je veliko zanimanje, i>a zaradi pomanjkanja denarja niso razviitd.
Na seji so se zavzeli tudi za to, da Je potrebno utrdiiti komisiijo, ki bo zbirala denar za gradnjo novega Športnega objekta v Novem mestu. Vzdrževanje sedan^joh Športnih objektov pa naj bi po mnenju iQ>ravnega odbora prevzele krajevne skupnosti, s tem da bi zanj dobile denar posebed.
I. Z.
Kje, kdaj in kdo?
V	republiški rokometni ligi bo v Ribnld srečanje Ribnica
— Izola, Brežičani pa gostujejo T Medvodah. Brežičanke gredo T goste k Selcam. Krmeljčani igrajo doma s Šentvidom. Celulozar igra doma s Papimičarjem. V Novem mestu bo dolenjski derbi Elan
— Mirna. Brežičani bodo gostili nogometaše LJubna. V Novem mestu bo drugi dolenjski odbojkarski deibi Novo mesto — Trebnje.
karavana
Mrm
M
^VmcnDii^
160 strani 3 din
0:
Od tu in tam
■ NOVO MESTO — V povratni prijateljski odbojkarski tekmi ao mladinci Novega mesta premagali vrstnike iz Trebnjega s 3:2. (M. L.)
H ČRNO.MELJ — V prijateljskem rokometnem srečanju sta se pomerih ekipi BELTA in Semiča. Zmagali so Cmomaljčani z rezultrtom 30:27. (A. L.)
■ KRŠKO — V soboto popoldne Je bilo v Radečah v počastitev 30-letnice obratovanja krške tovarne celuloze in papirja šahovsko srečanje med Krčani in Badečani. Zm^ali so gostje iz Krškega s 5:1. Rezultati: Odlazek (Radeče) — Rupar (Krško) 0:1, Povše — Novak 0:1, Pukel — Zupanc 0:1, Emestel — Ban 0:1, (šestina — Pavliha 0:1, Simončič
— Horvat 1:0. (L. H.)
■ NOVO MESTO — Na hitropoteznem šahovskem turnirju za oktober Je zmagal prof Igor Pen-ko z 10 točkami; sledijo: Sčap 8,5, Sitar, Milič 7, Istenič, Hrovatič, Škerlj 6, Bartolj 5 itd. (P. R.)
■ RIBNICA — Pred Icratkim Je bila ustanovljena dolenjska roko-metna liga, ki ima sedež v Ribnici. v njej tekmuje 8 klubov, in sicer druge ekipe iz Ribnice, Grosupljega, Iga in Slovana ler Svoboda — .<^kofljica. Partizan — Šmarje, Stična in Ljubljana-Polje. Za predsednika rokometne lige je bil izvoljen Matija Zobec, namestnik Je Franc Levstik, tajnik pa Gril Gril. V odboru so tudi za-stopniki vseh nastopajočih klubov. Odigrana so že štiri kola. Po začetnih težavah gre vedno bolje. Prvak dolenjske rokometne lige se bo boril za vstop v ljubljansko consko ligo. Dolenjska rokometna liga se bo dopolnjevala z občinskimi rokometnimi prvaki. Že zdaj Je v njej prosto, ra Za štiri klube z območja Dolenjske in Bele krajine. Ribniški rokometni delavci si skujieo z občinsko zvezo za telesno kulturo prizadevajo, da bi ustanovili še mladinsko rokometno ligo, v kateri naj bi nastopali šolski rokometni klubi. Športna društva na šolah so zelo prizadevna, žal pa imajo včasih vodstva šol premalo razumevanja za pobude občinske Zveze' za telesno kulturo. (J. P.)
■ METLIKA — Občinska Zveza za telesno kulturo Je razpisala v počastitev občinskega praznika in dneva republike športno tekmovanje v odbojki, malem nogcnnetu, namiznem tenisu, šahu, roltometu, kegljanju in streljanju. Do zdaj so končali z nog(»netom. Vrstni red Je naslednji: 1. Rosalnice 8 točk (16:2), 2. BETI 6 (15:5), 3. Mesarji 4 (13:10), 4. Trgovci 2 (4:19) in 5. Komunalno podjetje O (3:13). (E. P.)
■ KOČEVJE — Na n. kriten-Ju malih slovenskih mest v atletiki, ki je bilo v Trbovljah, Je nastopila tudi atletska reprezentanca mesta Kočevje ter zasedla tretje mesto. Kočevsici atleti so dosegli naslednje rezultate: 100 m
— 2. Kočevar 11,3; 400 m — 2. Divjak 56,2; 1500 m — 4. Petek 4:59,1; 3000 m — 3. Žužek 9:35,1; 4 X 100 m — 1. Kočevje 45,1; višina — 4. Luzar 1;55; daljina 2. Joras 6,25, krogla — 1. Sega 13,20; k(^e — 3. Knavs 53,56. (A. A.)
■ NOVO MESTO — Poklicna kovinarska in avtomehainiška šola nima telovadnice niti svojega igrišča. Zato so se učenci dogovorili, da bodo izravnali prostor za šolo, ki je bil do zdaj neizkoriščen. Igrišče bo namenjeno za odboj-ko, koSarko in namizni tenis. Gradbena dela bodo opravili pod vodstvom Alojza Gorjanca in Rože Kovačič. (F. Z.)
■ KOČEVJE — Pod vodstvom prof. Saše Bižala je bil prejmi teden prvi športni dan na gimnaziji. Izkoristili so lep Jesenski sončni dan in se spoprijeli v atletskem troboju. Nastopilo je 46 dijakov t teku na 100 m, metu krogle in skoku v višino ter 56 dijakinj t teku na 60 m, metu ki^le in skoku v daljino. Tekmovali 80 za prvenstvo posameznikov in razredov. Rezultati: dijaki — ekipno:	1.	IV. b 5.868
točk, 2. IV. a 5.364, S. n. a 4.200; dijakinje — 1. I. b 7674, 2. La 7.366, 3. m. a 6.488; idaii»o raa-redi: 1. IV. b 11.415, 2. m. s 10.689, 3. I. b 10.255; rerailtattpo-sameznikOT — dijaki: 1. Danilo Divjak 1.612, 3. Valentin Knsvi 1.600, 3. Metod 2uždc; dijakinje
— 1. Braidca Mohar 1.233, 2. Min Dombi 1.201, 3. Mara Kolobot« 1.153. Najboljši rezultati t poea-memib discipUnah: dijaki — 100 m: Divjak in Hočevar 11,0; krogla: Knavs 11,79; višina:	Klun 1,60; dijakinje — 60 m: Mohar m Dombi 9,0; tarogla: Poje 8,U; daljina; Knavi 4,12. Prri i^>ortnl dan T tem Šolskem leta Jo lepo uspel. (A. A.)
■ NOVO MESTO — Pričel aa Je Šahovski turnir četrtokategor-nikoT, na katerem sodduje 14 igralcev. Odigrali bo 9» dve kott. (N. a.)
Za sporazum med kmeti in lovci
Na sestanlcu krajevne kon-fereaice SZDL v Ajdovcu v Su-hi krajdni je bilo najbolj živahno, bo so govorili o odno. sih med kmeti in lovci, o za-ščiti posevkov pred divjadjo in o povmitA'i škode, ki jo povizroCa divjad. Z obeh strani je bilo slišati kopico očitkov. Dogovorili BO se o n;ar slednjem; SZDL ibo pobudnik za sklenitev sporazuma med kmeti ki lovsko onganizacijo. Sporazum naj bi določil, da so lovci dolžni plačati kmetom škodo po tržnih cenah, določil bo, kako morajo biti T>osevki zavarovani, kaj so za zp.Aarovanje posevkov dolžni storiti kmetje in Isaj lovci, ter opozoril, da je lovsika or* 5^anizacija po zakonu dolžna zavarovati posevek tudi pri zavaoKJvalnici.
Pravica je le na strani mizarjev
Vrfiovno sodišče SRS je Ugodno rešilo zahtevo šent-jemoejfikega mizarskega podjetja PODGORJE po zemljišču, ki ga potrebuje za Errad-n}o, norviti prostoror. Obvestilo o tem so preOeill nmarjd v prv& dne(h oktobra, s tem pa se Je končal tudi njihov dvelebni boj za nov življenj-sld prost»r. Zemljišča blizu hmeljišča v Seabjemeju so zd«j zakonita last podjetja, ki bo že ^>omladi vkopalo temeljni kamen za novo pro-tovodno dvorano. Tehnično dokumentacijo bodo dokonč no piripravili še letos, medtem ko 60 si denar zagotovili že prej.
Preveč darov
Se nobena nabiralna akcija ni <pirinesla šolski kuhii^i v Brusnicah toliko daro\-' kot letošnja: zbrali so okoli 2.000 kilogramov krompirja, 500 kg jatoofic in drugega sadja ter večje količine drugih pridelkov. Kmetovalci še vedno ponujajo živež, vendar šola nove darove zavrača, češ da je za to šolsko leto kuhinja dovolji založena. Malico dobiva 160 otrok od 215. Slabša pa je bila nabiralna akcija v podružnični šdi v Gabrju, kjer je shramba še preceij praana.
Pokopališče na Selih je zapuščeno
Na sestanku krajevne konference SZDL na Ajdovcu so ugotovili, da je območno pokopališče na Selih zapuščeno in da prebivalcem ni v čast. Krajevna skupnost 2xižemiberk je pripravljena dati pesek za ureditev pokopališča, popraviti bi bilo treba cgrajo okoli njega, denar, ki je namenjen za vzdrževanje pokopališča, pa jene-issrabljen. Ugotovili so, da odbor, ki bi moral skrt>eti za poicc(patiAče, svoje dolžnosti ni opravS. Upajo, da bo po-skilsel za ored vsaj zdaj pred pnuaiikom mrtvita.
Tečaj za v Nemčijo
Na pobudo republiškega Zavoda B0 BBposlovanje in Komunalna zavoda za zapo-sk>vanje Novo mesto bodo na novomefikem Centru aa kovinarsko stroko oinanlzirall večmesečni tečaj za delavce, ki se namearavajo zaposliti ▼ nemškem podj^ju Demag. Tečajniki bodo po končanem toflaju delaU iepit. V Nemčiji se txxk) delu še priudevali in se zaposliill kot polkvallflcirar ni dedavd, po dveh letih dela v tem podjetju pa bodo pred jugoslovansko-nemSko komisijo lahko delali izpit za kvalilikacijo. Med bodočimi tečajniki ao predvsem mlajSi nekvalificirani delavci iz vse Dolenjske.
^ "V	',n
Ribe molčijo, ljudje pa ne!
Doklej bodo v Dolenjskih Toplicah še pili kalno vodo? - Za zdaj je malo možnosti za regulacijo Sušice - Bodo ribe še poginjale?
Pogostni množični pogini rib v zasmeteni in usmrajeni Sušici ter vunazana voda iz vodovodnih pip so nasitili razprave, zdaj pa Topličani sprašujejo, kaj je z regulacijo potoka in ureditvijo vodovoda. Prvo in drugo turističnim Dolenjskim Toplicam ni v ponos. Ljudje so upravičeno postali glasnejši, zahtevajo odgovor.
Tudi v imenu rib, ki ne morejo govoriti!
Plitva, smetna, usmrajena Sušica — im v peti Topli-čanom in turistom — še ne bo regulirana. Bo treba q[>et pripraviti koše za ribe, ki lahko že danes ali jutri poginejo? (Foto: Slavko Dokl)
Na vprašanje, kdaj bodo Topličani pili samo čisto vodo, je odgovoril Miloš Matko, direktor VODOVODA iz Novega mesta:
»Zaradi te umazane vode nas vse skupaj že glava bo-
li,	vendar rešitve nismo nehali iskati. Predvidela smo dve možnosti. Po prvi bi to-pliški vodovod navezali na Straškega, ki bi ga seveda morali podaljšati. Straško vodo bi spustili v Dolenjske Toplice le tedaj, kadar bi tu imeli kalno vodo. Zavedamo se, da ta rešitev ne bi bila niti trajna niti dolgoročna bila pa bi v danih okoliščinah najcenejša in najhitrejša.
Drugo možnost upošteva študija o enotni preskrbi Dolenjske s pitno vodo. Po tej bi Topličanom zagotovili čisto vodo v okvd.ru novega
vodovodnega omrežja. Na to pa bi bilo treba čakati precej dlje kot na prvo, ki bi jo — če bo denar — lahko začeli reševati že prihodnje leto.«
Regulacija Sušice je precej trši oreh. Na vprašanje, kaj je pripravljeno, da se izvede, je ddrektor Splošne vodne
skupnosti Dolenjske inženir Alojz Lovko izdavil:
»Kot mi je znano, je idejna študija za regulacijo Sušice stara že šest let, ker pa ni bilo denarja in ga še vedno ni — potrebni so milijoni — bodo morale Dolenjske Toplice še čakati. Moram povedati, da bo to regulacijo zajel šele naslednji perspektivni program. To pomeni, da pred letom 1971 ni kaj pričakovati. Slej ko prej je vse odvisno od tega, koliko denarja bo imel za to delo republiški vodni sklad in kakšno soudeležbo bi tu zagotovili.«	I.	Z.
Težki koraki v livljenje
življenje tistih, ki so prestajali zaporno kazen, se včasih hudo zamota - Pomagati jim je treba, da v domači sredini spet zaživijo
OB 20-LETNICI ŠENTJERNEJSKE ISKRE
Nagrada za zvestobo tovarni
V soboto, 18. oktobra, bodo odprli prenovljene ISKRINE proizvodne prostore - V Šentjernej vabljeni predstavniki SR Slovenije ter vsi domači in tuji poslovni partnerji - Ogled Guttenvverda
Po sklepu samoupravnih organov ljubljanske tovarne elementov bodo v soboto, 18. oktobra, na (sicer malo kasni) proslavi 20-letnice ustanovitve obrata UPORI v Šentjerneju nagradili 300 do 400 delavcev, ki so v obratu zaposleni najmanj deset let. Izročili jim bodo denarne nagrade v višini mesečnega osebnega dohodka, vsi, ki so obratu od ustanovitve, pa bodo prejeli dvojne nagrde. Po izjavi direktorja Tovarne elementov inž. Vladimira Klausa bo nagrada priznanje delavcem za njihovo dolgoletno zvestobo tovarni.
Tega dne bodo v Šentjerneju siovesno odprli tudi prenovljene in nove tovarniške prostore z novimi stroji za avtomatsko proizvodnjo up>orov, ki bodo amiogoćili, da se bo proizvodnje v primerjavi z lanskim letom že letos povečala za najmanj 50 odstotkov. To bo velika delovna zmaga, pomembna taka za tovarno kot za celotno ISKRINO induistrijo, ki
So Globodolu dnevi šteti?
Podružnično šolo Globo-dol obiskuje letos 29 učen. cev-od prvega do četrtega razreda. Na šoli sta dva oddelka, pouk pa je kombiniran. Poučujeta dva učL telja, število iičencev se v zadnjih letih ni spre^ menilo, v primerjavi s prejšnjimi leti pa se je 2Bn^šalo. V matični mir-nopeški šoli so začeli rae-mišljati, ali ne bi bilo bolje to podružnico ukiniti, učence pa prešolati v Mimo peč, s tem da bi uredili vet prevcaov. Pravijo, da bi bilo to še vedno cenejše kot Se nadalje vzdrževati podružnico v 5 kilometrov oddaljeni vasi.
bo hkrati zagotovila šentjer-nejskim izdelkom še boljši plasma na domačem in tujem tržišču. Otvoritev bo ob
10.	uri, nakar bo ogled pro-
iavodiiih prostorov.
Na sobotno slavje so povabili razen vseh direktorjev ISKRINIH tovarn tudi domače in tuje poslovne partnerje, predstavnike SR Slovenije in druge. Od tujih so vabljeni zlasti zastopniki londonske firme GUEST ELECTRONICS ter italijanske industrijske družbe ZA~ NUSSI, s katerima so zlasti
v	zadnjem času navezali trdne poslovne odnose.
Direktor Tovarne ' elementov inž. Vladimir Klaus bo sklical v soboto ob osmih (pred otvoritvijo) v Senlger-nejiu tiskovno konferenco in seraianil novinarje s pomenom prenovljenega obrata UPORI S5a tovarno, kraj in pokrajino.
Po ogledu posodobljenih proiOTOdnih prostorov bodo jubilanti in gostje odšli na Otočec, kjer bo slavnostno kosilo. Spotoma se bodo ustavili na Otoku pri Dobravi, kjer jim bo arheolog dr. Vinko Sribar pokazal dosedanje »asledke pri raziskavah srednjevešikega mesta Guttenwerda, ki ga odkriva že tretje leto.
Mnogo volje, f>oguma in potri>ežljivosti mora imeti vsakdo, preden se zopet vži-
vi	v domače okolje, potem ko je prestal ssapomo kazen. Soseska zelo različno tehta njegovo kaznivo dejanje in mu nemalokrat zagreni življenje. Da je ta korak lažji, se truda tudi center za socialno delo, kd sikrbi za odpuščene kaznjenve in za tiste, ki kazen prestajajo.
Letos so na centru za socialno delo vodili evidenco nad 22 storilci kaanivih dejanj. Med njimi so kaznjenci, kd so bili zaprta, ‘v občinskih zaporih, in tisti, ki so kazen prestaijali v kazensko poboljševalnih zavodih. Med njimi je kar 9 CJiganov.
Dosedanoe izkušnje so pokazale, da se v domačem okolju laže poriovno vživijo tisti, ki so bili obsojeni zaradi prometnega prekrška ali pretepa, kot tisti, kn so bili obsojeni zaradi tatvine ali uboja. Tudi zaposlijo se lažje prvi, drugim so nam-
Zakaj slabi uspehi?
Svet za prosveto in kulturo v Novem mestu potrdil tudi predloge za Trdinovo nagrado
Svet za prosveto in kulturo je na sej'i 9- oktobra v Novem mestu ugotovil, da se učni U'speha v osnofVTiih šolah izboljšujejo, medtem ko se na srednjih in strokovnih šolah slabšajo. Uspehi so se v osnovnih šolah popravili, zasluga za to pa gre
dodatni pomoči učencem, ki se teže učijo, pa tudi boljši strokovnosti učiteljev, ki si pridobivajo ustl ezno izobrazbo. V srednjih, zlasti strokovnih šolah se uspehd po nmettju srveta slabšajo tuda zato, ker se vpisujejo slabši dijaki.
Na seji so še posebej razpravljali o težavah grmske kmetijske šole in posebne šole v Šmihelu. Sklenili so pripraviti poročilo za sejo občinske skupščine, češ oaij se adaj trd^ oreha lotijo še odborniki.
Ob koncu je svet sprejel predloge za podelitev Trenove nagrade za leto 1969. Nerade bodo podelili za ob-čmsfci parnik in sioer: dve za delo na znanstvenem ter umetiškem področju, dve pa za uspešno prosvetno^pe-dagotSOu) dejavnost.
Še liitrejše do „rdečega petelina''
Gasilci v krajevni skupnosti Straža bodo uresničili svoj dolgoletni sen, dobili bodo gasilski avtomobil •> Njihova prizadevanja podpirajo: krajevna skupnost, podjetja in ljudje
Ribiško tekmovanje v Krono-vem
Rjibi&ka družina Novo mesto — pododbor v Kronovem vabd na rlibcško tekmovanje v lovu rab s plovcem, ki bo v nedeljo 10. oktobra ob 8.30 uri. Zbiradišče bo na kopah-6u v Krooovem.
Zvedeli smo, da ljudje gar silce is krajevne skupnosti Straža spoštujejo in cenijo. Kaj jih tudi ne bi, saj so jim ti vedno v nesreči skočili na pomoč. Vemo, da niso samo občani v težavah, ampak da so tudi gasilci lahko. V čem so težave? želijo imeti svoj gasilski avto! Imajo že oglodanega, ne m^ka jim dosti, zlasti ne, ker so jim
obljubili pomoč t krajevni skupnosti in delovnih organizacijah.
O tem, kako so se lotili akcije zbiranja sredstev, je povedal nekaj več orodjar Franc Berkopec iz Romanje vasi:
»V našem društvu, ki vključuje blizu 40 aktivnih in častnih članov, smo že od nekdaj bol^udi zaradi slabe
opremljenosti. No, nekaj časa Je Slo, ljudje so razumeli, sedaj pa ne moremo več naprej. Zlasti, ker peš in b golimi rokami ne moremo gasiti. Sprejeli smo sklep, da pridemo do svojega prevoznega sredstva, in ga bomo tudi dobili.
Ko so nafti predhodniki 1. 1928 dobili motorno loirizigail-no, Je to bil velik praznik za kraj. Enako bo tudi adaj, ko bomo dobili hitrejie noge.«
Ko bo ta sestavek zagledal luč sveta, bodo gasilci ver^ Jetno že tmali svoje vozilo. Tega Jim od srca privofičimo.
S.	DOKL
reč vrata v marsikatero delovno organizacijo pogosto zaprta.
Po prestani kaaaii se bivši kaznjenci zelo neredko oglašajo na centru za socialno delo. To seveda ne velja za Cigane, ki sl zaradi življenja v zaporu ne belijo glave. Dobro poznajo 74. in 75. i^Ien zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in se nanj skli-cajejo. Predvsem dobro vedo, da jim mora center za socialno delo p>omagati do 2»ix>9litve in jim nuditi potrebno pomoč, če je njihovo socialno stanje šibko. Ker takšne prošnje na centru skrbno pretehtajo, jih je vedno manj. Letos so dali enkratno pomoč le dvema ciganskima družinama.
M. P.
Ne veča se število prestopnikov^ pač pa se veča teža prestopkov
v ponedeljek je bilo v Novem mestu posvetovanje o ralpiinskem ^'•estopništvu. ki ga je organizirala občinska konferenca ZMS, udeležili pa so se ga prosvetni in socialni delavca, sodniki in javni tožilec. V zadnjih sedmih letih so na CSentru za socialno delo obravnavali 293 mladoletnih prestopnikov, ki izhajajo predvsem iz neurejenih družin. Razveseljivo je. da število mladoletnih prestopnikov v zadnjih letih ni poraslo. Ker pa se teža njihovih prestopkov čedalje veča, bo treba storiti vse, da mladinsko prestopništvo zajezimo. Vzrokov za mJadinsko prestopništvo je več; premajhna skrb za ureditev otroškega varstva, neodgovornost staršev, neurejene družine, ne nazadnje pa tudi pomanjkanje vzgojne posvetovalndee v Novem mestu. Na posvetovanju 80 ženili, da bodo sklepe seje posredovali občinski skupščini.
PLENUM OBCtNSKEGA SINDIKALNEGA 8VETA
Največ o kadrih in prejemitih
Izobrazbeni sestav se prepočasi izboljšuje - Sindikat se bo zavzel za delavce z nizkimi osebnimi dohodki - Splošno potrošnjo omejevati samo po neposrednih razgovorih med republiko in c^činami
v sredo je bila seja plenuma občinskega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o gibanju gospodarstva v prvem polletju in o kadrovskih pripravah na občni zbor občinskega sindikalnega sveta. V razpravi o prvi točki so govorili manj o gospodarstvu, veliko več pa o izobrazbenem sestavu delavcev v gospodarstvu in o osebnih dohodi^. O obojem bo plenum razpravljal na prihodnjih "sejah posebej.
Ko so govorili o gibanju gospodarstva, so ugotovili, da je v zadnjih dveh letih doživelo izreden razmah, ki je predvsem posledica zave-Stjnih prizadevanj deJovnlh kolektivov. Ob izrednem povečanju proizvodnje so se hkrati povečali tudi družbeni proizvod, ostanek dohodka in produktivnost.
Nelikvidnost v gosp>odar-stvu (dolgovi kupcev presegajo za 11 milijard starih din obveznosti do dobaviteljev)
Kadar pride Šerfezi . . .
Najmanj 450 mladih novomeških deklet in fantov ter starejših ljubiteljev zabavne glasbe je v ponedeljek zvečer v Domu kulture z vihairnimi aplavzi spremljajo nastop Ivice šerfezija, vsaj še 50 ljudi pa je popularnega zagrebške-ge popevkarja poslušalo kar zunaj, ker niso mogli dobita vstopnic, šerfezija je spremljal orkester Allegro. Na večeru je sodeloval tudi priljubljend mariborski humorist, Novorpeščan po materinem rodu, Božo Podkrajšek, ki prav te dni proslavlja 60-letnioo svogega življenja.
Zavzeli so se za prevoz šolarjev
Prebivalci so predlagali ureditev ceste od Sel pri Hinjah do Hinj, da bi bil omc^-čen prevoB otrok, fci obiskujejo višje razrede v osnovni šoli na Prevolah. Predlagali so tudi ureditev ceste od Sel do Lopate (pozneje bodo cesto gradili še proti Visejcu), fci bo omogočila prevoa Solarjev tudi s tega konca. Cesta bo pomembna tudi zato, toer bo po njej mogoče odvažati mleko. Vaščani bodo vsak na svojem območju prostovoljno opravili težaSka dela, občina pa bo zagotovila in plačala potrebno mehanizacijo.
Vodovod še v
7	vaseh
Do konoa seiptecmibra £po do. bile pitno vodo tele podro-Ske vasi v krajevni skupnosti Dolenjske Toplice: Sela, Obrh, Podbosta, Meniška vas, Suhor in LoSka vas. Ta vodo^'od ie dolg več kot lom, vendar brez hišnih napeljav, ker jih še niso vsi uredili. Vodovod velja okoli 200.000 din, prebivalci pa so zdaj prispevali 130.000 din krajevnega samoprisipevka. V septembru je dobiila pitno \'Odo tudi Stara vas pri Šentjerneju. Tamkajšnji 1,5 km dolg glar vni cevovod je veljal 30.000 din, s tem da so zemeljska dela opravili vaščani.
, »Uvožen« vodovod
v Mirni peči bi radi vodovod, vendar v vsej dolini ni primernega in dovodj močnega izvira. Pričakujejo, da bo prišla rešitev iz Novega mesta, kjer bodo predvidoma že letos okrepili cevovod proti Bučni vasi. Mirno-peški vodovod bi bilo po mnenju poznavalcev možno sprejeti v podaljšku bršlin-skega vodovoda. Menijo, da bo to uresničljivo najkasneje v petih letih.
povzročata dive stvari:	po
eni strani prevelike naložbe v osnovna in premajhne v obrataia sredstva, po drugi strani pa nelikvidnost kot
splošno jugoslovanski pojav. Dosedanji ukrepi (povečanje denarja v obtoku in kliring) so bili neučinkoviti, edini izhod pa je v tem, da bi podjetja vlagala več v svoja obratna sredstva. ,
V	razpravi so omenili tudi siplošno p>orabo in ugoto-vih, da je bila ta v občini že do zdaj pod republiškim povprečjem. Glede omejitev naj zato teče razprava med p>osamezndmi občinami in republiko. Posplošeni ukrepi bi namreč prizadeli predvsem tiste, ki so bili prizadeti že zdaj.
Ko je beseda nanesla na kadre in iaobraabeni sestav delavcev v občini, so menili, da se ba poslabšuje, namesto da bi se izboljševal. Sklenili so, naj občinski sindikalni svet za eno izmed prihodnjih sej pripravi gradivo o tem z^ pomembnem vprašanju.
Precej so razpravljali tudj o osebnih dohodkih. Opozo-lili so, da je v občini še precej delavcev, ka 2aslužijo zelo malo, da pa ni na voljo točnih podatkov o tem. Občinski sindilrailni svet bo ^ral tudi gradivo o lem. Sindikat bo nato začel razpravo v delovnih organizacijah, kjer je večje število delavcev z res nizkimi osebnimi dohodki.
Menili so, da na ljudi z nizkimi osebnimi dohodki ne smemo pozabljati zlasti 25ato, ker zavoljo tega nrnogi odhajajo na delo v tujino. Tudi sindikat v novameški občini se bo zavzel, da bi bilo 600 din na mesec kot stališče slovenskih sindikatov res najnižja spodnja meja osebnih dohodkov.
M. J.
Potrebujejo črpalko
škocjanska dolina, območje Bučke, Laknic in Šentjerneja morajo zdaj po bencin na Otočec, ta kraj pa je za ene oddaljen 11, za druge pa celo 20 'Ion. Na omenjenem območju je precej osebnih avtomobilov in drugih motornih vozil ter najmanj 120 traktorjev. Pot do goriva bi Ijtsdem zelo skrajšali, če bi zgradili manjšo črpalko ob avtomobilski cesta v Dobru-ški vasi, morda pri Tomšičevem motelu.
IVAN GLOBEVNIK
Kdo bo kupil šolo?
Stara mirnopeška šola je naprodaj - Ljudje brez stanovanj pa se hočejo vseliti vanjo
Ka^, da bo stara mir-peška šola kmalu dobila novega gospodarja. Zgradba, prvotno kapla-nija, ki bo vsak čas preživela drugega Abrahama, je že nekaj časa naprodaj. Ker bi jo rada čim-prej prodali, prvemu resnemu kupcu ne bo treba odšteti več kot 50.000 do
60.000	din.
Hiša je od lanskega leta, ko se je šola preselila v nove prostore, popolnoma prazna. Do nedavnega 30 bili v njej le še sestanki krajevnih organizacij, odkar pa so prodali stole, miize in ostalo pohištvo; pa tudi teh ni več. Sola je zaprta.
S tem da so staro šolo zaprli in bo imel vstop vanjo šele kupec, so nehote »zagrešili« mačehovski odnos do ljudi, ki iščejo stanovanja. Ljudje bi se radi vselili, in če bi dobili ključ, bi se že, brez vselitvenih odločb.
Prodajalci se zavedajo, da bi se morali obrisati pod nosom, če bi staro šolo zasedli stanovalci, ker je ne bi mogli prodati. Proti vselitvi pa niso samo zaradi tega. Vedo, da stanovalci šole ne bi popravljali, ker bi bilo popravilo predrago; če pa je ne bi popravili, bi se jim lepega djae zrušila na g^avo. In kdo bi bil kriv Za nesrečo?
tpmk
Bojan Avbar (8. razred osnovne šole »Katja Rupena«, Novo mesto) je poslal za grafični bienale jugoslovanskih pionirjev, ki bo odprt 24. oktobra v Kostanjevici, svoj linorez »KAPITELJ«. Likovni kritiki so ia-brali za razstavo tudi gornjo Bojanovo risbo.
Poleti ni počitnic za vse
Mnogi učenci poklicnih šol v poletnih mesecih ne morejo izkoristiti zasluženih počitnic
»Letos sploh še nisem imel dopusta, ker je bilo poleti preveč dela in smo morali učenci nadomeščati sta rejše sodelavce,« mi je pred kratkim povedal 17-ietni učenec poklicne kovinarske in a\ toniehaniške šole, ki se je pred kratkim z učne prakse vrnil v šolske klopi.
Tudi anketa, ki jo je izdelala analitska skupina pri SZDL, je pokazala, da mno gi učenci v kovinarski, avto-mehaniški in gostinski stro ki v poletnih mesecih nimajo dopustov.
Zakaj se čudimo, če ti uoeaici zavidajo svoj'm vrstnikom, dijakom srednjih šol, ki brezskrbno preživljajo po-
Dražje malice
Za malico, ki jo dobe učen-ci v mimopeški šoli, morajo dati starši letos po 7 din na mesec, medtem ko so plačali T minulem šolskem letu le po 5 din. šolska kuhinja je malice podražila, ker to jesen ni izvedla večje nabiralne akcije za živež. Nova šola namreč nima primerne shrambe za šolsiko kuhinjo, v drugi prostorih j>a bi se pridelki pokvarili. Večjemu številu otrok plača malloo šola.
1200 učbenikov na posodo
Šentjernejska šola je med prvimi v občiini uredila podporno knjižnico. Trenutno ima okoli 1200 rabljenih učbenikov in drugih šolskih knjig, ki jih je šoHa kupila po zmerni ceni od učencev. Knjige posojajo za matxjšo odškodnino revnejšim učencem, ki ne zmorejo denarja za svoje knjige.
čitnice, in če se v septembru utrujeni vračajo v šole? Od 306 anketiranih učencev je izkoristilo dopust 38 odst. učencev, 20 odst. učenjev je trdilo, da so dopust izkoristili, vendar so se morali zanj boriti, 5 odst. uč^jicev trdi, da jim niso daii dopusta, kar 37 odst. učenon pa do pred kratkim dopusta še ni izkoristilo.
Ko sem se pogovarjaia z rekaterimi učcnci ■ obeh strok, sem ugotov*. a da imajo zelo malo pros.ega časa. Mnogi se voz; o v šolo od doma in vstajajo 1'» oo štirih zj.uitratj, domo'7 pa se vračajo pocano zvečer. Urico pro-Sfiega časa ali d "e izkoristijo za branje stiripour in kriminalk, Najboftj žalostno pa je to, da mnogi ne vi«ii>o rešitve iz teh težav. Prav nič ne veiruamejo, da bi 3 iem laliko spregovorili na sejah aktiva ZMiS. To w pravi, da sl mladinska organizacija tned noimd S« ni pridobila tistega ugleda, Id bi ga moral«	M.	p
Bogat spored
v Novem mestu so objavili te dni spored proslav in prireditev v počastitev občinskega praznika. Vsega bo okoli 20 slavnostnih otvoritev novih in preurejenih objektov, kulturnih in športnih prireditev. V Šentjerneju bodo že v soboto, 16. oktobra, slavnostno odprli nove in preaiovljene prostore ISKRINEGA obrata. V Novem mestu pa bo SK Mirane Jarca odprla razstavo oib lOO-lebnid smrti pesnika Simona Jenka. V torek, 21. oktobra, bodo v Dodenjsiki galeriji odprli filatelistično razstavo ob 50-lefcnici slovenske znamke »Verigar«. Potujoči kiiK) bo od 23. do 30. oktobra predvajal slovenski barvni fihn »Peta zaseda«. ObSamejši sjx>red bomo objavili prihodnjič.
V kratkem tudi malice
v nedelijo, 12. oiktobra, so se v novonieškem Domu kulture sestali starši, iičencdia učitelji poklicne kovina’*?ke in' avtomehaniške šole, vzgojitelji iz dijaškega doma ter zastopniki delovnih organizacij. Razpravljali so o učnih uspehih učencev in drugih vprašanjih. Ravnatelj poklicne šole Boris Sa\Tiik je staršem zagotovil, da bo v kratkem urejeno tudi vprašanje šolskih malic. Po mnenju staršev so taki pogovori potrebni. Naslednji roditeljski sestanek ^ tako predvidoma januarja prihodnje leto.
FRANC ZAMAN
Na delo na tuje jih je odšlo 248
V	avgustu in septembru je letos odšlo na delo na tuje s posredovanjem Zavoda za zaposlovanje 348 delavcev. Trije so se zaposlili v Svicl, vsi ostali pa v Zahodni Nem^ čijji. Do konca septembra j® odšlo na delo v tujino s posredovanjem zavoda letos 596 delavcev. Najpogostejši vzrok za to so majhni osebni dohodki pri nas.
ffovomešla krorufca
LOVCI IN ŠPORTNIKI!
PRAVKAR
PRISPELO!
Krogelni naboji vseh kalibrov - tudi 7 X 57 R In šibrenl naboji. - Oglejte sl tudi drugo lovsko, ribiško In športno opremo ter lovske obleke slovenskega kroja v preurejeni poslovalnici
LOVEC
NOVO MESTO. Cesta herojev 8
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici Todile;M»rija JakSa z Broda — Tomaža, Jožica Kerin iz Leskovca — Vlasto, Anica Samec iz Brestanice — Barbko, Fanika Rogič Iz Krškega — Bojana, Ana 'Zibert s Senovega — Ireno, Marija Medvešček iz Brestanice — Ivico, Truda Primc iz Cegelnice — Natašo, Milka Kump z Uršnih sel
— Srečka, Vida Sanjkovič iz Viž-marij — Draga, Ana Žnidaršič z Jerman vrha — Zdenko, Stanka Radkovič z Jugorja — Sandija, Joššefa Grčar iz prapotnice — Albina, Marija GašpcriC iz Vojne vasi — Anito, Angela Novak iz Malega sela — Andrejko, Marija Hrastar z Vrha pri Pahi — dečka, Draga Pate z Dolnjih Kamene
— deklico, Marija Prijanovič iz Črnomlja — dečka, Angela Trlep ia Orlake — deklico, Ana Stangelj Iz Stopič — deklico, Marija Bojane iz Muhabera — deklico, Jožefa Vodopivec Iz Dolnje Stare vasi — deklico, Jožefa Glavič iz Malega IjipJa — dečka, Anica Vovk iz Zbur — deklico, Marija Kofalt la Krvavčjega vrha — dečka. — Čestitamo!
■ VELIKE SKLADOVNIOS DRV oa dvoriščih i» opoearjajo, ds se nam s naglimi kor^ bliža zima. Gocadno gospodarstvo je to začelo dobavljati ix>eaineznim kupcem drva ič skladiSčs t Brilinu. Maloprodajna cena za bidcova drva se giblje med 63 in 78 din, za trde listavce pa med 58 in 69 din. Na gozdnem gospodarstvu trdijo, da imajo dovolj drv. Naročniki morajo kljub tenju nekaj dni počakati, kor je prav zdaj največ tistih, ki se zanimajo za nakup. Tisti kupci, ki jim dn^a pripeljejo domov, morajo doplačati Se 3 din dostavnine za meter drv.
■ REKLAMNI NAPIS in hkrati vabilo za obisk filatelistične razstave, ki bo od 21. oktobra do 2. novembra v spodnji dvorani Dolenjske galerije, je natisnjen na vsaki pisemski pošiljki, ki jo je odpremilo ih jo bo novomeško podjetje PTT od 1. oktobra do 21. oktobra. S priložnostnim poštnim žigom bodo žigosane vse pošiljke, ki bodo ]X)slane na dan otvoritve, 21. oktobra. Novomeški filatelisti so dali izdelati v spomin na 50-let-nico izida prve jugoslovanske znamke posebne kuverte, na katerih je natisnjena vinjeta verigarja, ki jo je izdelal Božidar Jakac. Te kuvCTte bodo v prodaji.
■ PROCEUE stavbe v Sokolski ulid, v kateri ima svoje prostore društvo upokojencev, je te dni dobilo novo podobo. Odkar so prepleskali pročelje, »in uredili nov vhod v društvene prostore, je stavba mnogo lepša.
■ DELAVCI podjetja »Pionir« so zadnje dni pospešeno delali pri ureditvi ceste v naselje Nad mlini. Namestili so cestne rešetke, lU'e-dlll jaške in potrebne kable. Cesta je pripravljena za asfaltiranje.
■ PRVI KOSTANJ, ki so ga na novomeški trg prinesle v tem ted-
nu kmetice okolice Brusnic in ga prodaji po 2 din, je M dobro T denar. Novonveščani ao navajeni kupovati ie pečen kostanj, ki je prav« pcelastica. Mnogi pričakujejo, da ga bodo kmalu začeli peči.
■ TR2NE CENE so bile ta teden na novotne&em trgu take: solata 4, gNMsdje 2,8, česen 12, Špinača 6, limona 8, čebula 2,8, glavnato zelje 1, kislo zelje 1,5, paradižnik 2,6, paprika 3, fižol 6, krompir 1, jalM>lka 2 din za kg. Jajca so bila po 90 par.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA —
V	tem tednu so rodile: Damca Udovič iz Jerebove 12 — Natašo. Jadi^ka MladUnec z Bagovskc 4
—	deklico, Marija Gorenc s Ceste herojev 48 — Janeea in Marija Pavlin z Zagrebške 21 — Marka.
Ena gospa Je rekla, da ji nJ treba Iti na Gorjanske dirke, ker se že v Novem mestu vsak dan komaj sproU rešuje ... Pa Se to je rekla, da je bdto na Gorjancih bolj varno kot v Novem mestu!
Jurij Levičnik, predsednik organizacijskega komiteja »NAGRADA GORJANCEV 69« govori^ na slavnostni otvoritvi zanimive športno-turistične prireditve na Dolenjskem. V ozadju organizacijski komite, ki je budno spremljal potek dirk po gorjanskih serpentinah.	Foto:	M.	Vesel
Aleš: s 100 kilometri na uro na Gorjance!
(Nailaljevanje s 1. str.)
tn jih povabil na sodelovanje prihodnje leto. Aleš Pušnik je prejel nagrado 1000 dinarjev in pokal pokrovitelja B& najhitrejSo vožnjo Du-
MIRKO ŽAGAR:
„Bilo je edinstveno!"
Med števUnimi gledalci ne-deljridh skvtocnobilistiteUi dirk na Gorjance smo opazili tudi Milica 2agarja, znanega športnega organizatorja in navdušenega ljubitelja motociklističnih dirk v Posavju. Na naSe \’prašanje, kako mu j« zamieel o gorskih hitrostnih avtomobilskih dirkah na Gorjanc«. Je pov«dal med drugim tole;
»DanaAoje dirke so nekaj edinstvOTiega! 2e zlepa nisem videl tako dobro pripravljene prireditve. Gledalci so nadvse disciplinirani, proga je odliftna, teren z Gorjanci v oeadju pa naravnost dudo-vlt. Kaj tako lepega vidiš tudi po svetu le malokje. Menim, naj dirke ostanejo in se raarvijejo, priti pa bi morale tudi T koledar mednarodnih tekmovanj. Sodim, da jih bo tretm prijaviti mednarodni avtomoMtski federaciji — FIA. Dane« je ros Sele sa6etek, verKlar je že rojstvo novih dirk pokazalo, da imamo vse: prekrasen teren in <xfii6no organizacijo. Videl sem že veliko podotaiih dirk po svetu, ponavljam pa, da je danaSnja zame nekaj edinstvenega.
Kriko n Novo mesto ležita blizu avtomobilske ceste. V Krškem se pripravljamo na najve&jo prireditev — na svetovno speadway prvenstvo T letu 1971. V«rjeUio bo res v KrSkeoi, saj ustvarjamo za tako srečanje vse tx^eb-ne pogoje. Imamo nadvse hvaležno občinstvo: že 15 let zvesto sledi vsaki naiU tekmi po 15 do aO.OOO obiskovalcev. Zdaj bi jim radi pfipra-viU vrhunski višMk in poka-7aU tekmovanje sveU>vnih prvakov.
Nekaj podobnega pripravite tudi vi na Got^ancih. Prihodnje leto bomo vsi Krfiani s svojimi iskušnjami, organl-7Atorjl in drugače radi priskočili na pomoC va&iin organizatorjem. CeE liano bi kazalo tudi vagojiti nove funkcionarje pri AMD Novo mesto, da bo drugo leto vse ie ii.9peSnojSe.«
Tako |e ocenil organizacijo nedeljskih dirk tovariž Mirko 2agar, predsednik priHadev-nega Avto-moto društva t Krškem. Podobnega mnei^J« 90 bili tudi številni druči olnskovalci iz Spodnjega Posavja, Bele krajine ter drugih krajev šlrSe Dolenjske, s katerrimi amo se v nedeJJo na Oorjancih pofcovarjali o dirki »NAGRADA GORJANCEV 99«. TmrKOOANIK
šan Kermavnar is Ljubijane, ki je zmagal v kategoriji A do 780 ccm, je prejel še posebno priznanje od revije ANTENA, ki g& je podelil novinarjev Evgen Jurič; Novo-mešćan Marjan Hrastar pa je prejel pokal Dolenjske turistične zveze, ki je bil namenjen najhitrejšemu dolenjskemu avtomobilittu. Lar do Miuičaijak je kot 2snagova-lec v razredu nad 1300 ocm dobil od »Rašice« lepo avtomobilsko jopo.
jLategorija A	do	780
ccm (21 telunovalcevj: 1. Kermavner (Ljubljana) — Zastava 750 (10:18,2), 2. Slapar (Lj) — ZasU-va 750 (10:14,3), 3. Zupan (N. m.)
— 2^astava 750 (10:31,2), 4. Badovinac (N m.)	—	Zastava 750
(10:42,3),	6. Ivanetič	(N.	m.)	—
Zastava 750, (10:51,0), 11. Nedoii (Krško) — Zastava 750 (11:36,3), 16. Vanič	(Kriko) —	Zastava	750
(12;00,0),	16. Marolt	(N.	m.)	—
Zastava 750 (12:03,0), 17. Trrin (N. m.) — Zastava 750 (12:05,2).
Kategorija A do 1000 ccm (10 tekmovalcev): 1. Kump (N. m.)
— Fiat Spocial (8:51,3), 2. Vlrag (Zagi-eb) — Austin Cooper (8:51,4), S. VVfisner (Zagreb) — Austin CkKJpor (9:01,2), 4. Rebrmik (N. m.) — Fiat Special (9:35,4), 5. Bajuk (N. m.) — Fiat Special (9:38,4) 6. Kin.siedler (Črnomelj)
— Zastava 850 (9:52,0), 7. Satov-tek (Črnomelj) — Renault R8 — (10:32,2).
Kategorija A do 1300 ocm (12 tekmovalcev):	1.	Slokar (Nova
Gorica) — Austin Cooper S (8:23,3), 2. Cotti (Gorica) — Lancia (8:37,1), 3. Milivojevic (Beograd) — Austin Cooper S (8:53,4), «. Doljak (N. m.) — Kat 1300 (9:25,3), 8. Pečjak (N. m.) — Alfa
— Romeo 1300 (10:10,4), 10. Vra-ncšič (Črnomelj) — NSU 110 SC (10:27,0), 11. Božič (N. m.) — Zastava 1300 (10:36,2).
Kategorija A nad 1300 ccm (13 tekmovalcev):	1.	Mučnjak (Za-
greb) — BMW 2002 (8:36,1), 2. StrolLsack (Lj)	—	BMW 2002
(8:39,4), 3. Hrastar <N. m.) — BMW 1600 (8:51.4),	4. Rudman
(Črnomelj) — BMW 3002 (8:52,3).
Kategorija B do B50 ccm; (7 tekmovalcev); 1. .'^tiniac (Zagreb)
— Zastava 850 ( 9:16,3). 2. Pilih (Lj) — Zastava R-tO (9:35,1), 3. Merlič (Zagreb) (9:52,4).
Kategorija B do 1300 ocm (3 tekmovalci):	1.	Gluhak (Zagreb)
Renault-Gordini (8:06,2), 2. Pušnik (Maribor) — Renauilt - (3ordini (8:12,1), 3. Novakovič (Zagreb) — Renault (]U>rdini (9:00,2). V tej kategoriji je Aleš Pušnik v prvi vožnji s časom 4:03,4, do(>egel ni^hi-trejši čas na tej progi, dolgi 6.800 metrov.
B Alei Pušnik (Maribor)
— absolutni rekord gorjanske profile: »Pro^ je izredna, je najlepša, kar sem Jih do 2idaj videl. Organizacija je odlično uspela, dirka bo postala tradicionalna.«
H Mladen Ghihak (Zagreb)
— )tProc9a je issrddna, daje
Zanimivost dirke sta bila tudi gosta iz Italije — na sliki Igor Cotti z lancio je ▼ dveh vožnjah dosegel o^ Učen 6m 8:374
(Foto: M. Ve«el)
Na prisrčnem sprejemu in zakuski za dirkače v nedeljo zvečer na Otočcu je požel najgromkejši hura zmagoviti Aleš, ki si je priboril pokal IMV in »nagrado Gorjancev 69« — 1000 N din — za absolutni rekord proge	(Fotot	IVI.	Moskon)
Zahvala
Organizacijski komite avtomobilski dirke »NAGRADA GORJANCEV 69« se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali. da je ta športno-tu-risiična prireditev v Gorjancih uspela!
možnosti slab&im tekmovalcem, da z boljšimi avtomobili dosegajo dobre rezultate.«
■ Brane Strolisack (Ljubljana) — »Ni mi žal, da sem prišel pod Gorjance, ker sta dirka in proga (xllični. Na svidenje drugo leto!«
H Tone Kump — najuspešnejši dolenjski tekmovalec; »V t» dirko sem vtožU precej truda. Mislim, da nisem razočaral svojih navijačev.«
■Lojse Gabrovec — predsednik športne komisije AMZJ:	»Prireditev je bila
odlično pripravljena. Presenečen sem nad veliko udeležbo in startom izvrstnih tekmovalcev. Poadravim lahko tudi hrabro in uspešno vožnjo vs^ dolenjskih tekmovalcev. Ijcd je prebit, zdaj pa pogumno naprej!«
SLAVKO DOKL
vsak četrtek
en»
M
brat/
Obvestilo
Danes popoldne ob 17. uri se bodo na Otočcu zbrali organizatorji letošnje dirke za »NAGRADO GORJANCEV 69« in anaiiarali priprave in potek dirke.
ZA MLADE PO SRCU
Obvestilo našim delavcem na tujem ob reval-vacMi marke
Narodna banka Jugoslavije je ob napovedanih ukrepih vlade Zvezne republike Nemčije o spremembi tečaja nemške marke ^>oročila, da bo vsem naSim državljanom, začasno zaposlenim v ZR Nemčiji, ki so nalagali ali še nalagajo nemške rparke na svo-je devizne račune pri jugoslovanskih bankah, zagotovila popolno vrednost teh vlog po novem tečaju nemške marke v primetjavi z drugimi valutami.
To velja tudi za vse tiste, ki so se vmili 1e ZR Nemčije in naložili nemške marke na svoje devizne račune.
nSPEN USPEH II, - ,	.	.	.
USPEH USPE „Petnaist mim
USPEH us'”	’
USPEH U
USPEH
Oglas v
Dolenjskem
listu!
V črnomaljski garniziji JLA služita vojaški rok tudi Janez in Franc Čadež, brata-dvojčka iz Škofje Loke — Vsi v enoti ju imajo radi, ker sta vzorna vojaka
Med številnimi rekruti,^ki so tisti dan prišli v vojašnico, sta bUB dva skoraj iz-jeami; podobna sta si bila kot jajc« jajcu. Seveda smo ju hitro obkolila in ugibali, od kod taka podobnost — uganka pa je bila rešena v tistem hipu, ko sta v sobi za sprejem odgovorila na vprašanje starešine:
»Janez in Franc (Sadež. Da, midva sva brata — dvojčka!« tako sta odgovorila.
Janez in Franc sta stara devetnajst let. Takoj po prihodu v vojaško okolje sta bila nekako zadržana, skoraj bi rekel plaha, toda tako je in pri vojakih je takih primerov veliko. Tako se vedejo tudi drugi mladeniči, ki pridejo iz toplega družinske- | ga kroga neposredno v vojaško življenje, že v prvem pismu mami, ki sta ga poslala v Škofjo Loko, pa sta povedala, da sta se »že ?i£i-šla«, da že začenjata živeti po novem.
»V najinem novem domu so nas prisrčno sprejeli,« sta pisala Janez In France domov ter nadaljevala: »2e prvi dan smo dobili uniformo in orožje, potem pa so nam pokaaali tudi orožje, na katerem se bomo vadili. Sp> znala sva metalec min. že zdaj sva prepričana, da bora kos poiiieu in da oo-va upravičila zaupanje. Ve- ^ va, da tudi ti pričakuješ to j od naju, to pa je tudi naji- j na dolžnost (io domovine. j
Poaabila s\’a ti povedati Se i to. da smo tu iz vseh kraiev 1 naše države, že sva se spo- * prijateljila s Knimom C3eor- I gijevftkim iz Del^eva, z Veljkom -Jevtičem iz Gnjilan, z ,
m
Vsi v & bila s S' brata-d<
Beg^
ca in S
fanta. V* nosti, vsi smo ' ničarji-* Čeprav i v njej ^ več
nez in bolj til>®' stna in
priložnosti,
skuipoj. P govori ® pravi .* »Mar w sem rejši
Tudi r«®: deti, Nihče i ko se ? na svoj Fred sta bral lična zar, Fr^ OkoliW
nju voj pri -merilca Zdaj nem . bi, je«*>
Zl>A
ČRNOMALJSKI JAMARJI NA NOVI EKSPEDK
Iz jame je slišati šum
Kaj je v jami nad Novo Lipo, so skušali ugotoviti jaii^f Jama je majhna, toda lepa - Vode je premalo, da bi r za viniški vodovod, so pa tri majhna jezert
Od ljudi smo slišali, da je nad Novo Lipo podzemna jama, iz katere je slišati šumenje. Baje je v jamo splezal neki domačin in vodo otipal. Ce je to res, bi lahko vodo nemara uporabili 21JL viniški vodovod?
To vprašanje nas je mučilo več mescev, dokler se nismo odlo6ili spustiti se v jamo. Dobre volje smo ondan po strmem kolovozu rinili pro<ii Krtini, hribu nad vasjo. Lovec Korel nam je že prej poka^ial vhod v jamo. Res se je iz črne teme sli-Saio skrivnostno žuborenje, i Takoj smo naredili načrt in j sklenili, da bosta po dva iz- i menoma v jamd. Prva skupine bo jamo pre.Erledala, druga pa opisala nemane podzemne prostore. Kljub neizkušenosti dveh članov odprave nam je Slo kot po maslu. Po treh urah je prva dvojica jamo dobro pregledala in izmerila. Franci In Milan sta ugotovila, da je v jami res voda. Tri majhna jessera so na dnu. toda toliko obetajoče žuborenje prihaja od rode. ki pronica skosi .skalovje, pretok pa je zelo majhen. S,poianali »mo, da ^inI-&kemu vodovodu ne moremo koristiti.	'
Druga dvojica je napravi- i
la še nekaj fotografij in opisnih skic, nato smo po več težkih podvigih z lestvami pogledali še v bližnji rov. Raakril se nam je 6udo\’iio zasigan rov z lepimi primerki kapnikov in dvema mivli-ma jezeroma.
Dolgo smo se zadržali ob novih podssemnih lepotah, zato smo, nervozni, da bi nam
ušel av
jame.
pletla
nam jf,
smo prijaan‘
podrocJ* vali. li še
Nova motorna 1^
Letošnja slavja ob stoletnici slovenskega gasilstva so bila v metliški občini zaključena 12. oktobra, ko je operativna desetina gasilskega društva na Dobravicah dobila novo motorno brizgalno Rosenbauer.
Domače slavje, na kate-r«n so bili mnogi zastopniki sosednjih gasilskih društev, se je to sončno nedeljo pričelo popoldne, ko je tov. Lojze SteTanič pred navzočimi raagrnll zgodovino domačega društva, to je več kot štirideset let uspeSnega delovanje.
Potem ko je republiški poslanec in kum nove brizgalne tov. Franc VrviSčar izročil operativni desetini novo brizgalno, »o gasUci »oeed-
njih i stvom ^ Antona ^
nem
uspežf^^
vicah
nje
na P^‘ oljniy;
pri
pri
vah,
KaK^’'
SaU,
^ - DVOJČKA V ISTI VOJAŠKI ENOTI
ut sem starejši od brata!“
ju poznajo, vsi pa ju imajo tudi radi, ker sta se tovariš^ prilju-juti mirnim in prijateljskim nastopom ter z marljivim in vestnim delom: čka Janez in France Čadež na dvorišču črnomaljske vojašnice.
Uboga slovenščina
v dopisu enega izmed na-ših ob^nskih sodišč smo zasledili tako »pravniško slo-venščino«:
Že par let nazaj smo pri tukajšnjem občinskem sodišču, glede na pripad zadev, težko dbavljali delo z dvema sodnikoma. Pri zadnjih predlogih za naš letni predračun smo omenjali potrebo po povečanju sistemizacije sodnikov, zadnje leto pa smo predlagali odobritev sredstev za financiranje še
tretjega sodnika, vendar s tozadevnim povišanjem nismo mogli uspeti, « glavnem vsled večnega primanjkovanja finančnih sredstev, zlasti pa Uidi zato, ker tretje sodniško mesto dejansko še ni sistemizirano ...«
In v tem slogu navrej. Dopis je namenjen občinskim odbornikom.
Kitičem iz Gradač-^vUnimi drugimi Svimo v lepi skup-enake želje in ^eli, ker smo top-
Urnada in življenje brata-dvojčka ni '‘O okolje, sta Ja->nce že po naravi toda pri delu ve-^rljdva. Ob vsaki ko sta v družbi je Janez tisti, ki odgovarja. Sam
le;
to normalno? Saj od Franceta sta-^ petaiajst minut! ®ama se mora veje .gospodar...« razume napak, ‘pošali med nami ■ oratov račun.
' '^odom v armado ^■^ojSka imela raz-
Janez je mi-P^je ključavničar. So ju pri služeča roka 2tdružile ® delu:	oba sta
'rt metalcu min. ^ na istem »delov-spita v isti so-^ isto mizo ...
DJORDJEVIĆ
II
NEOBIČAJNO NOČNO SREČANJE Z MILIJONI
Na cesti sta našla 17 milijonov!
Delavec Renato Dlskordia in gostilničar Ive Glavan iz Zadra sta našla na jadranski magistrali blizu Reke poštno vrečo, v kateri je bilo nekaj nad 17 milijonov starih dinarjev — Vsakemu pripada po 1,250.000 starih dinarjev
nagrade
•2 Črnomlja -9hko uporabili
nj
■ ■ ■
komaj piišii iz vrvi se je za-
'Us,
Od
Skalovje. Takj se '^dilo do ceste, aa **1^0 pustni kar v ‘^i. Ob prvi prilož-Jo raziskovanje na ^ove Lipe nadaj je-da je tam oko-^jam.
STANKO KLEPEC
Precej nevsakdanjo zgodbo sta pred dnevi doživela 40-letni Renato Diskordia, delavec v »Mehanizaciji«, in njegov prijatelj 66-letni Ive Gla-vaai, gostilničar iz Zadra: na cesti sta našle vrečo, v kateri je bilo nad 17 milijonov starih dinarjev. Kaj takega se zlepa ne pripeti. Zgodilo pa se je tako:
Ponoči sta se z gostilničarjevim kombijem vozila od Zadra proti Trstu. Med Povila-mi in Novim Vinodolskim že bliau Reke, je Renato opazil na avtomobilski cesti poštno vrečo. Ustavila sta se in z otipavanjem hitro ugotovila, da so v njej svežnji denarja. O tem ju je prepričal tudi kartonček na vreči, na katerem je pisalo; 172.000 novih dinarjev. Vse je kazalo, da je vreča padla iz katerega avtobusa.
Vrgla sta vrečo v kombd in nadaljevala pot, da bi denar čimprej oddala na pristojno mesto. To pa ni bilo tako lahko, kot sta si poštena najditelja v začetku predstavljala . ..
Medtem ko je Ive na Reki varoval dragoceno vrečo, je Renato iz javne telefonske govorilnice prosil informacijsko s-lužbo na pošti, naj mu povedo, kje bi lahko vrečo oddal. Telefonistka pa mu je odgovorila, da »pošta ne more sprejeti tega, kar je izgubljeno na cesti, pa čeprav gre tudi za milijone ...«
Poštena Zadirana sta nato začela iskati urad za izgublje-
tokrat stvari ne bodo začele spet zapletati...
(Po NARODNEM LISTU iz Zadra)
Lažne govorice po smrti
Da bd se prenehale širiti go<vorice, kakšne smrti je umrl priletna invalid Jote Kranjc iz Vrhka pri Krmelju, so minuli teden na pokopališču v Tržišču ponovno izkopali njegovo truplo. Posebna komisija je ugotovila, da je umrl naravne smrti za posledicami	bolezni. Vaščani in druigi	so namreč
govorili, da je	umrl zaradi
tega, ker so ga domači tako hudo pretepli. Pokojna Jože je imel precejšnjo in-po	zakonu pripada.	Kakor	1	validnino in je bil edini hrasta	povedala, upata,	da	se	1	nilec družine.
ne stvari, Zaman, vse je bdio zaprto. No, na kxxnou sta denar le oddala: zaustavila sta patrok) prometne milice, ki je križarila po mestu. Denar so prešteli in od 17 milijonov ni manjkala niti para.
Po zakonu pripada najditeljema 15 odst. od skupne vsote najdenega denarja, torej po 1,^.000 S din vsakemu. Toda do nanes ni še nihče obvestil Renata in Ivana o zasluženi nagradi. CJelo več — — nihče se jima ni nita zahvalil za pošteno oddani denar, čeprav sta prihranila tistim, ki so vre^ z milijoni iagubiU, prav gotovo mnoge neprijetnosti!
Kaže, da bosta zdaj poštena najditelja šla sama na lov, da bosta dobila to, kar jima
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
I
se je poceoiil za toliko in •toliko, olje za toliko, sladkor za toliko, koruzria moka za toliko, marmelada in slivovka za toliko ter vino in grocsdni sok za toliko ...
(Po DNEVNIKU)
zgalna na Dobravicali
p^v pod poveljniškega poveljnika Pezdirca pokazali ;j^®^sti v trodel-napadu. Po se je ob novem ^omu v Krivogla-^jevalo veselo sreča* gasilcev.
bi bilo ''šati...
^ izredna. Rekord-nici^ rekordna pri rei:ordna pesi, rekordna v’ ^opdna pri sli-
»I>o
pri grozdju, s® to sliši!
^ bilo budi sU-leto: kruh
Ko je Oscar Wilde ležal težko bolan v majhnem pariškem hotelu in so njegovi prijatelji spoznali, da gre z njim h koncu, so dosegli, da so ga premestili v boljšo sobo. Wilde pa tudi v teh dneh ni izgubil svojega sarkazma inje menil smehljaje:
»Umiram preko svojih razmerM
ZAKAJ JE MORJE SLANO?
Čudno, prav čudno je, kaijne, da je morje slano. To se nam zdi čudno zato, ker vemo, koliko priteče v morje vsak dan sladke vode, hkrati pa dobimo iz morja na tisoče in milijone ton soli. Toda kljub temu je morje slano. Odkod i2žvor te soli? Ne bom se podajal v znanstvene razprave, kajtd učenjaki bi mi utegnili oporekati. Namesto \ega prisluhnite stari zgodba:
V davnih časih, ko je bilo morje še sladko, je na neki gusarski ladji zmanjkalo soli. Gusarji so se ujezili, saj neslana jed res ni preveč okusna. Jezili so se na vsako stvar, pa če je bila vredna jeze ali ne. Pametni kapitan je vse to videl in sklical pK)sadko na krov. Takole je dejal: »Možje, vem, da nas je doletela nevšečnost, toda prosim vas, potrpite! Vem za čarovnico, ki ima mlinček, ki melje sol. Dobili ga bomo za zlato, ki ga bomo naropali, ko bomo pluli proti Kopru, čarovnica, ki živi pod Triglavom, je nora na zlato, in mislim, da jo bomo lahko ukanili.«
Med posadko je zavladalo ves^je. »Tako je kapitan! Mlinček bo naš! Mleli bomo sol in jo prodaj^ za lepe cekine,« so vzklikali jxxmirjeni mornarji. Krmilo so obrnili in ladja je aaplula proti Kopru. Med potjo so oropali nekaj trgovskih ladij, sd nabrali zlata in pristali v koprskem pristanišču. Tu je pametru kapitan kuipil nekaj oslov, jih otovoril z vrečami zlata, nato pa so odšli daleS pod Triglav, kjer je v miru in globokem prepadu pod mogočno goro kraljevala čarovnica in mleQa dragoceno sol.
Prišli so do prepada, razbremenili <^e, nato pa je kapitan ponosno zavpil, kot je bdi naivajen: »Hej, stara, pridi ven, da te obsveti sonce! Prinesi mlinčeik s seboj! Kupci smo!«
»Kaj se dereš, gusarček mali! Najbolje bo zate in za tvoje može, da se takoj vrneš na valove, mene pa pustiš na miru. če pridem ven, gorje tebi! Posadki in tebi bom zjdrobila kosti, kot jih ti drobiš poštenim trgovcem, ki plovejo po morju!« je odmevalo iz prepada.. Glas je bil votel in strašen, da je tudi ponosnemu kapitanu pognal grozo v kosti, šele zdaj je občutil, kaj čuti trgovec, ko vidi pred sabo giisarsko ladjo in svoje uničenje.
»Ne mislim ti kaliti miru, ki tu vl^a. Prišli smo kupovat čudežni mlinček, ki melje sol,« je pojasnjevad k^i-fcan že bolj ponižno kot prej. Glas se mu je treeei in kar videlo se je, da ga je strah.
»S čim pa misliš plačaiti?«
»S čistim zlatom.«
»Ga imaš veliko?« je vprašala čarovnaca. Iz prepada ie prihajal nežen glas brees hudobnosti In robatosti.
»Le pridi ven, da ga vidiš, potem pa se bomo dogovorili!« je dejal kapitan in utihnil.
Po skalah je zaškrtalo in iz prepada je prišla čarovnica tako lahko, kot bd jo nosil veter. Prišla je do ljum, ostro pogledala po neobritih gusarjih, se usedla na skalo
in'rekla:	..
Kapietan je zamahnili z roko. Gusarji so pnnesli teeske
»Kje imate tis<to zlato, o katerem se širokoustite?« vreče do čarovnice in jih spraznili pred njenimi nogama. Zlato ie v soncu slepilo vse, najbolj pa lakomno čarovnico.
»koliko ste namenili za mlinček?«
»Vse zlato, kar ga vidiš!«
čarovnica je brez besed odšia v prepad un se kmalu vmala z mlinčkom, ki je bil podoben nilinčku za kavo, le da nd imel ročke, čarovnica je rekla kapitanu:
»Srečo imaš, da mi zlato pomeni vse. Zato fci dani v zameno mlinček, vendar ga moraš Pravilno i^r^lj^ K^^eš MLINČEK, ZAVRTI SE, LONČEK NAPOLNI SE! bo mlinček pričel mleti. Ko bo posoda z besedami: LONEC JE POLN IN TBGA JE KONEC. Plar čilo mlinčku je, da si nanj ponosen.«
Kapitan je vesel prevzel mlinček in posadka je oom-
tela k morju na ladjo.
Bili so že daleč na širokem oceanu. Kamor je segalo oko, povsod je bila sama voda. Tu, sredi morja, je k^i-tana premagala radovednost. Na mizo je postavil n^inc®k, pod mizo posodo ixi d€jal: Mliiič6ic zavrti sb, loncsOt ixa-polni se. iz mlinčka se je začela usipati dragocem Kmalu je bila posoda polna, toda kapitan je p^abalto^ sede, ki mUnček ustavajo. Jezno je zaloputnil dun m a®e(I na krov. Mlinček pa je mlel in mlei. Naanlel je polno sotoo, pritiska soli so vrata zahreščala in po hodniku se je kakor b^a kača vila sol. Napolnila je Skladišča vse prostore, ladja se je začela potapljati; morje je pogoltnilo ladjo z mlinčkom in posadko.
Od tistega dne melje mJinčak na dnu morja m Ko bo razp^el, bo prenehal mleti in morje bo spet aad-kot, kot je že nekoč bilo.
RUDI PINTAR
(Honorar 100 din) ^
8. oktobra je »Krko«, tovarno zdravil v Novem mestu-obiskala miss Margaret F. Brooks, angleški konzul v Zagrebu. Sprejel jo je direktor inštituta za raziskave In razvoj v Krki magister Peter Jerman. Razkazal ji je proizvodnjo in imel z njo daljši razgovor. Peter Jerman (na sliki z gostjo) pri tekočem traku, po katerem tcie znani WD — 40, ki je plod sodelovanja med nov(Hneško tovarno in angleškimi proizvajalci.
(Foto: S. Dokl)
▼
I
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦'
i
H
$
Zakaj ji rečete »naročilnica«? — Ker gre iz naročja v naročje!
Karikatura la »JEStAt
Toplice se pomikajo više
Zdravilašoe ćateSke Toplice namerava pomaikniti del nadaljnjih gradenj v hrib nad avtomobilsko cesto Ljubljana — Zagreb. Tja bodo postavili več objektov, v katerih naj bi se ustavljali zahtevnejši gostje.’ 2ydravilišče se že dogovarja s turističnimi agencijami za soudeležbo pri investicijah.
Če ne danes, se vpiši jutri!
Zimo bo občinski odbor Rdečega kAža v Brežicah izko^ ristil za tečaje, v katerih bodo iideleženci dobili osnove iz pave pomoči. Svetovalcem mladih članov RK na šolah je odbor raziFK)slal programe za to šolsko leto, poaneje pa jih bo še enkrat sklical, ker se večina ni odavala vabilu na zadnji sestanek.
Obeti za 300 novih delovnih mest
Predstavniki občinske skupščine Brežice vodijo. pogovore s konfekcijo JUTRANJKO v Sevnici za ustanovitev večjega obrate, v katerem bi dobilo delo 300 žensk. Občinska skupščina bi v tem primeru morala prevzeti nase večji del investicije za postavitev ir.dustrij-ske hale.
V Artiče ali v Dobovo?
Občinske pionirske konference so bile doslej le v občinskem središču — v Brežicah. Program zanje pripravljajo vedno povsod, vendar ga vidijo iz okoMških šol le delegati in nastopajoči. Pionirska komisija je zaradi tega predlagala, naj bi bila konferenca vsako leto v drugem kraju. Za letos naj bi prevzeli oi^anizacdjo konference v Artičah ali v Dobovi. Do 25. oktobra pa morajo šole sporočiti komisija, s kaikšnmi kulturnim programom bodo sodelovale.
RADIO BREZICE
PETEK, n. OKTOBRA: 18.00— 18.10 Napoved programa in porodila. 18.10—18.30 Nove plodče RTB, obvestila in reklame. 18.30 —19.30 Glasbma oddaja; Izbrali ste sami.
NEDEU.\, 19. OKTOBRA: 11.00 Domače zanimivosti — Prihodnji teden v republiški skupščitd — Tončka Lovše: Problematika s področja zdravstva, socialnega varstva in varstva dnižine — Damjan Vahen: S poti po Poljski — Za naSe kmetovalce; inž. Vlado Kovačič; Trgatev je končana, pripravimo se na pravilno nego vin
— Zabava vas ansambel Tineta KoSmrlja — Nedeljski intervju: de teden dni do občinskega praznika — Pozor, nimaš prednosti!
— Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
Tt)REK, 31. OKTOBRA. 18.00— 19.00 Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — Tedenski Športni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov. 19.00—19.30 Opatij« 69 — glasbena oddaja.
'
> > ■«
J.	\
Bizeljčan kmalu v steklenicah
Kmetijska zadiniga na Bizeljskem se je resno odločila za zidavo predelovalnega obrata, pozneje ga nameravajo graditi tudi vinsko klet. Tehnološki p«^ jekt za predelavo grozdja v novem obratu je napravil prof. inž. Miran Veselič.
Pod savskim mostom je Vodna skupnost zavarovala oba brkova, da ju Sava ne bo mogla več razdirati. (Foto: Jožica Teppey)
SEZONA VODNE SKUPNOSTI BO KMALU MIMO
Delavci so morali večkrat bežati
v Brežicah je prišel na vrsto Močnik, v Krški vasi kopališče in v Cerkljah potok Brnik - Dež in visoka voda sta zavirala delo
z delovišča pod savskim mostom v Brežicah so se ta teden poslovili ‘delavci Splošne vodne skupnosti Dolenjske. Letos so regulirali Močnik in utrjevali levi breg Save pri mostu. Približno 260 metrov Močnika so že speljali v strugo. Utrdili so tudi 200 metrov obrežja.
Visoka voda in deževje sta letos nekajkrat prekinila delo. če delavcem ne bi bUo treba tolikokrat bežati, bd bilo to delo opravljeno veliko prej. Sef gradbišča Silvo Golob je vedel povedati, da so imeM letos štirikrat več deževnih dm kot lani in še voda je bila višja. Zia r^ulacij-ska dela v Brežicah bodo letos porabili okoU 540.000 dinarjev.
Trenutno se zadržujejo delavci in stroji vodne skupnosti v Kršiki vasi. Na levem bregu Krke urejajo kopališče. Otoček so že odmaknili in 2!daJ poglabljajo strugo, ker je Mia na tistem mestu zelo plitva. Plavati skoraj ni bilo mogoče. Delo na tem odseku cenijo na 50.000 dinarjev.
Oživljeni »pomin na brežiško četo
ClarU Amaterskega odra iz Brežic rn gimnazijci bodo v recitalu, ki ga pripravlja Vlado Podgoršek, prikazali udeležencem proslave na bre žiški občinski praznik pot Brežiške čete od ustariovit-ve do njenega tragičnega konca. Vse dogajanje bo ponazorjeno z magnetofonskimi posnetki ter dokumentarnim gradivom iz Posavskoga muzeja.
V Cerkljah so začeli regu-Urabi spodnji del Bi*nika, ki vaščanom že od nekdaj dela preglavice. Strugo bodo obložili z betonskimi ploščami v razdalji 260 metrov.
Večja skupina delavcev se zadržuje še v Lanišču pod Čatežem, kjer na desnem bregu Save obnavljajo ka-nrnomat.
Večje delo čaka vodno skupnost v Krškem na območju med starim in novim mostom čee Savo. Bregova bodo utrdili z betonskimi ploščama. To delo bo veljalo kakih 200.000 dinarjev. V krški občini imajo v načrtu regulacijo še okoOi 2.000 metrov Račne pod Rako. Kmetje v teh krajih že več kot devet let niso mogli kositi trave. Voda se je razlivala, ker je bila struga vsa zasuta s kremenom. Zdaj kopljejo čdsto novo strugo.
Dela na Savi financira republiški vodni sklad. j j
Botra s cvenkom iščejo
Turistična sezona gre h kraju. Kolektiv gostinskega podjetja Grad Mokrice je sicer zadovoljen z obiskom gostov in izkupičkom, vendar ne žefld več dolgo životariti v razpadajočem gradu.
NOVO v BREŽICAH
■ XA OBČINSKI PR.\ZNIK JK NAPOVEDANIH preccO Športnih priroditev. Povsem na novo so za to pra23iovanje vpeljali tek mladosti po Cesti 21. maja. Občinstvo Bi bo množični tok mladine lahko ogledalo 25. oktobra popoldne. V okvir prazničnih tekmovanj sodijo tekmovanja v šahu, nogometne In rokometne tekme ter rokometni turnir, ki ga prirejajo za pionirje osnovnih &ol.
■ ZA VČERAJ popoldne Je bila sklicana seja občinskega sveta Zvera kultumo-prosvetnih organi, zaci j. Na dnevnem redu je bila razprava o delovnem programu za nastopajočo se2x>no in sprejem meril za denarno podporo najbolj prizadevnim prosvetnim društvom v občini.
■ TA TEDEN SO ZACELI NA-VA2ATI GRAMOZ na cesto skoesi Brezino in odsek od postaje proti Pc^anci. Prevozniki bodo morali
12.000 kubičnih metrov gramoza. Cestno podjetje ima zadnji rok za asfaltiranje do 15. novembra. Kdaj bo končalo sprejeto naročilo, je odvisno predv.sem od vremena.
■ V IKKiOVORU S iiOLSKIM CENTROM ZA CJOSTINSTVO v Novem mestu pripravlja delav.ska univerza v Brežicah večerni oddelek za Izobraževanje gostinskih delavcev. V njem bodo dobili dopolnilno /nanje iz stroke, v kate-ri delajo, prijavljenci iz brežiške, krške in sevniške občine.
■ AVTO-MOTO DRL.-iiTVO BRE-2ICE bo priredilo v počastitev občinskega praznika motokros na Čatežu. V dvoboju bodo sodelovali tolunovalci iz Hrvaške in Slovenije.
■ PIONIK.SKA KOMISI lA pri
občinski Zvezi prijateljev mladine bo v novem šolskem letu poživila dejavnost pionirskih starešinskih svetov, delo v krožkih in tokmo-
Za obsežne načrte, ki jih imajo v Mokrics^ že pripravljene, so potrebne velike investicije. Grad sam bodo morali temeljito preurediti, da bodo imeli gostje v njem več udobja. Letos urejajo kuhinjo, ki bo ustrezala vsem 2^tevam A kategorije. Ob gradu nameravajo pozneje urediti depandanso z okoli 150 ležišči. Razen tega imajo v načrtu motel ob avtomobilski cestd, združen s servisom za avtomobile in dvema bencinskima črpalkama.
V motelu bodo uredili re-stavi‘acijo in nekaj prenočdšč. Goste, ki se bodo tam ustavljali, bodo seveda napotili tudi v grad. Mokrice bodo privabljale predvsem ljubitelje naravnih lepot in konjskega športa. Grad obdajajo prekrasni parki z redkimi drevesnimi vrstami. Parkov je okoli 40 hektarov.
Za vse našteto išče mokri-
ški kolektiv družabnika z denarjem, ki naj bi ga vlagal postopoma v omenjene inve-sticdje. Dogovori že tečejo in kaže, da je 2» sedaj ljubljanska Emona najbolj zainteresirana za načrte v Mokricah in ob odcepu z avtomobilske ceste.
J.T.
Stiki z zamejstvom in z Veliko Piano
Delavsko prosvetno društvo bratov Milavec si je zelo pogumno naložilo program za sezono 1969/70. Razen običajnih načrtov za odrske uprizoritve in pevske nastope sodiijo v novo obdobje tudi stalrii stiki z društvom v Kontovelu pri Trstu in s kulturnimi delav ci v bratski srtnski občini Velika Plana. To dvoje pa seveda prinaša s seboj nekaj negotovosti v denarnem pogledu.
prepeljati na oba odseka okoli vanje za bralno značko.
\AB/
BREZICK
LASTNIKIMOTORNIH VOZIL POZOR!
V.se rezervne dele, avto gume, letne In zimske, za vaSa motorna vozila dobite po konkurenčnih cenah v na^l trgovini
AVTOMATERIAL
v BREŽICAH, Pod obzidjem 32!
v piri etapi bo zmogljivost obrata za 2250 ton grozdja, v drugi etapi pa že za 4500 ton. Zgradbo bodo postavili za končno 2moglji-vost, le opremljali jo bodo postopoma. V kleti, ki jo nameravajo zgraditi čez leta, bo prostor za 336 vagonov ali 33.600 hektolitrov vina.
Bizeljsko vino bodo kup>oi potem lahko kupili tudi v steklenicah raznih velikosti. Sprva bodo napolnili na leto 1,472.000 steklenic, ko pa txxio zmogljivosti predelovalnega obrata povečali, bodo vsako leto napolnili 4,015.000 steklenic. To bo bi-Beljsko rdeče in bizeljsko belo vino, bizeljski rdeči biser in konzumno vino.
Grozdje predelujejo za zdaj v lopi pod gradom Orešje, kjer ima zadruga tudi svojo klet. Vse grozdje z bizeljskega okoliša vozijo na ta obrat, ka so ga opremili s sodobnimi napravami. Mlin lahko zmelje 5000 kilogramov grozdja na lu'o, zmogljivost stiskalnice pa je dva tisoč kilogramov. Mošt iz stiskalnice teče zdaj skozi se-
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se j»nesrečiM In iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Anton 'Pegan, zidar Hrastja, je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Ana Mustar, gospodinja iz Vel. Maleno, je padla v stanovanju in si i^kodovala glavo; Vjekoslav Ferlin, delavec Iz Arnovega sela, je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Zvonko Skrnjug, delavec iz Stuparja je padel z lestve in sš ix>-škodoval levo nc^o; Bariča Novak, gospodinja iz Ključa, si Je pri prometni nesreči poškodovala glavo in desno nogo; Franc Oba-ha, kmert iz Srednika, Je padel z drevesa in si poškodoval hrbet; Ivan Zagmajster, delavec iz Blatnega, je padel s kolesom in si tx>škodoval glavo; Stanko Podgor-Sek, delavec iz Podgor^, Je padel z drevesa in si zlomil nogo; Stefica Strmecld, gospodii^ja iz Prigorja, Je padla z drevesa in si alomila nogo; Franc Žerjav, upokojenec iz Brežic, Je padel na poti in si poškodoval ključnico in nogo.
Žrebanje v Brežicah
v Brežicah bo 13. decembra nagradno žrebanje vseh hranilnih vlog. Ra^isane so vabljive nagrade, med njimi tudi avto ZASTAVA 750, 94 denarnih dobitkov, razen tega pa še trideset desetdnevnih potovanj v Panie in London. žrebanje bo priredila Kreditna banka Celje.
parator naravnost v sode. V separatorju se mošt očdstd in s tem si prihranijo veliko časa in dela,	J.T,
V dvoje bi šlo laže
Tovarna pohištva je premajhna, da bi lahko sama s svojim denarjem krojila svoj razvoj. V podjetju to uvidevajo in že razmišljajo o možnostih za navezavo poslovnega sodelovaiija z močnejšim družabnikom te stroke; O tem je pred kratkim ra25)ravljallo tudi predsedstvo skupščine in predlagalo, naj Sl kolektiv na ta način išče pot do hitrejšega napredovanja.
Letos spet dva nagrajenca
Upravni odbor sklada za oktobrske nagrade v Brežicah je dobdl letos pet predlogov, izmed katerih je dva sprejel. Na praznični seji občinske skupščine bodo podelili oktobrsko nagrado Ludviku Meteh-ku in Stanku Reberniku: prvemu za dolgoletno delo v Kultumo-prosvetnem društvu bratov Milavcev, drugemu za prizadevanja in uspehe v gospodarstvu.
Obisk v Veliki Plani
Tričlanska delegacija brežiške občine se je 11. t.m. vrnila z obiska v Veliki Plani, kjer so slavili občinski praznik, 25-letnico osvoboditve ter 50-letnico ZKJ in SKOJ. Občinsko skupščino je zastopal p>odpredsedniK Ivan Zivič, obč. konferenco SZDL sekretar Ivan Kastner in komite obč. konference ZK inž. Franc Filipčič. V imenu brežiških občanov je delegacija položila venec padlim med slavnostjo pri spomeniku.
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Polovič iz Brezine — dečka, Danijela Pe-terkovlč iz KiSkega — Aleksandro. Milka Gašpert iz Ravnice — Gordano, Elizabeta Novak iz Sevnice
— Melito, Polonca Kozole s Sremiča — dedka, Marija Bezenšek iz Brežic — Matejko, Marija Vol-čanjšek iz Sentlenarta — Roberta, Veronika Zorko s Pristave — Branko, Marija Petan iz Volčja
— dečka, Frančiška .Talovec iz Stankovega — MarUna, Alojzija Pavllja iz Globokega — dečka, Karolina Bogovič iz Sp. Starega grada — deklico, Terezija Barbič iz Hrastka — Borisa in Dragica Vovk iz Sevnice — Roka. — Ce-stitamoi
Takole sc v Brežicah pripravljajo na občinslu Pf j| nik. Na asfaltiranje čakata razen Vodnikove sliki) tudi športni igrišči v Artičah in na Veliki do . ter seveda cesta od Brezine do Pohance. Ce »o
zamude, nič zato, samo da b| bili obeti se uresniče^. (Foto: Jožica Teppey)
iot<m
BREŽIŠKE VESTI
a
Cestno podjetje asfaltira cesto proti Leskovcu. Delo je organizirala krajevna skupnost, ki ji je priskočila na
pomoč občinska skupščina. (Foto: J. Teppey)
ZAPIS S KONFERENCE ZK V TOVARNI PAPIRJA V KRŠKEM
Doslednost do sebe in drugih!
Podpiranje slabih gospodarjev ni v duhu reforme - Kar velja za enega, naj velja tudi za drugega! ZK poziva k večji odgovornosti
Konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov v CELULOZI je 7. oktobra v celoti podprla delavski svet in njegova stališča do reševanja pomanjkljive oskrbe z lesom in do sprostitve cen rotopa-pirja. Za izpolnjevanje sklepov, ki so jih sprejeli samoupravni organi, so komunisti sprejeli odgovornost tudi pred svojo organizacijo.
Normalno obratovanje tovarne je ena prvi^ skrbi ko Ipktiva. Kljub trenutnim t«-žtivam, v katerih se je znašlo podjetje zaradi pomanj-^3-11 j a lesa, so komunisti opozorili na to, da jih to ne smelo odvračati od snovanja načrtov za prihodnost. CELULOZA s tem ne sme zaostati, ainpak mora držati Vzporeden korak s tistimi, ki se prav tako kot ona naslanjajo na bogastvo naših gozdov. Veliko dogovorov in usklajevanja je veeano na te načrte, ne le v republiki, ampak tudi v zvezi.
Za vse predloge in načrte Je najboljša poft samoiuprav-^ pot, kd jo bo Zv€^ ko-, niunistov povsod podprla. 2al Pa organizacija ZK zadnje ,^se v bovanii ni bila dovolj ^inkovita. Pre(\'eč njenih čla-*^v je stalo ob strani doga-^®nj. v raznih akcijah jih bilo zraven, kot da to ni
njihova stvar. Najbrž je k takemu odnosu pripomogel tudi način dela v organizaciji.
Sekretariat se je preveč sestajal sam ali v razširjenem sestavu, člane pa je o svojih sklepih obveš^ pismeno. Ker pri njih niso sodelovali, jih tudi niso sprejemali za svoje, in tako se je del komunistov precej oddaljil od vodstva. Se bolj škodljivo je taka oblika dela vplivala na mlade člane ZK. Imeli so zelo malo možnosti za sodelo^’anje v organizaciji Pa vendar je v kolektivu toliko stvari, ki bi jih komunisti morali Obravnavati, med njimi ne nazadnje skrb Zii zaposlovanje strokovnjakov, za izpopolnjeno organizacijo dela in razdelitev odgovornosti.
Del razprave je konferenca namenila tudi nedoslednostim pri lapolnjevanju re-
Mati prezgodaj zapusti otroka
Občinska zveza prijateljev mladine Krško je v tednu otroka sprejela delovni program do prihod-•ije jeseni. V njem so nakazane naloge društev in komisij pri občinski zvezi, ki naj bi jih uresničile podpori staršev, vzgojiteljev in organizacij.
Skrb za smotrnejši raanroj <H^ytega varstva nalaga zla društvom zunaj mestnega območja obsežne dolžno-v krajevnih skupnoslih tudi v delovnih organiza-bodo morali začeti zbd-dodatne vsote. za varstvene ustanove. Tam, kjer ''^rtcev ne bo mogoče urediti, bi del njihove vloge predle male šole, da bi vsaj ^®^oUko pomagali kmečkim ^^-inam. N^naavita območ-so bila do sedaj precej ^'•aDOfitavljena.
. Prijatelji mladine v KrS-so za to, da bi zaposle-® matere po rojstvu otro-^ ostale daJj časa dome. smislu bo občinska podpirala prizadevanja ^^lišlldh organov ZPM. Oi-Ko	materino ne-
predvsem v agodnjem oo-zato so te težnje poasomosti.
^ Materadi v Poreču bo ^“Wika zveea zadržala vsa ^•^Doložljiva mesta za letova-J® otrok. 2Javzemala ^e bo za to, da bi po-^vtli tam otroško središče Oddih, kamor bodo v pr-vrsfci pošiljali tiste šolske Predšolske otroke, ki so počitka <yb morju, pozornosti bodo w šolske kuhinje, ki *^^0 6e povečati krog stal-
nih abonentov. Z izobraževanjem bodo še marsikje vplivali na prehrambne navade T družinah, zlasti v od-ročaaejSih predelih. J. T.
forme. Dejali so, da ni prav, če poskušajo ponekod podpirati slabe gospodarje, kar je prišlo zadiije čase že kar v modo. Vse preveč nepravilnosti se razen tega slm-va pod nazivom samoupravnih odnosov, med njimi tu-d' izplačevanje osebnih dohodkov, ki nima kritja v povečani proizvodnji ipd.
J. TEPPEY
Videmčani, na vas se obračajo!
Mraz že trka na vrata, za voeače posebne šole v Krškem pa še vedno ni dc^volj poskrbljeno. O težavah, s katerimi je povezano obiskovanje posebne šole iz oddaljenih krajev, je p>oročal že to-varniškii Obveščevalec v Celulozi. Od^.iva na to ni bido, čeravno bi družine z Vidma lahko priskočila na pomoč. Gre za to, da bi otrokom nudile gostoljubje do odhoda avtobusov, tistim ie odročnejših krajev pa bi prišlo prav tudi prenočišče.
Mladi kritizirajo preživele oblike
v krški občini dela 28 mladinskih aktivov po raznih krajih. Te dni napovedujejo tudi ustanovni sestanek v Brestanici, kjer mladina zadnje čase ni bila organizirana. Vsepovsod pripravljajo aktivi letne konference, na katerih bodo med dnigim opozorili na možnosti za učinkovitejše oblike organiziranega dela. Mlftdina kažeza* nimanje za skupno delo, vendar se ne more sprijazniti z zai5tarelim načinom, in togostjo v pripravljanju mladih v vrste ZMS.
Stališča bodo objavljena
Na pobudo sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo pri obč. konferenci SZDL v Krškem je bil 10. oktobra sklican razgovor o vlc^i zasebnih lastnikov gozdov pri gospodarjenju z lesnim bogastvom in o njihovem sodelor vanju pri upravljanju z gozdovi. Sedanje oblike sodelovanja kmetov niso pritegnile, zeto so udeleženci razgovora predlagali, naj sekcija pripravi sklepe oz. stališča do teh vprašanj in jih priobči v Dolenjskem listu ter drugih sredstvih za obveščanje. Kmetje bi morali biti v prihodnje sproti obveščeni tudi o cenah , na lesnem tržišču, kar bi jih prav gotovo zbližalo z gozdnimi gospodarstvi.
Kostanjevica praznuje
V	spomin na množično streljanje Kostanj evičano v pred šestindvajsetimi leti in v po- . častitev krajevnega ' praznika bo prihodnji j teden v mestu na Krki j več prireditev. 20. okto- I bra ob 19.30 bodo čla- * nd Slovensk^a ljud- ^ skega gledališča iz Ce- I Ija izvedli v Domu | kulture partizanski miting, ob 20.30 pa bodo prav tam uprizorili Jurčičevega »Desetega brata« v priredbi Andreja Inkreta. 21. oktobra ob 12. uri bodo na hiši ob mestni tehtnici odkrili spominsko obeležje padlim skojevcem. 24. oktobra ob 9. uri bodo v Lamutovem likovnem salonu odprli razstavo grafike jugo-slO'Vanskih pionirjev (pokrovitelj je slikar Božidar Jakac), ob 10. uri pa bo Mladinsko gledališče iz Ljubljane
v	Domu kulture uprizorilo mladinsko igro Wilhelma Buscha »Ci-pek in Capeik«.
Obisk iz Ptuja
Sindikalna organizacija v tovarni celuloze bo imela 25. oktobra v gasteh sidi-kalne delavce kmetijskega kombinata iz Ptuja in sindikaliste tovarne papirja s Sladkega vrha. Namen obiska je izmenjava izkušenj pri organizaciji letovanja delavcev.
Razmik med včeraj in jutri raztegnjen na deset mesecev
Samo sedem ljudi bo za^poslenih v hladdlnaci za sadje, ki je pred kratkim začela obrat-ovati v Stari vasi. Vodji-tehnologu bodo v pomoč še trije strojniki, skladiščnik in dva voznika viličarja.
Obratovanje je v celoti avtomatizirano. Hladilnica ima naprave za daljinsko upravljanje ter kontroliranje temperature in vlage. Prednost kontrolirane atmosfere je v tem, da se sadje onrani popolnoma sveže od jeseni do junija prihodnjega leta. Tega ne dosežejo le z znižano temperaturo. V celicah za hlajenje poskrbijo še za tako atmosfero, ki preprečuje vsako mikrobiološko življenje. Agrokombinat Krško je prvd v državi trvozil tovrstne naprave od italijanske tvrdke Isolcell iz Bolzana. Ta bo z njimi zalagala Jugoslavijo tudi v prihodnje.
Hladilnica v Stari vasi je bazenska in krije potrebe celotnega Posavja. Za sedaj	lahko	sprejme	250	vagonov	sadja,	pozneje,	ko jo bodo	povečali, pa	bo	nje-
na zmogljivost podvojena. Agrokombinat vo2d vanjo vse sadje iz svojih nasadov, razen	tega	shranjuje v	njej
svoj pridelek tudi kimetijsfci kombinat ZASAVJE iz Sevnice. Z njim ima krški kombinat dogovorjeno poslovno sodelovanje. Tudi trgovska podjetja, ki so sadje odkupila pri Agrokombinatu, ga lahko hranijo v hladilnici, dokler ga ne prodajo.
J.T.
Resneje o zaposlovanju!
v teh dneh se vrstijo v občini Krško sestanki aktivov Zveze komimistov. Na njih razpravljajo o političnem F>oložaju v Sloveniji rn Jugoslaviji in ocenjujejo prizadevnost ZK oz. njenih članov pri seznanjanju občanov s tekočimi dogajanji. Na teh sestankih se zavzemajo tudi za učinkovitejše reševanje krajevnih problemov. Menijo, da bi morali komimisti resneje razpravljati o zaposlovanju v občini, o preusmeritvi Senovega, o oblikah sodobne trgovine ipd.
Miro Kugler bo naslednji gost v galeriji Krško
Akademski slikar Miro Kugler iz Brežic se bo 31. oktobra predstavil v kroški galeriji. Razstavljal bo rdsbe, grafike, akvarela in pastele. Sezona letošnjimi razstav bo zaključena konec novembra. Za Mirom Kuglerjem bo galerija ponudila gostovanje Fotoklubu Krško, ki bo z razstavo umetniške fotografije proslavil 15-letnico obstoja.
Dobili so napotke kar po pošti
Dolovne organizacije morajo najpozneje do 31. decembra uskladiti statute in druge samoupravne predpise z ustavnimi spremembami. Občinski sindikalni svet je te dni razposlal sindikalnim organizacijam osnutke statutov, ki jih je pripravila strokovna skupna pri republiški Zvezi sindikatov, da bi jim tako pomagal pri oblikovanju praktičnih rešitev. Obc^elana je predvsem organizacija samoupravljanja, način obveščanja v delovnih kolektivih, vloga družbeno-političnih or-genizacij v podjetjih in druga pomembna poglavja.
Zavist zaradi uspehov
Delež krške tovarne celuloze in papirja pri ostanku dohodka v tej panogi v Jugoslaviji je v prvem polletju dosegel 31 odst. Ta številka mnogo pove, je pa tudi povzročila zavist tistih, ki manj ustvarjajo. To po\rzroča podjetju težave pri uveljavljanju sproščenega delovanja tržnih zakonitosti. V podjetju se je ostanek dohodka v primerja-
vi	z lanskim prvim polletjem povečal kar za 40 odst.
Gasparijeva razstava v Krškem podaljšana
Galerija v Krškem je zaradi izrednega zanimanja za dela slovenskega slikarja Maksima Gasparija podaljšala njegovo razstavo do 19. oktobra. Obiskovalci prihajajo iz vse Slovenije in tudi s Hrvaškega. Za jutri se je napove-dala lupina dijakov II. gimnazije v Ljubljani.
KRŠKE NOVICE
■	SREČANJE P.\P1RNICAIUEV.
v počastitev tridesete obletnice tovarne celuloze in papirja v Krškem Je bilo v soboto &ahov.>sko srečanje med šahisti CELUIX)ZE in Papirnice iz Radeč. Zmagali so Krčani z 1:5. Renultati; Odlazek : Rupar 0:1, Foirše : Novak 0:1, Pukel rZupanc 0:1, Emestel : Ban 0:1, Simončič : Horvat 1:0, Celestina : Pavliha 0:1. Povratno srečanje bo 34. oktobra.
■ 19.500 KOPALCEV. LetoSnjl finančni usp^ kopališča je nekoliko bolj&i od lanske«. Bazen pri CELULOZI je obiskih 19.500 kopalcev. V številki niso upoštevani člani CELULOZE in njihovi svojci, ki Imajo prost vstc^ na kopališče. Za vstopnino so čez poletje iztriili 48.500 dinarjev.
■ STRUKOVNI SEMINAR ZA ŠOFERJE. Združenje šoferjev ta avtomehanikov bo najkasneje do 1. decembra organiziralo tečaj za strokovno usposabljanje poklicnih voznikov. Nov predpis bo namreč
prihodnje leto zahteval, da '^mora im^ vsak poklicni voznik ustrea-no strokovno izobrazbo in ne le Šoferski izpit. Prijave za tečaj sprejema t^ik dhištva tov. Pe-trišič pri IZLETNIKU v Krškem.
■ GOZDARJI NA OBLSKU. Pred dnevi so obiskali tovarno celuloze in papirja člani kolektiva Gozdnega gospodarstva Bled, Id oskrbuje krško tovarno z osnovnimi surovimani. Nad 200 gozdarjev sl je ogledalo proizvodne nar prave ter postopek, po katerem pripravljajo les za predelavo v celulozo in papir.
■ TE2KO JE B(M.NEMU. Tistemu občanu, ki ni navajen odpirati številnih vrat v zdravstvenem domu, se kaj lahko zgodi, da bo zastonj	v	čakaJnici, zdravnik
pa njega v ordinaciji. Vsi bolni občani Se ne poanajo v zdravstvenem domu vs^ čakalnic niti oo ordinacij, zato bi bilo umestno značiti čakalnice in posamezne ar-dinaclje.
Na posestvih AGROKOMBINATA v Krškem že mesec dni obirajo hruške. Večino pridelka so prodali podjetju DALMA i* Splita. Obrane hruške odvažajo v hladilnico v Stari vasi. (Foto: Jožica Teppey)
IZ
Danes o kmetijstvu
Danes dopoldne bo v gasilskeon domu seja ob-čimslke skupščine, katere pomembna točka dnevnega reda bo obravnava zasebnega kmetijstva v občim. Razen tega bodo odborniki razpravljali tudi o piredlogih za spremembo ur'banističnega načrta in urbanističnega reda, o od. idcu o najvišjih prodajnih cenah in maržah za nelcatera živila, o odloku, ki ureja določanje cen komunalnih obrtnih storitev, ter še nekatere druge stva-rl. Sledila bo seja zbo- ^ ra delovnih skupnosti, na ' kateri bodo obravnavali gospodarjenje podjetij v pr\^em polletju tar likvidnost gospodarstva.
MESTO IN NJEGOVI KOMUNALNI PROBLEMI
Je izhod le v višjih cenah storitev?
Zaradi javne obravnave namerava Komunalno stanovanjsko podjetje objaviti natančnejši predlog podražitev komunalnili storitev v našem listu
Danes teden je bil v Sevnici sklican svet Komunalno stanovanjskega podjetja, ki je imel nalogo obravnavati gospodarjenje in notranje odnose v podjetju v zvezi s priporočili občinske skupščine, sprejetimi na podlagi poročila komisije za družbeni nadzor v začetku septembra.
spodinjskih strojev. Tako naj bi delovna ura za delo nad 8 \ir veljala 16 dinarjev, za delo pod 8 ur pa 20 dinarjev.
M. L.
Jelovec: regulacija Mirne
Delavci Splošne vodne akuptiosti Dolenjske so začeli urejaiti strugo Mirne nad JeJovoem, kjer reka redno poplavlja. TucU lastniki zemljišč ob Mimi pri Tržišču želijo, da bi čimprej regulirali sil ugo, saj je voda že letos povzročila precejšnjo škodo.
Studenec: do kdaj taka cesta?
Prebivalci Studenca in vozniki motornih vozil se sprašujemo, koliko časa bo še tako slaba cesta od Impolj-ce čez Studenec proti Rovi-ščem. Cesta že dalj časa ni vzdrževana, tako da je cestišče polno lukenj, kamniti Uak pa je marsikje že pokazal svoja rebra. Prizadeti prosimo cestno podjetje, naj vendar povsem ne pozaibi na to cesto, saj smo tudi tukaj ljudje.
M. GORENC
Vaščani Malkovca so pričakaU borce XII. SNOUB s šopki. (Foto: Ivan Zoran)
Dvanajsta na Malkovcu
Slavja ob drugi obletnici podelitve domicila se je udeležilo 100 borcev te brigade
Skupščina je priporočila, da je potrebno izdelati sistemizacijo delovnih mest ter pridobitd nove sodelavce, kn bodo kos zahtevnemu delu. Gradbeno in trgovsko dejavnost je treba pravilno obremeniti s vsemi stroški, prav tako pa tudi vse druge dejavnosti, da bo natanko razvidno, katera je za p>odjetje donosna in katera ni. Razen tega je nujno izdelati pravilnike ter spremeniti sistem nagrajevanja, ki
Anton Počivalšek
v Račiča pri Loki so minuli teden pokopali 68-letne-ga upokojenega železničarja Antona Počivalška, dolgoletnega člana železničarske godbe v Zidanem mostu. Pokojni Anton je kot upokojenec honorarno sliižboval na krajevnem uradu v Loki, razen tega je sodeloval v krajevnih organizacijah, posefl?no pa pri PD Primož Trubar. Ka^ bo je bil med ljudmi priljubljen, je pokaaalo zadnje slovo. Ob grobu je zaigrala njegova železničarska godba, oktet iz Loke pa nm je za-I>el dve žalostintai.
Jeseni, 1967. je občinska skupščina v Sevnici podelila domicil XII. slovenska udarni brigadi. V spomin na ta dogodek je bilo v nedeljo, 12. oktobra, srečanje okoU 100 preživelih borcev te brigade na sončnem in idiličnem Malkovcu, vasi na razprostranjenem griču z vinogradi, gozdovi in pašniki nad Tržiščem.
Borcem in drugam udeležencem proslave — zbralo se jih je nekaj več kot 500 — je spregovoril sekretar občinskega odbora ZZB Sevnica Slavi Kolar. Na kratko je opisal delovanje brigade. Le-ta je bila ustanovljena pred šestindvajsetimd leti v Mokronogu. Ob ustanovit-vii je štela okoli 2500 mož. Borci so ognjeni krat prestali v Krmelju. Brigada je delovala na območju od S^ ve do Gorjancev, tudi globoko na ocsemlju današnje novomeške občine. Za junaštvo je dobila ime udarna, sevniška občina pa JI J« podelila domicil.
V imenu zbranih in drugih preživelih borcev se je gostiteljem zahA^Ul nekidanjd komandant XII. SNOUB Vid Jerič. Brigado pa je pozdravil budi podpredsednik občinske skupščine Novo mesto Avgust Avbar.
Učenoi tržiške šole so pripravili za proslavo na Malkovcu krajši kulturni program s petjem, recitacijami in igranjem partizanskih pesmi na harmoniko.
I.Z.
Oi$laHuj<e v Dol. listu!
Bučka nekdaj m danes
SEVNIŠKI PABERKI
■ OSIVIEJE PROTI NEDISCIPLINI. Komunalno stanovanjsko podjetje ugotavlja, da sedanji način kaznovanja ki^loev odl^a o odlaganju smeti premalo zaleže. Zaradi tega prosi za pravico, da bi podjetje smelo samo predlagati krlUce sodniku za prekrSke in ne prek poročila ter referenta za komunalne zadeve. Predlagani način bi bil dosti bolj učinkovit.
■ POUČNI IZLET GASILCEV. Predvidoma v soboto, 18. oktobra, bodo poveljniki gasilskih druStev odpotovali na poučni islet t Zagreb, kjer si bodo ogledali tovar-DO gasilske opreme Pastor ter Ttkje poklicne gasilske enote tega oaesta.
■ POMOČ ZA VODOVOD ZLE-TECE. Na zadnjem sestanku sveta krajevne skupnosti ▼ Sevnici so sklenili, da bodo pomagali pri C^a^ji vodovoda ZHeteče. V ta namen so dodelili 500 dinarjev pomoči.
■ ČUDEN VLOM. Minuli teden Je neznanec vlomil v stanovanjsko hito Jo4eta Papeža v Dol. BoSta-nju. Iz hiše je odnesel le nekaj #tsre obleke ui kolo, vse druge, ječ vredne stvsjri pa je pusOi nedotaknjene. Tudi B kolesom ni prliel daleč, puAtU ga jo nekaj de-
Anica Železnik: »Od vsega, kar je kraj že imel, so ostali trgovina, šola in telefon«
kruh moramo v Škocjan. Zaradi sedanje nespametne delitve v r^ije morajo naši ljudje na zdravljenje ali na pregled v Celje, do koder nimajo v času šolskih počitnic nobenih zvez, ob tem pa imajo tri avtobuse za bližnje Novo mesto. Na vse to opozarjamo na sestankih, vendar se nič ne spremeni,« pravi Anica.
»2e nekaj časa se pripravljate na gradnjo vodovoda, vendar kar ne morete začeti. V Sevnici pravijo, da so prizadeti premalo pripravljeni sami kaj narediti. Je to res?«
»Vedeti je treba, da so naselja razmetana daleč naokoli in da bd vodovod, ki bi napajal blizu 70 gospodarstev, veljal nič manj kot 200.000 novih dinarjev. Nekaj denarja imamo že zbranega, nekaj bomo dobili iz občinskega proračima, vendar je' to še vedno malo v primerjavi s potrebami. Na nedavni konferenci krajevne organizacije SZDL smo sklenili, da je treba izvoliti nov vodovodni odbor, ki naj bi pokazal
Za vse J« sama. Vodi krajevni urad tn pomožno pošto na Bučki, razen tega pa je tajnica krajevne skupnosti. 2e leta in leta opravlja to del© in prav zaradi tega Je Anica Železnik kot nalašč za razgovor o problemih kraja in njegove okolice.
»Bučka z okolico zaostaja. Nekdaj je bila občinsko središče, imela Je tri gostilne, mesarijo, znana je bila po živinj-
skih sejmih, adaj	ima''	več prizadevnosti inspod-
eno . samo trgovino,	pa	bude. Samo da	ne bi bilo
še tista nima vsega,	kar	kakih razprUj,	Pa bomo
bd želeli. Po meso	in	uresničili naše	načrte.«
bo bolj spodbujal tispešne delavce. Skupščina Je priporočila kmetijskemu kombinatu, nad odda vsa stanovanja v gospodarjenje Komunalno stanovanjskemu podjetju, in ne samo stara, popravil potrebna.
Komunalno stanovanjsko podjetje soglaša s priporočili, hkrati pa predlaga nekatere spremembe, ki bi izboljšale sedanje razmere. Predvsem ima njegovo vodstvo v mislih podražitev nekaterih komunalnih storitev.
Za vodovod v podjetju ugotavljajo, da se sam vzdržuje in da ni potrebno podražiti vode, menijo pa, da bd bilo treba podražiti števnino od sedanjih 40 par na en dinar za gospodinjstva, 5 din za ustanove in društva ter 10 dinarjev za gospodarske organizacije.
Podjetje ima precejšnjt) izgubo s pokopališčem. Na leto dobi od najemnine in drugih plačil vsega 40.000 dinarjev, samo materialni stroška pa znašajo 30.000 dinarjev.
Zato predlagajo podražitev najemnine za grobove, zlasti za stare, kar bo med drugim tudi zmanjšalo sedanjo stisko na sevniškem pokopališču.
Podobno je s sliižbo čistoče. že nekaj let veljajo nespremenjene tarife, čeprav so se med tem časom stroški prevozov in drugih del povečali za okold 80 odstotkov. Razumljivo je, da ima ta služba i2^bo, ki bi jo lahko odpravili samo s povišanjem cen.
Podjetje predlaga tudi, da bi podražili popravljanje go-
Svet je zavrnil prošnje
Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve je zavrnil prošnji Andreja Rusa iz Br^;a in Iva Jenčiča iz Šentjurja, da bi gradila zunaj meje, ki jih določa odlok o urbanističnem redu. po mnenju sveta je treba z gradnjami izpolniti najprej obstoječa naselja in šele nato razširiti meje gradenj. la podobnih razlogov je odklonil tudi prošnjo Jožeta Godca iz Boštanja, ki je želel gradita na prostoru, predvidenem za industrijo. Dokončno bo o tem odlo^-la občinska skupščina na današnji seji.
INSTALACIJSKI
MATERIAL
V prodajalni EILEKTRO TEHNA v novem trgovskem centru v Sevnici, nasproti konfekcije LISCA, imajo na zalogi še nekaj emajlirane jx)sode EMD po izredno znižanih cenah.
ELEKTROTEHNA je zelo-žena tudi z vsem vodnoinsta-lacdjskim materialom, ki ga potrebujete v svoji hiši ali v službi. Tudi kopalne kadi imajo na zalogi.
Graditelji hiš si lahko v EliEKTROTEHNI nabavijo vos elektroinsitalacdjski material po konkurenčnih cenah. Posebno velika izbira električnih vodnikov 2sa vse vrste instalacij bo zadovoljila vsako željo.
(PO-E)
set metrov daleč od liide. Milici j« zapustil precej jasne prstne od-
■ ODLIKOVANJA ZA KRV(M>A-JAIX;E. v nedeljo, 19. oktobra, bo ob 8. uri v gasilskem domu sprejem za krvodajalce. Ob tej prilo&iostl bodo podelili odlikovanja in poznanja kar 103 daroval-vesnosti. l*reo3tallh 24 značk bodo podeldll pozneje v sektorju Krmelj.
■ ŠE DVE HIŠICI V POR'lt>. ROŽU. Občinska gasilska zveza, ki že ima pri Portorožu počitniško postojanko, namerava l»m spomladi postaviti dve montažni počitniški hifiici za letovanje svojih članov.
■ NAČRT ZA ŠMARJE. Za Šmarje, ki »slovi« po preoejSnjl neurejenosti kom\inalnlli naprav, bodo naredili program komunalnih dol ter ga kar najhitreje začeli u-resničevati. Tako so sklenili na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Sevnica.
■ CESTA JE ZAKOLIČENA. Cesta mod BoStanlem in Vrhovim je že zakoličena, odmerjena pa bo Se letoe. V začetku prihodnjem leta bo odmerjen tudi i>rlspovek lastnikov zemljišč.
PONOS IN 2AL0ST HKRATI. Se en posnetek s slovesnosti pri sevniški osnovni Soli: Inka, sestra Sava Kladnika, v družbi akademskega kiparja Vladimira fiftovička, ki je Izdelal spomenik. V ozadju junakov stric Niko Kladnik > ieno. (Foto: IVL Legan) i
ZA VAS, DEKLETA IN ZENE!
V novi konfekcijfiki prodajalni trgovskega podjetja SEVNICA ialiko kupite elegantne Senske obleke, krila in plaš6e!
SdVNISKIJ^ESTNIK
L, JsSisra
Nakup gasilske opreme
Predlog občinske gasilske zveze se delno razlikuje od predloga UO gasilskega sklada
PRVIČ PO TOLIKO LETIH PRIPRAV: Bariča med svojimi varovanci ob pouku na prostem. (Foto: Marjan Legan)
, Jo je tisti svet ki sem si ga želela”
Bariča Videčnik iz Mokronoga o sebi in o delu mladinske organizacije
Doslej sva se po2aiala le bolj na videz, s sestankov in mladinskih konferenc, kjer sem bil eden tistih, ki je zelo rad poslušal umirjene, modre, nehote pesimistične besede študentke Bariče Videčnik iz Mokronoga ter njene poglede na delo mladinske organizacije ter življenje mladine nasploh. Ko sva se po naključju srečala na mokronoškem gradu, kjer je čakala na šolarje, je nastal ta pogovor, ne da bi ga kdo sproti zapisoval.
»Prihodnje mesece bom končala prvo stopnjo slavistike na ljubljanski univerzi, z letošnjim šolskim letom pa sem začela poučevati slovenščino in srbohrvaščino na mokronoški in mirenski So-Iri.«
»Si ob prvem začetku zadovoljna jK) vsem tem, Kar si pričakovala vsa leta pripravljanja na poklic?«
»To je svet, ki sem si ga vedno želela. Malo me moti samo to, da poučujem v kraju, kjer sem odraščala. Znano je, da marsikje odrasli je-nil'eo mladega učdtelja — domačina vsaj prva leta še ve^no kot otroka.«
»In zakaj si orekinila štu-di’?((
»Delati sem si želela bolj kot samo študirati. Toliko let Se samo učiš in učiš, nazadnje pa dobiš občutek, da ne narediš nič koristnega druge, nič oprijemljiveara. študij bom nadaljevala hkrati z opravljanjem poklica.«
»Boš zmogla?«
»Upam, da bom, k^r imam trdno voljo in ml Šolanje ne dela težav.«
»In če preideva na tvoj kraj in življenje v njem. Mokronog zaostaja, to se pozna v javnem življenju, pri mladini in njeni organizaciju.«
»Večkrat imam vtis, da v mladinski organizaciji pravzaprav ne vemo, kaj bi radi. Prepočasi dojemamo, da je prišel drug način življenja. Sestanikarstvo ne vleče, pa budd skupni televizor ne, ker ga ima skoraj vsaka hiša. Za prireditve, igre in druge nastope je premalo časa in volje.«
»Imate klub. Zakaj sameva zaklenjen prostor, kjer bd se lahko zbirali?«
»Enostavno ni nikogar, ki bi dobro skrbel zanj. Vem, da je to našia stvar, toda hkrati mislim, đa je bolje, če je prazen, kot da bi se spremenil v kvartopirnico. 2e tako nekateri starši grdo gledajo na mladinsko organizacijo.«
»Torej bo Mokronog tudi vnaprej ostal enako dolgočasen za mlade ljudi (fe izvzamemo gostilne)? Šaljivec Pran Milčinski je v svojem
potopisu že pred desetletji jedko zapisal, da mu je Mokronog všeč najbolj zato, ker mu tam živeti ni treba.«
»Dobra domislica, prvič jo slišim. Težko bi rekla, da Mokronog tudi v prihodnje ne bo tak, kot je zdaj. Kar zadeva mladino, skušamo poživiti delo mladinskega aktiva, ki ima novo vodstvo, toda ob vsem tem še ni trdnega zagotovila, da se bo v prihodnje kaj spremenilo.«
M. LEGAN
Potem, ko so na zadnji seji upravnega odbora občinske gasilske zveze podelili gasilska odlikovanja druge stopnje Emanuelu Reberniku in Alojau Lazarju, so se lotili sestavljanja denarnih potreb gasilstva za prihodnje leto.
Odibor gasilske zveze meni, da ni potrebno porabiti milijon starih dina j rev za nakup gasilskih naprav za gašenje avtomobilov, temveč bi zadostovala le polovična vsota. Po njegovem bi to zadostovalo za vsa društva ob cesti Ljubljana—Zagreb na območju trebanjske občine. Upravnemu odboru občinskega gasilskega sklada zveza predlaga, naj p>olovico denarja nameni raje za šentruper-ški gasilski avtomobil.
Občinska gasilska zveza tudi predlaga, naj bi prihodnje leto pomagali kupiti modernejšo brizgalno društvu v Jesenicah in Zagorici. Razen tega naj bi kupili električne sirene društvom v Velikem Gabru, Šentrupertu in na Občinah. Kupili naj bi tudi 52 mask (za vsako društvo po dve) 200 gasilskih šlemov, še 100 m cevi za dru-
štvo na Repčah ter nekaj drobne opreme.
Za nakup nove opreme ter za druge izdatke bi prihodnje leto potrebovali 98.000 novih dinarjev, kar pa je precej več, kot bo v te namene na voljo denarja.
Obisk v Obrenovcu
v ponedeljek se je iz po-Beogradu po 2-dne(vnem O'bi-bratene občine Obrenovac pri sku vrnila 40-61anska delegacija trebanjske občine, ki se je udeležila proslave 25-letni-c<^ osvoboditve Obrenovca. Na proslavi so odlkrdli doprsne kipe štirim herojem, predsednika občinskih skupščin Trebnje in Obrenovac pa sta k spomenikom položila vence.
Kot že vedno doslej je bila delegacija trebanjske občine zelo gostoljubno sprejeta. Obrenovčani so gostom omogočali ogleri mnogih znamenitosti Srbije:	Oplenca, Kjer
je grobnica Karađorđevićev, Aranđelovca, vasi Jarmenov-ci, fci jo je zgradila OZN. Topolo in nekatere druge kraje.
Mokronog: načrti za ISKRO
Medtem ko so drugi Iskrini obrata na Dolenjskem zadnja leta opazno napredovali, obrat v Mokronogu kljub prizadevanju nekaterih ne n(a.redi odločilne j ko raka naprej. Prav Mokronog nujno potrebuje več delovnih mest, saj kraj že le-
PRED SEZONO VEČERNEGA IZOBRAŽEVANJA
i, predvsem za nas gre
Doslej smp premalo naredili v sami mladinski organizaciji - Zgleden primer aktiva iz Ponikev
O FINANCIRANJU SOCIALISTIČNE ZVEZE
Spremeniti način dela
Izvršni odbor SZDL predlaga, da bi uvedli občinska odlikovanja, ki naj bi jih zaslužnim občanom podeljevali ob občinskih praznikih
Predlog o novem načinu financiranja dela Socialistič-<>6 zveze v občini še ni do-preučen in je treba z njim počakati. Tako je skle-nil v četrtek Izvršni odbor občinske konference SZDL Trebnje, ko je obravnaval to ^rašanje.
Zamisel ni slaba:	organi-
zacija naj bi dobivala stalen del narodnega dohodka ^ bila tako odvisna od splo-^oga gospodarskega napredka občine, ne pa od uvldev-*W)sti in razpoloženja občinske skupščine. Na seji so poudarjali, da je potrebno 'Jpaštevatl tudi druge druž-beno-politične organizacije in ^'Jih financiranje.
Trebanjska občina ima
zdaj nekaj nad 6,7 milijard starih dinarjev narodnega dohodka. Da bi ssagotovili potrebam za delo organizacije, bi v te namene morali izločiti iz narodnega dohodka 16 promilov celotnega zne-sfka. Ker je za leto’s denar za delo organizacije zagotovjen, se po mnenju lO ne mudi s predvidenimi spremernbami.
Izvršni odbor je obravnaval tudi delo krajevnih organizacij, ki z nekaj izjemami nikakor ne zaživi tako, kot bi želeli. Olani so menili, da je potrebnih precej sprememb v političnem delo-vanju, če hočemo, da se bodo stvari Izboljšale. Več skrbi bo treba posvetiti tudi Izbiri vodstev krajevnih organizacij SZDL.
Na nedavni seji občinske konference ZMS v Trebnjem smo govorili tudi o dopolnilnem izobraževanju mladih, zlasti tistih,' ki niso končali osnovne šole. Vodja delavske univerze Stefan Potočnik nam je dejal, da je denar zagotovljen in da lahko delavska um
verza veliko pomaga z različ. nimi tečaji, večerno osnovno šolo, kmetijsko šolo, šolo za življenje, večerno ekonomsko šolo in z različnimi predavanji.
Lani je bila uspešna kmetijska šola v Velikem Gabru, obnesla pa se je budi šola za življenje. Doslej smo prema-
lo	naredili za izobraževanje mladine v sami mladinski organizaciji, saj smo se pre-,malo zavedali, kaj po.meni, če čez 40 odstotkov otr->k ne dokonča osnovne šole, ki je podlaga za nadaljnje šolanje ali usposabljanje za različne poklice.
Konferenca je zato sklenila. naj vodstva mladinskih aktivov čimbolje seznanijo mladince ter jih pridobijo za izobraževanje. Vaški aktiv v Ponikvah je že zbral
Danes otvoritev zadružne trgovine
Danes zjutraj bodo v Trebnjem odprli novo trgovino kmetijske zadiruge Trebnje, kjer bodo prodajali tekstil in galanterijo. Prodajalna Je moderno urejena, zraven pa Je v nekdanji sejni dvorani zadruga že prej uredila tudi prodajalno pohištva. Gradbena dela je opravilo Komunalno obrtno podjetje Trebnje.
precej prijav za kmetijsko šolo, in prav bi bilo, da bd čimprej sledili tudi drugi. Prav bi bilo, da bi tudi podjetja, kjer zaposlujejo mladince in mladinke, ki niso končali osnovne šole, pokazala več razmnevanja za izobraževanje mladih. Odveč je govoriti o izrednem pomenu šolanja za podjetje, širšo družbo in predvsem za ljudi same.
Na vrsti je Dobrnič
Dobrniško gasilsko društvo je lani povečini s prostovoljnimi prispevki in dohodki z gasilske prireditve kupilo sodobno motorno brizgalno tipa »Rosenbauer«. Ker ima precejšnje zaledje, je po mnenju upravnega odbora občinske gasilske zveze zdaj najbolj upravičeno, da dobi tudi gasilski avtomobil. Tako naj bi bilo to društvo prvo na vrsti, za njim pa prostovoljno gasilsko društvo iz Velike Loke.
Danes o položaju mladih
Za danes popoldne je v Trebnjem sklicana razširjena seja predsedstva občinske konference ZMS, na katero so vabljeni tudi predstavniki drugih družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine. Obravnavali bodo položaj mladine in mladinske organizacije v občini, v organih samoupravljanja ter v drugih družbeno-političnih organizacijah. Ob 16. uri bodo udeleženci sestanka obiskali važki aktiv ZMS na Mimi,
ta in leta zaostaja za drugimi občinskimi sredit. Predstavniki občine so se že nekajkrat zanimali pri vodstvu tovarne Pržanj, kamor spada tudi mokronoški obrat, kakšni so načrti za ta obrat. Pri zadnjem razgovoru so dobili odgovor, da pripravljajo program, po katerem bo mokronoški obrat izdeloval 50 milijonov elektrolitskih kondenzatorjev na leto, za kar bi bilo treba vložiti 6 milijonov novih dinarjem Kako velik je ta načrt, dokazuje ix>datek, da zdaj naredijo komaj poltret-.id milijon teh izdelkov na leto, Zastopniki tovarne pa niso natančneje povedali, do kdaj bo uresničen ta program.
Predvidoma 9. decembra
Predsedstvo obč. sindikalnega sveta je razen nekaj drugih zadev- minuli teden obravnavalo tudi občne zbore sindikalnih podružnic. Predvidoma 9. decembra bo občni zbor občinske organizacije, do tak’-at pa naj bi občne zbore opravile tudi sindikalne podružnice.
Krajevni praznik v Dobrniču
v nedeljo, 19. oktobra, bodo v spKJmin na prvi krongres protifašistične ženske zveze Slovenije, ki je bil pred 26 leti v Dobrniču, v tem kraju slavili krajevni praznik. Krajevna organizacija SZDL v sodelovanju z drugimi organizacijami že pripravlja kulturni preoram.
Novo vodstvo Rdereqa ^riža
Na sobotni razširjeni seji občinskega odbora Rdeč^a križa so za novega predsednika organizacije izbrali Rudija Krošla, za tajnika Ludvika Slaka, za blagajničarko pa Darinko Japelj. Na sestanku so se pogovarjali tudi o delu Rdečega križa v prihodnje. Letošnja krvodajalska akcija na primer nd bila tako uspešna kot dosedanje, zato je potrebno poživeti delo de humane organizacije.
Šentlovrenc: plesni
tečaj
Mladinski aktiv v Sentlov-rencu namerava letošnjo zimo ald še prej organizirati začetni plesni tečaj, če se bo zanj prijavilo vsaj 40 mladincev. Vodstvo upa. da se bodo prijavili tudi mladinci iz bližnjih krajev: Velikega Gabra, Velike Loke, in oko lišnjih vasi. Plesni tečaj bi bil po daljšem premoru prva akcija šentlovrenške mladine,
T. O.
6. decembra: Trebnie-Šoštanj
Na prvi seji novega predsedstva občinske konference ZMS v Trebnjem so govorili o delu organizacije v prihodnjih treh mesecih ter o siklepih z zadnje seje kon* ference. Obravnavali so tudi priprave na radijsko igro »Spoznavajmo svet in domo vino«, v kateri se bo Trebnje 6. decembra srečalo s Šoštanjem.
T. O.
Vsak vlagatelj, ki Ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vloženih najmanj 500 novih dinarjev, je zavarovan za primer nezgodne smrti Razen visokih obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vaše nezgodno zavarovanje!
TREBANJSKE IVERI
■ ZAHVALA IZ KIROVA. Mladinci iz Kirova, ki so nedolgo tega obiskali Trebnje in Mimo, so poslali občinskemu mladinskemu vodstvu zahvalno pismo in vabilo, naj bi obiskali Sovjetsko zvezo. Mladinci trebanjske občine seveda nimajo toliko denarja, da bi v tako velikem Številu obiskali daljna sovjetska mesta. Komso-molči so vožnjo v Jugoslavijo plačali delno sami.
■ KMALU POSEBNA SOLA, V prostorih delavske univerze bodo v kratkem odprli prvi oddelek posebne Sole v Trebnjem. Za zdaj se je prijavilo 7 otrok, njih število pa se bo sčasoma verjetno Se povečalo, saj Je kategorizirano
vf^ AfrAlr
■ OBSOJEN LA2NI INKASANT. Januarja je neznan moški, ki se Je izdajal za inkasanta, ogoljufal tudi nekaj ljudi v Starem trgu pri Trebnjem. Minuli teden je ta goljuf — 25-letni Anton Kmetec
—	stal pred sodiščem v Mariboru in bil obsojen na 4 leta in 6 mesecev zapora. Dokazali so mu 14 kaznivih dejanj.
■ OBISK GUBĆEVCEV, člani stalnega odbora Gubčeve brigade so prejšnji teden obiskali Trebnje in se s predstavniki občinskega odbora ZZB in občine pogovarj^ o nadaljnjem sodelovanju.
■ SPET SEMINARJI. Za soboto, 8. oktobra je določen začetek mladinskih seminarjev, na katerih naj bi se mladinci usposabljali za delo v mladinskih organizacijah. Taki seminarji so se izkaroli že spomladi.
■ EN SAM INTERESENT. Na javno dražbo za oddajo stavbnih zemljišč v Trebnjem, katere rok Je potekel 10. oktobra, se je prijavil en sam kupec. Kaj takega ni nihče pričakoval. Licitacijo bodo ponovili šele, ko bo več ree nih kupcev za stavbne parcele.
■ SPREMEMBE NA OBČINSKI UPRAVI, Te dni sta v upravi olv činske skupščine Trebnje prene, hala delaU Zalka Majerle, sociiil* na delavka, ki se je zaposlila v Zavodu za slepo mladino t LJul> IJani, ter Alfonz Tratar, vodja skupščinske pisarne, ki se je aa-poslil v Kemoopremi,
TEGBAKJSKEiOVlCE
Novi porotniki
Občinska skupšičina Kočevje bo predvidoma že na prihodnji seji, kd bo še ta mesec, imenovala 50 noviii p>o-irotnikov občin^ega •'odišča Kočevje, ki bodo zamenjali dosedanje. Skupščini bo nove porotnike predlagaila občinska konferenca SZE>L, ki že ^ira občaiie, kateri imajo potrebne odlike za bodoče porotnike.
Odprta bo odborni-ška pisarna
Vse kaže, da bo že v kratkem odprta v Kočevju od-bomiSka pisarna, ki poslovala vsako sredo od 17. do 19. ure v pisarni občinske konference SZDL. V njej bodo dežurali odborniki in morda tudi poslanoi, ki foodo sprejemali občane, jim odgovarjali na njihova vprašanja adi pa njihova vprašanja (če sami ne bodo vedela odgovora) posi^ovali pristojnim organom. Pisarna bo začela delati predividoma že po prihodnji seji občinske sifcupščine. Tako bo obveščenost hitrejša in boljša, kar je tudi v skladu s programskimi izhodišči SZDL.
Novo v knjižnici
Kočevska knjižnica je t preteklih nekaj tednih dobila naslednje nove leposlovne knjige: Druon: Prekleti kralj II, Peroci: Očala tete Bailavaje, James: Ambasadorji, Styron, Lezi v temo I,
II,	Hisar: Umiranje v ogledalu, Kundera: Šala, Dumas: Dama s kamelijami. Zidar: Marija Magdalena, Remec: Sončni obrat, Kavčič: Žrtve II. Kraigher, Dokler živimo, Palazzesohi: Sestre Ma-terassd, Oljača: Kozara, Bor: Pesmi, Kaus: Katarina Velika, Curie: Gospa Curie, Jo-hanson: Sreča, Ingolič: Sumijo gozdovi domači, Hugo: Nesrečniki, Bevk: Matd Po-k>na, Green: Zadnji upornik, Dumas: Trije mušketirji, Tait-fer: Vaje in naloge; Javoršek: kako je mogoče, Strniša: žabe, Konsanlik: Vomami LSD, Hitar:	Sin meseca, Ber-
to: Oblaki so rdeči, Kirst: Voilkovi, Prancolin:	Utril-
lo,	Kleist:	Princ Hambur-
ški, Michael Kohlhaas, Al-gem:	Fant z zlato roko,
Morris:	Ljubezen do živ-
ljenja.
Oražem član Bridge zveze Jugoslavije
Na prvi konferenci Bridge snreze Jugoslavitje, ki je bila 8. oktobra ne Bledu, je bil v izvrSni odbor Bridge zveze Jijgoslavije izvoljen tudi predsednik Bridge kluba Kočevje inž. Dušan Oražem. Izvil^ odbor šteje 15 članov.
Komite je sproti odpravljal vse napake
Negativne pojave so sproti razčiščevali in odstranjali - V zadnji mandatni dobi komiteja občinske konference ZK Kočevje sprejetih 135 novih članov - Kateri bodo predvidoma novi člani komiteja?
V teh dneh, ko potekajo zadnje konference orgar nizacij ZK v kočevski občini, smo obiskali sekretarja občinske konference ZK Staneta Lavriča in mu zastavili nekaj vprašanj.
O čem predvsem razpravljajo komunisti na sedanjih konferencah svojih organizacij?
— Predvsem analizirajo svoje dosedanje delo in sprejemajo programe za bodoče delo organizacij, fci jih grade na osnovi sprejetih stališč ob razčiščevanju političnega položaja, ka je nastal po brionski seiji predsedstva CK ZJKJ. Razen tega razpravljajo tudi o predlogu komiteja in kadrovske komisije o bodočem sestavu komiteja občinske konferervce ZK.
Katere dobre in slabe strani je pokazala reoi^a-nizacija ZK v občini, ki je bila izvedena v zadnjem obdobji?
— Ustanavljanje večjih osnovnih organizaaij je bilo v načelu v redu. Vendar pa se je pokazalo, da so ponekod na podeželju tudi v bodoče potrebne manjiše organizacije. Poeamezaia naselja so namreč preveč oddaljena med seboj in je treba komuniste na sestanke voziti. Prav zato se bo sedanja or-
Predlogi za novi komite
Komite občinske konference 2K Kočevje, njegova kadrovska komisija in nekatera drugii organi so v novi komite, Id bo izvoljen na prihodnji seji občinske konference ZK, predlagali naslednje: Dušana Pigarja, Jožeta Grabrijana, Jožeta Koširja, Staneta Lavrenčiča, Jožeta Lavriča, Dra®o Šercer, Petra Sobarja ml., Vukoja Mrdakovd-ča in Janeza Intiharja. V tem predlogu so os^jali le tri!je dosedanji člani kx>-miteja.
Isti organi so predlagali, naj bi bil le še eno mandatno dobo sekretar občinske konference Stane Lavrič, ki ima glede na statut tudi vse pogoje, saj je bil doslej sekretar le eno mandatno dobo (dve leti).
O teh predlogih so razpravljale tudi osnovne organizacije na konferencah, ki se zaključujejo v tem teinu. Na koitferencah, ki so bile zaključene do konca preteklega tedna, na te predloge ni bilo bistveniih pripomb.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ na CELiODNEVNI IZLET po Dolenjski so pretekli četrtek odpotovali prosvetni delavci koBevske osnovne Sole. Idet je Imel fttudijski zmUiiO, saj so na njem spo23uUi kraje, Id so zelo BUuii Iz narodnoosvobodilnega boja.
■ ■ ■ »000 DIN JE PRISPE VALA za asfaltiranje novega igri-aca za ko&arko pri Domu telosne kulture občinska temeljna izobra-ievalna skupnost. Pomoč je bila upravi Doma telesne kiilture zelo dobrodošla, hkrati pa pomeni pomoč tudi priznanje, da so taka in podobna IgriSČa potrebna.
■ ■ ■ HITELI SO z asfaltira njom nekaterih mestnih povrSln, da je bilo delo opravljeno do ob-fiinskega praznika. Zaostale pa so pri tem upravne službe, ki na novih ulicah niso namestile prometnih znakov, in zdaj nihfe ne ve, fccJcSen promet je na njih dovoli«. Zaradi prometne zmede lahko
e de do nesreče — takrat pa bo nekoliko pozno za razmišljanje, kBkSni prometni znaki noj bi tu •tali. Novih ulic tudi nihče ne Čisti.
■ ■ ■ »PIRI NAMI DOBIŠ VSE, kar potrebujeS,« se Šalijo nekateri potroSniki. Prezgodaj pa bi
bilo ocenjevati uspeh nove trgovine. Kupcev ima veliko, kar bo prav gotovo vpldvalo, du bodo imele ostale trgovine manjSi promet. NAMA je tudi novo delovno območje dolgoprstnežev, ki pridno izkoriščajo priložnost, saj je v trgovini pogosto gneča, pa tudi blago je zelo pripravno raiq>oreJe-no prav za njihove podvige.
■ ■ ■ JESEN JE TU. To Je čas, ko Je treba pripraviti krmilnice za ptice, da se Jih bodo do zime privadile. Vreme je res Se lepo, vendar nas lahko zima In mraz tudi presenetita.
■ ■ ■ VOZNIKA OSEBNEGA AVTA LJ 123-60 bo uprava stadiona predlagala v kaznovanje in zahtevala plačilo povzročene Škode. 39. septembra, ob 13. url si je voenik tega avta privoščil vožnjo po športnem stadionu. Najprej je vozil po ponMžnem igriSču, nato p« Se po asfaltnih stezah. Nič ga tudi ni motilo, da so OTav takrat imele na stezah redno tolsko vadbo učenke osnovne Sole.
B ■ ■ SE VEDNO JE NAVAL za vozniške Izpite. Pretekli četrtek se je za izpit prijavilo 32 kandi datov (od tega 7 žensk), aspofino pa ga Je opravilo le 12 (od tega 3 ženske).
ganizacdija Kolpska dolina razdelila na tri s sedeži v Osilnici, Pari in Banji Loki. Tudi v Strugali bo samostojna organizacija. Posebej pa bo treba proučiti še, če naj v Mozlju še naprej obstaja samostojna organ'’^ cija.
Kakšne pa so posledice reorganizacije v mestu in še posebej t delovnih or> ganizacijah?
—	Tudi tu se je reorganizacija v glavnem obnesla. Vendar pa je v mestu dek) osnovnih organizacij nekoliko težje ssato, ker štejejo organizacije precej članov. Sestav članov je zelo pester, vsakega zanima kaj drugega, zato je nekoliko težje dobro pripraviti sestanke. Zaradi velikega števila članstva ne moreijo vsi sodeJova-ti v ra^ravi.
V	delovnih organizacijah so nekatere osnovne organizacije in akMvi zelo prizadevni in uspešno razrešujejo vprašanja v zvezi z delom in nadaljnjim razvojem svoje delovne organizacije. Nekateri aktivi in organizaci'je pa so bih manj delaAmi, imeli so malo sestankov, zato jim bo v bodoče potrebno posvetiti več pozomostii.
Je komite v preteklem obdob.Tu ukrepal proti komunistom, ki ne zaslužijo, da bi bili člani ZK?
—	Sedanji komite je bil sselo prizadeven pri razčiščevanju in odpravljanju negativnih pojavov v ob^ni. Vedno se je zavzemal za ustreai-no reševanje problemov in prejemal primerne ukrepe. Razen t^a je skrbel za pomlajevanje ZK, saj je v 9vojl mandatni dobi spregel 186 novih članov.
FRANCE MIHELIČ;: Bolnišnica »Leseni kamen«, 1944
Gnojnica v kleti novega stolpiča
Gnojnica in druge odpadne vode prerade vdirajo v kleti stolpičev — Malo je verjetno, da bi bili za zamašen kanal krivi le stanovalci
la kanali29acijskega jaška ▼ Meti rirugega stolpiča v Podgorski ulici je pred mesecem dni začela pritekata odpadna voda z drugimi odpadki in se ra^ivati po kletnih prostorih. Po vsem stolpiču smrdi po gnojnici, ljudje ne morejo znositi v drvarnico drv itd.
Anton Rubin, stanovalec stolpiča: »Pre# tremi tedni so delavci Stanovanjska podjetja čistili kanale pri našem stolpiču. Ker so raabi-
li	pokrov jaška, ga niso namestili nazaj. V jašek bi lahko padel otrok in utonil. Kljuib čiščeniju je odpadna voda spet začela teči iz jaška. Stanovanjsko smo obveščali teden dni o tem, pa so šele danes, (22. septembra) prišli ponovno čistit. Cevi se zamašuje-
Še 5 prodajaln Trgoprometa
Letos pet novih trgovin, prihodnje leto še dve
v	zadnjem letu dm je kočevsko trgovsko podjetje TB-GOPKOMET odprlo pet novih ali prenovljenih prodajaln, kar jih je veljalo inili-jion 390.000 din. Od tega ssne-ska predstavlja le 400.000 din posojilo, ostalo pa so bila lastna sredstva podjetja.
V	Kočevju so letOs odprli novo trgovino s pohištvom in gradbenim materialom ter prenovili in povečali poslovalnico »Galanterija«. Novi trgovini z mešanim blagom pa so odprli v Livoldu in Cabru.
Pohištvo so prej prodajali le v trgovini s tehničnim blagom, zdaj pa je trgovina razbremenjena, prodaja je bolj specializirana, potroSniki imajo boljši pregled nad blagom, obe trgovini imata lahko večjo izbiro in bolj zado-wljita potrošnike. Podobno
Denar vračajo
Podružnica Službe družbenega knjigovodstva v Kočevju vrača denar, ki ga je lani nezakonito pobrala občinska skupščina na račun takse za motoma vozila. To t*k-so je vplačalo skoraj 1000 lastnikov motornih vozil. Večina lastnikov motornih vo-zdl iz mesta je že prišla po denar, s podeželja pa še ne. Izplačujejo jo vsak uradni dan od 7. do 11. ure.
^Gibanje prebivalstva
Na območju matičnoga urada Kočevje Je bilo v septembru rojenih 6 otrok: 4 dečki in 2 deklici. — Poročilo se je 6 parov.
—	Umrli so: Nikola Tršič, upokojenec iz Salke va.si 3/a, star 80 let; Janez iMihcllč. upokojenec iz Sodražice 38, umrl v Kočevju, star 71 let; Vasja Ule iz Kočevja, Ljubljanska cesta 39, star 19 let; Terezija Novak, preužitkarlca te LaSč 11, umrla na Smuki, stara 71 let, in Jože SuSter.Slč, upokojenec iz Konca vasi 3, star 84 let.
je tudi 8 trgovino s gradibe-nim materialom, ki je preO poslovala v ^lopu »železnine«. Obnovljena i^alanterija« pa ima zdaj okoli tretjino večje prodajne prostore, zaradi česa laže pokažejo kupcem blago, ki ga imajo na zalogi.
TRGOPROMET bo tudi ▼ prihodnjem letu nadaljeval z gradnjo in obnovo trgovin.
V	Kočeviju namera^■«jo obnoviti prodajalno »špeceriija«, ki bo v bodoče predvidoma samopostrežnega tipa. Bazen tega pa nameravajo odpreti še eno novo trgovino izven občine.
{jo zaradi preozkih kanalov ali pa zato, ker skupna greznica ni biia čiščena vse od vseliWe in zdaj voda in go-šCa udarja nazaj v cevi.«
Ivan Uhan, predstavnik Stanovanjskega podjetja Kočevje: »V skupni greznici ni preveč odpadnih voda in gošče. Čiščenje je pokazalo, da je bil s cunjami in polivinilom zamašen kanal iz stolpiča, ki vodi v glavno greznico. O zamašeni kanalizacija sem bil obveščen šeile v so-bodo zvečer, danes zjutraj, se pravi po slabih dveh dneh pa je zadeva že urejena. Stanovalci bi marsikatero tako ali podobno zadevo lahko sami uredili ali celo preprečili, vendar le redki prihajajo na sestanek hišnega sveta.«
Slične težave z odpadno vodo v kleteh so imeli pred leti tu/ii v novih podobnih stolpičih ob Ljubljansikii cesti, medtem ko jih v drugih novih staivbah niso imeli. Mak) je verjetno, da bi bili za zamašeno kanalizacijo kri-
vi	izključno stanovalci, zato
bi morali graditelji docseda-nje izkušnje upoštevati pri novih giradnjah. Stanovalcem namreč v zasmrajenih stolpičih res nd prijetno, kleti so neuporabne, lahko iabrah-ne kakšna bolezen itd.
Dinar za godbo
Delovna kolektiva TRGOPROMETA in Zdravstvenega doma Kočevje sta se do konca preteklega tedna že odločila, da bo vsak zaposleni prispeval na mesec dinar za vzdrževanje godbe (sedanje rudnišike godbe). Doslej je godbo vzdrževal le Rudnik, čeprav se je njenih us;lug posluževalo vse mesto, pa tudi podeželje, življenjska doba rudnika pa Je kratka, zato je treba čimprej najti nov vir financiranja. Pričakujemo, da se bodo predlogu godbe, občinske konference
SZDL in olbčinskega sindikalnega sveta, naj vsak zaposleni prispeva na mesec dinar za godibo, kmalu pridružili še ostalK kolektivi.
Novo vhodno poslopje IT AS
Zgradili so novo vratarnico in bife
v teh dn^ je podjetje FTlAdS gradilo novo vhodno poslopje — vratarnico, kar jih je veljalo okoli 200.000 din. Pr\x>tno so nameravali zgradili novo vhodno poslopje T menzo, vendar so zgradili le vratarnico, osta-k) pa bodo, ko bodo imeli za te namene več denarja.
V	novi vratarnici je pro-
KCNJ
PLXSF
MROWT,
O G Q V B Kft
a. s MV T Z A S • » • ( c or« « ff A
— No, Josip! Druga vrsta?
— P, L, X, S, F... Y1
štor za vratarje, čuvaje, prvo pomoč in za prodajo cigaret. Na želijo članov kolekti-\-a pa tu prodajajo pijače in malico. Članom kolektiva tako zdaj med odmorom ni treba po malico in ostalo v trgovine v mesto, saj dobe vse EK>brebno kar znotraj podjetja. Ta bife, ki ga upravlja TRGOPROMET, je odprt dopoldne in popoldne — skupno 7 ur. Delovni čas v bifeju bodo še prilagajali željam članov kolektiva, seveda če bo potrebno.
Vratarnico je zgradilo kočevsko podjetje ZIDAR; vhod. na vrata, ki se avtomatično odpirajo in zapirajo, in ostala dela pa so opravili člani kolektiva ITAS. Nova vratarnica ni bila potrebna le zar radi lepšega izgleda, ampak pred'V’sem zaradi higiensko tehničnih in varnostnih ozi-
Rudarji hočejo odgovor
Na rafisširjenem sestanku osnovne organizacije ZK Rudnik Kočevje, kd je bil 10 oktobra, so razpravljali o preusmeritvi Rudnika in pokrivanju Izgube na železnici. V zvezi s tema dvema zadevama hočejo rudarji Čimprej zvedeti, kakšna bo njihova usoda. Trdijo, da je preusmerjanje malih rudnikov problem slovenske družbe, ki ga je treba hitro in pošteno rešiti. Več o tem sestanku bomo poročali v prihodnji števdMri našega Usta.
Vprašanja in odgovori odbornikov
Vprašanja odbornikov in odgovori nanje zavzemajo na sejah občinske skupščine Ribnica vedno več časa - Seje bi bile lahko krajše
Vedno več časa zavzemajo na sejah ribniške občinske skupščine vprašanja odbornikov in odgovori nanje. Na nekaterih sejah porabijo samo za to točko dnevnega reda že četrt in več časa, kolikor traja rsa seja. Z drugačnim načinom dela bi se dale seje skrajšati.
Predvsem bi kazalo odbomi. ke navaditi, da bi vprašanja dostavljali predsedstvu občinske skupščine sproti, se pravi, ko se posamezni problem pojavi oziroma ko odbornik zanj zve. Tla vprašanja naj bi bila pismena ali pa tudi ustna (te bi sd zapisal morda tajnik občinske skupščine).
Odbornik bi odgovotr na svoje vprašanje lahko dobdl takoj (pismeno ali ustno) ali I>a skupaj z materialom za naslednjo sejo občinske skupščine
Divj'a jaga za domačim prašičem
Ribniški mesarji so nameravali klati pr<išiče. To je bilo pretekli četrtek. Ko so odprli vrata prostora, v katerem so bili prašiči zaprtij je enemu od njih švignila v bulico misel, da bi se rešil smrti. Skočil je v bližnjo Bistrico in potem plaval in tekel po toku Bistrice. Z leve in desne strani so ga spremljali trije mesarji. Eden med njimi je lovil prašiča z mopedom. Pujsek se je pri mostu v bližini Gelzetove hiše obrnil nazaj proti kraju, kjer je »startal«. Ko je prišel do tistega mesta se je spet obrnil po Bistrici in je tekel do mostu, kjer je prišel v roke inesarju. Mesar ga je prijel za noge, ga izvlekel iz vode in zaklical bližnjim zidarjema »Udari ga po betici.« Z lopatami in koli so pujska končno le obvladali.
Zdaj, ko odbornik vprašuje na sami seji, dobi včasih odgovor, ki ni dm’olj vsestransko proučen, Ce bi odbornik p>osial skupščini vprašanje že veg dni pred sejo, bi imele občii^ke službe dovolj časa, da opravijo potrebne poizvedbe, analize in podobno, zato bi bili tudi odgovori bolj proučeni. Razen tega se s sedanjim načinom (odborniki vprašaje jo šele na sami seji) občutno zavlačujejo seje.
Pokazalo se je tudi, da se zdaj ob posameznih manj pomembnih zadevah ali vprašanjih, fci se tičejo le ene vasi ali nekoliko vasi, začne živahna in dolga razprava hkrati pa odborniki odpravijo pomembne točke dnevnega reda, na primer o gospodarstvu v občini zelo na hitro.
Seveda pa kljub temu ne bi smeli onenx)gočiti odbornikom, da ne bi vpraševali tudi na sami seji občinske skupščine. Vendar bi bilo potem vprašanj na seji manj in bi bile seje krajše.
NaDeMuieio vodovod
Segova vas v Loškem p>oto-ku bo kmalu dobila vodovod. Zemeljska dela so opravili prebiv^ci sami, cevi za glavni vodovod in ostali potrebni material pa je dala Vodna skupnost Kočevje-Ri-bnica. Dela bodo kmalu zaključena. — Pred kratkim je obiskala šegovo vas tudi sanitarna komisija, ki je ugotovila, da je treba urediti še vaško ^ kanalizacijo in več gnojišč ter gnojničnih jam. Vaščani, ki imajo neurejena gnojišča, jih bodo uredili do konca oktobra 1970.
Zvedeli smo, da občinj^ skupščina pripravlja spremembo v zvezi s točko: vprašanja in odgovori odbami-kov. Ta točka, ki je bila doslej zadnja na dnevnem redu, naj bi bila v bodoče prva ali druga. Pričakujejo, da bi se tako odborniki otresli »skrbi« na začetku seje in bi nato bolj sproščeno razpravljaai o ostšilih zadevah. Vendar je to laiiko dvorezen meč. Odborniki bi na začetku seje (spočiti) še dalj razpravljali o manj p>on>embnih zadevah, pomembne kasnejše točke pa bi, utrujeni, spet. na hitro odpravili
JOŽE PRIMC
Spet dvojna številka Vezi
»Naša vez« bralce informira in tudi uči
Pred kratkim je izša nova, dvojna števlika »Naše vezi«, glasila delovnega kolektiva INLES, ki je dalefi največja deiovna organizacija v ribniški občini.
Zadnja številka je viden odsev, hoten, da glasilo bralcev lie bi samo obveščalo, ampak
Seja skupščine
Prihodnja seja občinske skupščine Ribnica bo predvidoma 29. oktobra. Pomembnejše točke dnevnega reda bodo; sprejem stališč o bodoči ureditvi gospodarjenja z goi^ovi, poročilo o zaostankih pri plačevanju prispevkov in davkov iz zasebnega sektorje do 30. septembra In po(počllo o izvrševanju občinskega proračuna do 30. se*p-tembra. Posebej bodo prikazana tudi razmerja med obremenitvami posameznih rednih in dopolninih obrti, lastnikov peskokopov, adomarjev In dru^.
jim dajalo tudi napotke za boljše delo in za p>oiglobljeno samoupravljanje, hkrati pa daije članom kolektiva možno^, da se v svojem glasim tudi sami oglašajo in obveščajo ostale o svojem delu.
V	tej številki se prepletajo sestavki o zgodovini podjetja, o nalogah v zveei s prilagoditvijo notranje zakonodaje dopoljenima ustavama (15. oeiroma 13. amandma zjvetsne oz. republiške ustave), o delu samoupravnih organov in o ostalih dohodkih znotraj podjela.
Tako »Naša vez« ni samo živ informator svoijega deiovn^a kolektiva, ampak postaja vedno boaj tudi vaoren učitelj oziroma vagojevtdec. Vse kaže, da urednodtva niso us^-vale pohvale, kd jih Je dobi-
lo	za svoje glasilo eno issmed nt^bcrije urejevanih toranii-Skih glasil v republiki pač pa jih je pohvala le spodbudila, da bo »Naša vees« Se mu prej med vodilnimi tovamS-%kni guaioH.
Lepi, ceneni in originalni so spominski obeski miniaturne suhe robe, ki jih že nekaj let izdelujejo v ribniški občini. Podatki na njih so v veliki večini primerov v redu, včasih pa se po krivdi naročnikov ali izdelovalcev tudi zatakne. (Foto: Primc)
Primerni in neprimerni spominki
Podatki na njih so včasih nepopolni tudi po krivdi naročnikov
2e stara stvar je, da podjetja, dmšitva, organizacije in drugi dzdajajo ob ramih obletnicah in drugih svečanostih spominke kovinsike značke ali kakšne druge značke, ki jih pripenajajo gostom.
V	rilMiiški občini pa so pred nekaj leti prišli na izvirno in pohv^ vredno zamisel: namesto kovinskih in drugih značk podeujujejo gostom obeske miniatume suhe robe. Osnova takega obeska je 5 ali več oenbtmetroiv
širok lesen krožniček (na katerega običajno napišejo podatke, za katero priložnost je izdan), skupaj z njim pa vise na vrvici še drugi miniaturni suhorobarski izdelki; sita, škafi, slklede, vilice, žlice, noži, valjarji, jurčki, kladiva, izvijači itd. Taki obeski so poceni, saj veljajo o-koH 3 do 4 din, in lepi, izdelujejo pa jih, fcot smo zvedeli, doslej le v Ribnici in Sodražici (Turistično društvo ali proda;jalna spominkov).
„Mini“ cestna razprava
Zakaj bi najeli 65.000 din kredita za nekaj 10 m ceste, ko dobe vse KS na leto komaj 20.000 din?
Omenili smo že, da so na krožničkih teh obeskov podatki o obletnicah in spominskih svečanosti, za katere so bili spominki izdani. Podatki so v veliki večini primerov zadostni, včasih pa tudi ne. Popolna so na primer tile; »Notranjski odred 31. 8. 1969 Sodražica«, »III. jamarski zbor Ribnica—Kočevje 15.
6.	1969«, »Kočevski tisk 1955 —1965« nepopolna pa: »1909 —6—Travna goi'a« in »20 let Avto Koče’/je«. Pri prvih vsak ve, kje m kdaj je kaj bUo oziroma ob kakšni priložnosti so izdana. Pri drugih dv^ pa ne veš, kdaj je bilio na Travni gori (letog je bila 60-letnica prvega živinorejskega odbora za suvo pasono na Travni gori) in katerega leta je AVTO KOČEVJE praznovalo 20- obletnico obstoja.
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so odbor-raki sprejeli tudi	o
najetju 65.ooo din posojife za £isfaltiranje nekaj 10 m ceste do sedaj podrtega mostu med Dolenjo vasjo in Prigorico in o najetju 200.000 din posojila za postavitev novega mostu.
Med razpravo je neki odbornik vstal in p>ovedal, kot je mislil:
—	Ne zdi se mi prav, da bomo najeli 65.000 din posojila le za nekaj 10 m ceste, ko pa vemo, da daje občinska skupščina vsem krajevnim skupnostim v občani na leto kornao 20.000 dan dotacije. Ta dotacija je zelo skromna, saj morajo z njo krajevne skupnosti kriti vse svoje potrebe.
Diplome za gasilce
Ribniški gasilci so v tednu požarne varnosti pregledali nekatere industrijske obrate in trgovske lokale v Ribnici, desetina industrijske gasilske čete iz INLESA pa se je udeležila repoib-llškega tekmovanja industrijskih gasilskih enot v Begunjah. V močni konkurenci je zasedala prav dobro 7. mesto." Ob zaključku tedna poiame vamoerti je predsed-ni občinske gasilske zvese Tone Adamič podeMl diplome tridesetim gasilskini veteranom vse občine, ki so delali v gasilski organizaciji nad 40 let.
Odbornik je dobil odgovor, da je cesto treba asfaltirati, ker je sadanji asfalt že tako ra:^kal, da cesta že ^oraj ni več prevozna. Ce se ne bi odločili za posojilo, bi bdlo treba še ta asfalt, ki je ostal na tem delu ceste, rabiti in odstraniti. Razen t^a ne morejo vse vsi hkrati dobiti asfalta, ampak bo tekalo asfaltiranje po možnostih in po^ trebah. Občani in odborniki ne mejo biti preveliki loka-listi, ampak bi bilo pošteno, če bi se veselili napredka vsakega posameznega kraja v občini, ker je to tudi skupni napredek.
Kanalizacijo urejajo
Vaščini Zamostca so imeli že dolgo v načrtu ureditev kanalizacije, letos pa so to svojo zamisel začeli uresm-čevati. S prostovoljnim delom so si del kanalizacije že uredili, preostali del pa bodo dokončali predvidoma to jesen. Prebivalci Zamoste-ca so tudi v preteklosti pogosto urejoii svoje komunalne zadeve s prostovoljnim delom, na primer pri gradnji vodovoda, raške ceste itd.
Še priznavajo posebno dobo
Komisija za priznavanje posebne dobe pri občinskem odboru ZZB Ribnica ima precej dela, saj še vedno prihajajo vloge za priznanje posebne dobe, komisija pa mora dati svoje mnenje o upravičenosti vlog. Na , zed-nji seji je komisija obravnavna kar 16 prošenj in za večino ugotovila, da so upravičene, saj so bila priložena vsa pK>trebna dokazila. Komisija opravlja svoje delo zelo natančno.
Nova podružnica AMD
Ribniško Avto-moto društvo širi svojo dejavnost tudi izven Ribnice. Pred kratkim je ustanovilo podružnico v Loškem potoku. Njen predsednik je Jože Mohar, trgovski poslovodja s Hriba.
Avto-moto društvo Ribnica je že vrsto let zelo delavno. Za šoferje-amaterje je izučilo že vrsto občanov. Sedanji tečaj za voznike osebnih avtomobilov v Ribnici obiskuje nad 30 bodočih šoferjev.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekii ponedeljek so vejale v trgovinah s aadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene;
Kočevje Ribnica (cena v din za kg,)
krompir		0,78	0.80
sveže zelje		0,90	0.90
kislo zelje		1,85	J
ohrovt		0,90	—
cvetača		5,00	4,70
fižol v zmju		7,05	5,50 7,00
čebula		3,35	3,40
česen		10,00	10,60
solata		2,60	4,70
paprika		3,40	3.50
ptaradižnik		2,70	2,70
korenje		2,00	2,00
peteršilj		2,60	—
zelena		2,60	—
jabolka	do	1,40 1,90	2,00
hruške 2.	in	3,40	3,50
groBdje		3,30	3,ao
limone		7,50	6,70
banane		6,20	5,60 m 6,aO
jajca		0,65	0,70
(cena za kos)	do	0,69	do 0,77 v
ORTNESKI DROBIŽ
■ ■ ■ PAVLIHA NAS JE OKRCAL zaradi nesnage na avtobusni čakalnici. Vendar precej časa ni nič pomagalo. Pred kratkim pa sta se gospodinji Rezika in Francka iz Dul dc^ovorili in kar sami temeljito počistili in poribali notranjost čakalnice, očistili pa sta tudi cdtolico. Vsi se jima za to lepo zahvaljujemo. Prav bi bilo, da bi se pri čiščenju zvrstili tudi drugi. Pr^vsem bi se moral zavzeti svet krajevne skupnosti, da bi bila čakalnica redno čiščena.
■ ■ ■ OD DOMAĆIH SADJARJEV bi morali letos kupovati jabolka sindikati, pa tudi trgovina, saj so v naži okoUci zelo dobra in že dosegajo po kakovosti štajerska jabolka. Posebno Jurjeviča je zelo nt^redno sadjarsko sredi&če. Ce bodo kmetje videli, da imajo od sadjarstva korist, se bodo v
prihodnjih letih 5e bolj potrudili in pridelali Se več boljših vrst jabolk. Domača jabolka pa so tudi cenejša. Torej: pomagajmo domačim sadjarjem!
■ ■ ■ LJUBLJANSKI PLANINCI so nas obiskali preteklo nedeljo, ko so potovali prek Grmade v Dobrepoljsko dolino. Grmada jim je bila zelo všeč, zato bodo priporočali tudi drugim, naj hclijo na izlete v naše kraje. Dolenjska ima mnogo lepot, ki jih Gorenjska nima.
■ ■ ■ LESNIKOV IN KOSTANJA je letos veliko pri nas, ni pa bilo orehov. Gob je bilo precej manj kot lani. Tudi polhov ni bilo kaj prida, a je kljub temu »polharska noč«, id so jo priredili turistični delavci, lepo uspela.
V. P.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ :
♦
♦
♦
♦
i
l
♦ I
♦ t
♦
♦
NAJUDOBNEJE IN NAJCENEJE:
Dolenjski list vsak četrtek na svoj naslov!
Več tečajev Dl) Ribnica
Ritoiška d^vslka univerza pripravlja v oktobru in novembru naslednje tečaje: za varstvo pri deUi (sa lovne organteacije in aaseb-nike). za higieno živil in osebno U^eao (aa sapoele-ne v trgovini z živili, gostinstvu in peke), začetni šiviljski tečaj, tečaj ca pletenje na pletenih strojih »Regina«, kiubarski tečaj in teči^ za poklic gostilničarja. Vsi tečaji bodo T Ribnici. Prijave sa vpis sprejema delavk univerza Riscica.
■ ■ ■ 2133 VOZNIKOV MOTORNIH vozil je T ribniški občini. Med njimi je največ — nad tri četrtine — mopedistov in motoristov. Na drugem mestu so vozniki oeebnih avtomobilov, na tretjem pa tovornih avtomobilov in kombijev. V občini je reg^riranih 822 mopedov, 125 motornih koles, 539 osebnih avtomobilov, tovonxjakov in kombijev. Preoej lastnikov motornih vozil pa Je na delu v tujini, zato ivjihova vozila v teh številkah niso vštot&.
■ ■ ■ KMCTJE SO SPRAVILI večino priddkov i>od streho, kar Jim je conogočilo l«x> vreme. Zaključujejo tudi košnjo otave in detelje. Največ dela imajo s spravilom jatelk, ki Jih Je letos preoej. Cena Jabolk Je niidca, zato se Jih maisikateresmi kmetu ne izplača (Mrati sa prodajo. TikU kupci Jabolk ao re&d. Kmetje bodo nekaj jabolk predelali v moAt in iganje, preoej sadja pa bo Minilo kar na vrtovih.
■ ■ ■ ZASEBNI GOSTINCI iz Ribnice m Sodražice so med red-kbni v saoveniji, ki imajo lokale en dan ▼ tednu aaprte saradi fil-Sčenja prostorov. Zlobni Jeziki natolcujejo, da imajo gostinci zaprto en dan v tednu zato, da preSteteJo denarce, ki so jih iztržili v preteklem tednu. DomaSini smo se
zaprtih lokalov že privrdili, tujd pa s navado gostincev niso zadovoljni.
■ ■ ■ NA AVTOBUSIH JE DOVOLJ PROSTORA, Odkar vozijo vsake pol ure. Potniki so tega veseli, saj se jim ni treba več bati, da bodo morali zaradi i>olnega avtobusa čakati na postaji na naslednji avtobus.
■ ■ ■ KCMtOSKE BORCE, ki jih Je okoli 40 v oMini, bo občinski odbor ZZB kmalu povabil v Ribnico, da bodo ustanovili svojo sekcijo pri tem odbora. IzvoUii bodo tudi vodstvo sekcije. Koto Skl bord so s ddepom občinskega odbora ZZB NOV zadovoljni, ^ bo ustanovitev sdcdje predvsem njim v korist.
■ ■ ■ POHITEn BO TREBA z delom komisije za dodeljevanje kreditov borcem in % urejajijein grobiič ter ^(»nenikov pred dnevom mrtvih. TT^o so ugotovili na zadnji seji sekretariata občinskega odbora ZZB NOV Ribnica, ko ao napravljali o sedanjih nalogah or-gaiSžadje. Na seji so ngotoviU, da so biU občaxii zelo zadovoljni ■ orgaidsacijo partizanskega slavja v Sodraiicl. Sooetariat se Je strinjal z odločitvijo, da se organizaciji ZB in ZROP ločita, vendar Je menil, da morata tudi v bodoče obe organizaciji tesno sodelovaU.
Kaj bo z gozdovi?
Občinska Konferenca SZDL T Črnomlju vabi občane na razprave o predlogu novega načina gospodarjenja z gozr dovi v nedeljo, 19. oktx)bra; ob 11. uri v osnovni Soli
Btari trg
ob 10. uri v zadružnem domu Dragatuš
Za občane s Preloke in Sinjega vrna bo orgarmdran aw-tobusni prevoz <k> Vinice. Odhod 3 Preloke ob 9. uri, s Sinjega vrha ob 9J0. Razgovori v drugih krajih bodo ptrihodnjo soboto in nedeljo.
19. oktobra . praznik na Vinici
Vinica praznuje 31. dk-tdbra krajevni praznik ▼ spomin na nemfiko in ustečko ofieDzivo leta 1943, T kateri sta del Vinice in Sečje selo pogorela.
Krajevni praznik bodo letos počastili t nedeljo,
19.	oktobra, r» proslavi, ki bo ob 9. iiri ▼ osnovni šoli. Kulturni program bo prispevala šola. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi turistične nagrade za najlepše urejene hiše, krajevna organizacija RK pa bo podeUla priznanja zaslužnim krvodajalcem.
Delegati za skupščino SRS
Črnomaljski odborniki so za delegate v skupščino SRS iBvolili inž. Martina Janžekoviča, Franca Koširja, mr. ph. Milana Dujca in prof. Ano Jankovič. Po potrebi lahko občinska skupščdna, svet iz določenega delovnega področja ali predsednik občine 1-menujejo še druge delegate oa posamezina zasedanja republiške skupščine.
Starši pojdejo na obisk v Tolmin
Pred kratkim so obiskali Grr«>melj defektologi iz Tolmina. S socialno delavko Mileno Faleskiini so obiskali tu-cb neketere okoliške kraje, odkoder Sq doma učenca, ki oibdskujejo posebno šolo v Todminu.
S starši so se pogovairjalld o vedenju in učnem uspehu otrok, dogovorili pa so se tudi za njihOv obisk v Tolminu, kjer se šola 32 otrok ie črnomaljske občine.
Po vsej verjetnosti bodo starši obiskala otroke, kii so aa tolminskii Soli, v nedeljo, 19 oktobra.
Med ndeJeženci sobotne j^cslave ob jubileju KZ ^Mndj so tu<U nekateri člam prvega zadružnega odbora in bivši direktorji. Veliko so si imeli povedati, ko so se po dolgih letih sešli. (Foto: Ria Bačer)
Stanje ni rožnato, je pa rešljivo
25-letnico kmetijske zadruge Črnomelj so počastili v Prosvetnem domu — »Kolektiv je voljan delati, potrebuje pa pomoč, da bi delovno organizacijo lahko spravil s slepega tira,« je dejal Etbin Černe
Ul. dkitjobra so se v čmoanaljskem Prosvetnem domu zbraili ustanovitelji zadruge, ki je začela poslovati 8. oktobra 1944 kot prva slovenska zadruga, člani zadružnega sveta, člani sedanj ^;a kolektiva in čland prvega odbora KZ Omomelij; Niko Grabrijan, Btbin čeme, Janez Ilenič, Franc Jesih. Proslave so se udedežiH tudd skoro vsi dosedanji direktorji z^ druge ter predstavniki občinske skupščine in druž-beno-političnih organizacij.
Po otvoritvenih nagovorih predsednika sindikalne podružnice Jiilija Kambiča m direktorja zadruge Franca Kur rete je o razvojni poti zadruge otušimo govoril predsednik prvega zadružnega odibo-ra Etbin Ceme.
Opisal je okoliščine ob nastanku slovenskega zadružništva med NOB in dobo poslovanja do leta 1960, t kateri se je zadruga finančno okrepila, imela i>a je tudi večje naložbe v skladih. ^V tem času so uveljavljali po-godibeno sodelovanje s kmeti, zadruga se je začela baviti z načrtno vzrejo živine, osnovala in zgradila je osemenjevalno postajo, organizirala veterinarske preglede, nabavila dva traktorja in preorala 50 hektarov steljnikov. v tem obdobju je zadru'^ z lastnimi sredstvi zgradila novo poslovno stavbo. Posojil takrait skoro niso poesnali.
Dokaj nesrečno pa je bilo za zadrugo obdobje od leta 1961 dalje. Zanj je značilno, da so po pripor^ilih širše drud&bene skupnosti hoteli doseči hiter porast lastne proizvodnje, obenem pa so se KZ Črnomelj pridnožile
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ V SOBOTO KONCERT ABADONOV — Črnomaljski beat aiv-g&mbel je 11. oktobra priredil samostojen koncert v prosvetnem (kxnu. Poslušalci, t glavnem mladina, 80 z žvižg^em in vpitjem liražali priznanje in tako ustvarili vzdušje, ki običajno opremlja taice nast(^. StarejiU občani, ki takih izbruhov navdušenja niso mftjeni, so se stežka vživeli t prireditev.
■ 200 AVTOMOBILOV NA GORJANCIH — V nedeljo Je iz Cr-txxnlja vse, kar Je motorizirano, Odšlo na Gorjance, gledat avtomobilsko dirko. Samo iz Črnomaljske obfiine se Je prireditve udeležilo več kot 200 avtomobilistov. Zlasti Je občane zanimalo, kako se bo na tekmovalni steed Odrezalo 5 tekmovaloor iz občine OmomelJ.
■ ODBOR ZA JURJEVANJE Je Imel pretekli teden zaključni sestanek, na katerem so analizirali tstotojo folklorno prireditev in naredili okvirni program deU za JurJevanJe v letu 1970. Sklenjeoo
Je bik), da bo pnH>agandna in le-klamna služba veliko prej začela > delom.
■ POLEG GRADBINCEV, ki so začeli ureJaU tudi pročelje na stavbi podjiižnice Zavoda za socialno zavarovanje, imajo veliko dela delavci podjetja Elektro. Položili so podzemne električne kable na delu Kolodvorske ceste, zamenjujejo pa tudi dotrajano zu-nai\jo napeljavo. V kratkem bodo montirali Se opremo v transformatorjih za gradom in pri gradbenem podjetju. Obiskovalec Črnomlja lahko na vsakem koraku opazi izredno dejavnost v komunalni ureditvi mesta, za kar zasluži vse primanje tudi krajevna ^nipnost.
■ CENE NA MESTNI TR2NI-d: V četrtek so prodajale ženske čebulo po 3 din kg, zelje po 1.50 din kg, krompir po 1 din, solato v glavicah po 1 din, Jajca po 90 par, fižol po 4 din kg, grozdje po 3 din kg in Jabolka po 1.50 din kg.
družnikom čestital za jiibiilej še predsednik občinskega sindiikalnega sveta Jože Kolenc, nato pa sta pevski ibor osnovne šole in harmonikar Boris Pa/bjan izvedla krajši kulturni spored.
Odkar pomnim, moram delati '
Večini učencev osnovnih šol v belokranjskih vaseh šola ni glavna, temveč postranska skrb - Najprej so njive, je živina in hlev!
Viljem Volf je učenec t. razreda v Starem trgu. Ima 14 let in dvalerat je zaostal. Drobni fantiček dma na obrazu nekaj gub, je plašen, a bistrega pogleda. Prosila sem ga, naj mi opiše svoj delovni dan.
— Ko jxridem iz šole, hitro naredim nalogo, če je doma veliko dela, skušam nalogo napraviti že v šoli. Popoldne kot vsi drugri domači opravljam ra2ina dela do noči. Delamo na njivah, sušimo krmo, kopljemo krompir, kidam hlev, pobiram jabolka, okopavam vinograd, pri oranju vodim živino, vozim drva in jih žagam.
— Kdo tli priskoči na pomoč, če je naloga pretežka?
— Domači ne. Se še ni zgodilo, da bi^mi kdo pomagal.
vprašanje se je še ravnatelju, ki naju je p>oslu-šal, zdelo odveč, ker dobro pozna razmere ne le pri Viljemu, temveč po vseh okoliških domovih.
— Mar mislite, da v naših krajih starši pomaga-
jo otrokom pri učenju? Ni časa! Marsikje tudi sposobni niso. Navadno se dogaoa, da starši otroke podijo od knjig k delu in prav robantijo, če naloga ni hitro narejena. Pa to ni vse! Otroci morajo pKJnekod še prenašati alkoholizem. Namesto da bi izmučen otrok vsaj ponoči miriK) spal, mora zaradi besnenja v hiši bežati k sosedom ali pod hruSko, kjer si najde zatočišče.
Spet sem se obrnila k Viljemu, ki je gledal v tla, medtem ko je govoril ravnatelj.
— Pa moraš že dolgo tsiko deJati doma?
— Delam, odkar pomnim. Ne samo jaz, povsod je tako. Letos sem manj utrujen,— se je z nasmehom pohvalil. — Ni ml treba več hoditi 6 km daleč v šolo, kot sem hodil prej. Vozimo se s kombijem.
Na Viljema se večkrat spomnim, ko pred mestno šolo starši z avtom čakamo otroke.
RIA BACER
tudi manjše obrobne zadruge, kot Adlešiči, Dragatuš, Semič, Stari trg in Vinica.
Pospešeno Investiranje v kmetijske obrate je bilo sicer zaželeno in priporočano, ni pa bilo finančno dovoilj utemeljeno. Lastna sredstva prej samostojnih zadrug so služila v glavnem za udeležbo pri najemanju iK>sojil. Posestvo, ki je nastalo na revni steljniški ix)vršdni, je terjalo mnogo denarja, preden so zemljo usposobili za rodnost. Vsakoletni poslovni rezultati so izkazovali i^ubo, izpad so krili z novimi posojili, končno pa je zadolžitev narasla na velik znesek, ki ga zadruga v sedanjem stanju ni kos odplačevati.
»Težak bi bil očitek, da je vsega kriv kolektiv zadruge, in ne bi bilo pravilno, če bi ga hoteli postaviti na zatožno klop,« je med drugim dejal tovariš Ceme.
Če je imela družba interes ustanavljati posestva, bi morala zadrugi tudi danes pomagati v težavah, ki izvirajo prav iz tega družbenega ii-teresa. Kolektiv zadruge je voljan delati, čeprav stanje ni rožnato, vendar pa je rešljivo.
v imenu občine in družbe-no-političnih organizacij je za-
Kemično čistilnico prenavljajo
Stanovanjsko podjetje Črnomelj Je začelo prenavljati prostore kemične čistilnice in pralnice, medtem pa za stranke vseeno poslujejo. Razen tega da bodo poslovni in delovni prostori na zunaj mnogo leijSl, bo kemična čistilnica dobila še najsodobnejši avtomatski stroj za kemično čiščenje in stroj za likanje. Okoli novega leta bodo vsa obnovitvena dela končana.
Najprej na Klek
Odkar se je Miro Bartol vrnil od vojakov. Je vaški mladinski aktiv na Vinici spet bolj živahen. Vaška mladina Je sklenila letošnjo dejavnosit začeti z izletom na Klek, nato pa bodo v gasilskem domu uredili dvorano za sestanke, prireditve in ples. Ukvarjajo tudi z mislijo, da bi usta-iKTvill svoj pevski aibor.
Teman oblak visi nad viniško idilo
Da se je neznana Vinica uvrstila na 22. mesto med turističnimi kraji Slovenije, je zasluga domačinov - Samo v turizmu pa za obkolpske predele ne bo bodočnosti, stalno ponavljajo domačini
Naravnost zanemarjen in turistično neenan kraj Vinico so še do lani obiskovali zvečine le redM ljubitelji Župančičeve poezije, letos pa Je naselje po ureditvi in lepoti že pristalo na 22. me-
s4u lestvice aaj:bolJšjh turističnih krajev v Sloveniji. Za razvoj turizma so domačini veiliko naredila, še več načrtov imajo za leto 1970, toda po njiihovem mnenju samo turizem ne bo r^il iz
Prevelika vnema škoduje
Pionirjem in mentorjem gre pohvala za dobro zasnovano izvenšolsko dejavnost - Nima pa pomena delati v več krožkih, če zaradi tega trpi učenje
Izvenšolska dejavnost je na osnovni šoli Črnomelj prav dobro razvita. Od 980 pionirjev, kolikor jih je članov od-redia Janka Starihe, je lani kar 575 pionirjev sodelovalo v 13 krožkih. To je zelo veliko. zlasti če upoštevamo, da ima šola veliko vozačev.
Mladina črnomaljske šole Je vneto delovala v folklori, pevskem zboru, telovadnem, dramskem, teihničnem in fo-tokrožku, prav tako v krožku za go(q>odinJstvo, strelstvo, prirodoslovje, matematiko, košarko in prvo pomoč. Foto krožek je sproti spremljal delo pionirjev in svoje dela razstavljal v vitrinah. Naj-boljše fotografije so vložili v albumu, ki bo trajen dokument dela pionirske in n:ila-dinske organizaoije.
Otroci so nastopali na več proslavah, tekmovali so za 2upančičenro nagrado in Zupančičevo bralno značko. Bilo je mnogo proslav in akcij, veliko nastopov in drobnih nalog. Precej zaslug, da Je izvenšolska dejavnost ta-ko dobro zasnovana, imajo nedvomno učitelji, mentorji krožkov.
Na nedavni odredni konferenci Je bilo izvenšolsko delo v preteklem letu dobro ocenjeno. Ugotovili so celo, da so nekateri učend Se preveč delali. Nekateri so sodelovali v veg krožkih, zato jim Je
manjkalo časa za učenje. Sklenili so, da bo letos drugače; vsak učenec naj sodeluje le v eni dejavnosti, ki ga najibolj veseli, oto tem pa naj šoh posveča več časa.
Letošnji delovni program je zastavljen po mesecih tja do sredine maja, če bodo vsi načrti uresničeni, bomo pionirjem lahko spet čestitali za prizadeviKist.
Že gradijo novi blok
v Ulid 21. oktobra so za-čeU graditi 26-stanovanjski blok, v katerem bodo 4 trosobna stanovanja, 4 divosob-na, 8 enosobnih stanovanj dn
10	garsonjer. Okoli 12 stanovanj bodo dobila uj»kojanci, nekaj so Jih odkupila domača p^jetja, 9 stanovanj i>a Je še na ra2sp>oilago. Investitor bloka je Stanovanjsko podjetje Cmoanelj, ki ^ v gradnjo vložil okoU 2^.000 din, giradbena dela pa opravlja podjetje Begrad. Upokojenci bodo v tej staivbi dobili še 3 prostore v pritličju, namenjene družabnem« življenju in društvenemu delu.
zaostalosti obkolpskega predela.
Viničani vedo, kaj hočejo. Pravijo, da je razvoj turizma naloga št. 1, ki pa je ni moč uresničiti, dokler ne bo urbanističnega in i>Igo-ročn^a razvojnega načrta za celoten predel. Sami nar meravajo prihodnje leto vsa raapoložljiva sredstva kra.:ev-ne skupnosti vložiti v o'ep-,šavo kraja. Sadili bodo rože, okrasno cvetje in grmiOje, otočanom pa bi radi razdeli-
li	posode z oloandri, ki naj bi krasili celotno naselje.
Toda turisti ne bodo gledali samo lepih rož, zato je nujno zgraditi sodobne trgovske lokale, bencinsiko črpalko, urediti kamp in predvsem vodovod.
Že letos je bilo na Vinid 200 odstotkov goetx>v več kot sicer, pri!hodi>ja leta bo še več, vendar bo zasliižek ostal samo na Vinici v bližnjih naseljih. Ostali odro<joi predeiU, kot »o prelošifci, sl-njevršiki in adlešački, pa M kljiulb turizmu t dodini osta-
li	na istem. Za z)daj je vir-seljevanje v tujino enako, če ne hujše, kot je bilo v Župančičevih časih. Ako za ob* robne slovenske kmetije, kot so tu, ne bo zaslužka doma, bodo cele vasi prazne. Več kot 20 odstotkov staršev vseh otrok, ki hodljo v viniško šolo, je že adaj v NemčijL
Domačini ne vidijo ifiožno-sti za življenjski obstoj prebivalstva hribovske vasi drugje kot v ustanovitvi manjšega predelovalnega ali industrijskega obrata, ki bi nadomestil revščino kraškega sveta.
V tem tedna možnost ugodnega nakupa ženskih puloverjev in jopic, ženskih in moSkih plaščev ter odej po izredno znižanih cenah pri
NOVICE dig)'.;.
čmomaj^'sf<A komam
'OeleteUšiit^ ČRNOMELJ
Kdo bo prevzel hotel? Metlika se je častno odrezala!
Predstavniki občine in gospodarskih organizacij so razpravljali o usodi hotela
Pretekli teden so se v Metliki seeStali direiktorji podjetij tn predstavniki občinske skupščine, da bi ixxiskalii rešitev za gostinsko podjetje, kakor so priporočili od-
Za vinogradnike ne le priznanja — tudi nagrade
Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL v Metliki je v soboto razpravljala o organizacija ocenjevanja vBorcev vdn ter o predlogu odloka o ustanovitvi ob-čia^skega sklada za pospeševanje kmetijstva. Sklenili so da bo celotno akcijo ocenjevanja vdn organizirala sekcija, ki bo najboljšim zasebnim vinogradnikom pniskrbe-la tudi nagrade. Nagrajena bodo tri najboljša bela in črna vina. Prva nagrada je 500 din, druga 300 din in tretja 200 d.in. Vinogradniki, ki bodo zasedli 4., 5. in 6. mesto, bodo dobili diplome. Zmenili pa so se, da bo občinska konferenca SZDL sprejemala prijave interesentov samo do 31 oktobra, novost pa je tudi v tem, da se lahko prijavijo samo vinogradniki, kd imajo več kot 20 arov vino-graiia.
bomiki na zadnji seji. Na sestanku so razpravljali o več možnostih. Ker poslovnega partnerja za hotel izven abčinskeh meja v dveh letih niso našli, preostane domačim gospodarskim organizacijam samo to, da one ugriznejo v to jabolto. Pri tem vprašanju so tudi razmotri-vali dve plati: ali naj en sam interesent prevzame vse bo-teaske objekte ali bi Veselico, Kolpo, Podzemelj in ho-teh delili na posamezne kolektive. Končno je prevladalo mnenje, naj ostane vse pod enim gospodarjem.
Sklenjeno je bilo, naj v nekaj dneh domače gospodarske organizacije pismeno sporočijo svojo ponudbo in pogoje za prevzem gostinskega podjetja. Tudi tisti, ki jih gostinstvo ne zanima in se ne nameravajo z njim ukvarjati, naj to sporočijo občini v pismeni obliki, da ne bd bilo kasnejših očitkov.
Prevzeti zadolženo gostinsko podjetje, ki v vseh letih obstoja še ni nikdar donosno poslovalo, je zelo tvegano, zato ni še nihče pokazal posebnega zanimanja za prevzem hotela. Te dni se na občini zbirajo ponudbe. Katera bo najboljša, bomo še poročali.
Komu js odobreno posojilo?
Iz sklada za stanovanjska vprašanja borcev NOV občine Metlika bo dobilo posojila za gradnjo novih hiš 43 prosilcev
Elino Domu upokojencev s odobrili 60 000 din posodila, kar predstavlja izjemo, medtem ko posojila p>osam,ezni-kov ne presegajo vsote 50.000 din.
# Po 50.000 din posojila bodo za gradnjo hiš dobili:
11.	oktobra so v Rosalni-Cah pri Metliki pokopali znanega partizanskega očeta Antona Matjašiča. Življenje pokojnega, ki je dočakal skoraj 86 let, je bilo težko življenje malega kmeta, ki sta ga trdo delo in pot po svetu izdblikovala v človeka, ki si je že v rani mladosti ustvaril svoj napredni nazor in se pričel zavestno boriti za pravice Tnalih ljudi.
Temu primerno je vzgajal tudi svojo družino, zato je imel že v stari Jugoslaviji težave. Vse zlo pa se je zgrnilo nanj ob italijanski okupaciji, ko so mu zaradi sinov partizanov Italijani požgali domačijo, njega s hčerko Rezko pa odgnali v internacijo, najprej v Gonars in nato v Treviso. V teh hudih letih je po vrsti izgubil kar štiri sinove: najstarejši sin Franc je kot borec prve belokranjske čete padel že v novembru 1941 na La?ah nad Rožnim dolom; Martin je bil ubit na begu, ko so ga vodili v internacijo, Jureta so ustrelili v Ljubljani kot talca, medtem ko fe Anton padel kot borec XIV. divizije
v	nemški ofenzivi 1941. Ostala sta mu ie»' še sin Niko in hči Rezka, ki je zanj skrbela na stara leta.
Kljub težkim udarcem je pokojni Matjašič do zadnjih let ohranil možato samozavest in vedrino, zavedajoč se, da žrtve njegovih sinov in vse njegove družine niso bile zaman. 2kito bo tudi ostal v hvaležnem spominu vseh, ki so znali in Se znajo ceniti pokojnikove velike žrtve za našo skupno svobodo.
V tekmovanju za najbolj prizadeven turistični kraj je Metlika zasedla 6. mesto med 42 mesti in kraji v Sloveniji - Lepo priznanje domačim turističnim delavcem in vsem meščanom
Metličane je verjetno presenetila novicfi, ki je v četrtek, 25. sept^bra, izšla v »Delu«, kjer so bile objavljene ocene in vrstni red posar meznih krajev v akciji »Iščemo najbolj turističen kraj«.
V	tem tekmovanju je Metlika med 42 ocenjenimi kraji zasedla šesto mesto za Bledom, Radovljico, Portorožem, Bohinjem in Kobaridom. Za
njo so ostali še mnogi renomirani letoviški kraji, na pri-mer Radenci, Ankaran, Rimske Toplice itd. Naj omenimo, da je od dolenjskih krajev Otočec zasedel 17. mesto, Vinica je bila na 22.. Kosta. njevica na 31., Dolenjske Toplice na 32. in Brežice na 33 mestu.
Akcijo za izbor najbolj prizadevnega in naj'bdj urejenega turističnega kraja sta že pred nekaj meseci organizirala Turistična zveesa SlovenL je in uredništivo »Dela«. Po-
sefbna komisija je obiskala vse kraje in med drugim ocenjevala splošno ureditev in čistočo kraja, vzdrževanje kulturnih in drugih spomenikov, iu«jenost stanovanjskih in ostalih poslopij, parkov, gostinskih lokalov in trgovin ter turistične informativne sJužbe. Pri tem je zanimivo, da se komisija ni posvetovala s krajevnimi predstavniki, ampak da je skušala vse oce-.njevati z očmi in vtisi vsak-d^jega gosta, ki obišče naselje, Pri tem je upoštevala tudi dejanske možnosti, ki jih ima kak kraj za svojo ureditev. Prav zato na primer komisija pri ocenjevanju Bleda ni toliko upoštevala brezhibne ureditve hotelov, pač F« bolj ureditev manjših objektov, parkov, vzdrževanje kop^iSča itd.
Pi^ vsem tem ocenjevanju se je torej Metlika zares častno odrezala. Da so ocenjeval-
ci o našem mestu dobili tako dober vtis, pa je brez dvoma zasluga domačega turističnega društva, občinske skupščine, TconKunalnega podjetja in vseh meščanov, ki od pomladi do pozne jeseni krase pločnike z oleandri in okna svojih hiš 8 cvetjem, sjkrbe za red in čistočo, navajajo ljudi, da uporabljajo koše za smeti, skrbe za parke in zelenice, gostoljubno sprejmejo gosta, mu postrežejo z zaželenimi podatki itd. Zal pa se v mestu še vedno najdejo ljudje, ki so slepi in gluhi zsa vse to, ki jim je turizem deveta skrb in jim je vseeno, če ceste in parke sami spreminjajo v cestišča. Na srečo so ti ljudje v manjšini. Dolžnost nas vseh pa je, da jim odpremo oči in zahtevamo, da ne kvarijo mestu ugleda, ki si ga Je s prizadevanjem mnogih t^o častno pridobilo.	-r
Zvonko Hanzelj, Marti Molek in Anton Vergot, vsi iz MetH-ke.
0 Po 40.000 din dobijo:
Jelka Simonič iz Svržakov, Janez Povše iz Eiobravic, Anton'Gornik iz Grabrovca, Janez Mihelič iz Bereče vasriter Franc Novak, Jože Matekovič, Franc Vrviščar in Jože Kremesec iz Metlike.
% Po 30.000 din: Martin Gerkič z DdI. Suhorja, Martin Dragovan iz Grabrovca, Jože Gerkšič iz Grabrovca, Marko Rus iz Metlike, Marko Stepan iz Ravnac, Marija Ralkovič z Dol. Suhorja, Anton Urbas iz Grabrovca, Anton Muc iz Gor. Lokvice in Janez Plut s Sel.
9 Po 25-000 din: Martin Škot iz Dragomlje vasi, Marija Guštin iz Trnovca, Amalija Zup>ančič iz Gor. Lokvice, Anton Ogulin iz Bočke.
9 Po 20.000 din dobijo: Amalija Šuštaršič iz Gradca, Jože Bučar iz Drašič, Jernej Dragovan iz Svržakov, Leopold Drganc iz Metlike, Franc Strucelj iz Križevske vasi, Jože Suklje iz Dol Lokvice, Martin Nemanič iz Boldra-ža, Anton Muc iz Rusalnic, Vida Tomc iz Primostka, Francka Kočevar iz Rosalnic, Vera Pavlovič iz Metlike, A-lojz Ramuta iz Kloštra In Alojz Skoliber iz Metlike.
% Manjše zneske posojila dobijo še: Franc Nemanič iz Rakovca, Martin Nemanič iz Gor. Lokvioe, Marija Eir z Radoviče, Angelca Jaklič iz Slamne A"asi, Janez Matjašič iz Rakovca.
Spisek dodeljenih posojil za popravila stanovanjskih hiš obsega 228 imen in ga bomo objavili prihodnjič.
Gradac: pridobitev za pokopališče
Krajevna skupnost je že lani začela urejati pokopkališče, letos pa so glavna dela končali. Ceilotno pokopališče krasi nov taid,'kl ga je počena naredila skupina domačinov. S prostovoljnim delom pa nameravajo Gradčani izravnati še teren na pokopališču.
Pred odkupno poeitajo kmetij^e sadrnge Metlika na Suhorja se Je nekaj dni trlo vozov. OkoliSki kmetje so tja vozili Jabolka, ki Je zaAmga odkupovala za tovarno Belsad. Nekateri so pripeljali peto voz JaboK po pol ure daleč, dobiU pa so samo 60 din. Dejali so, da se tak odkup sicer ne izplača, vendar ne morejo gledati, da bi Jabolka propadala. (Foto: Ria Bač^)
Važno je, da na starost nisi sam
Uradno novi dom upokojencev v Metliki še ni odprt, vseeno pa so se v njem že naselili prvi stanovalci - Kako so se vživeli v novo okolje, so povedali sami. Nekaj laskavih pohval domu!
9 SL.%VKO RAJMER, upokojeni telovadni učitelj iz Metlike, je prvi prenesel svoje kovčke v dom upokojencev.
—	V stanovanju v bloku sem bil sam, odkar mi je umrla žena. Jedel sem v Novotrfcso-
vi	menzi, kadar pa sem bil bolan, mi je hrano prinašal prijazni sosed Nemanič. Dolg čas mi je bilo, zato sem komaj čakal bivanja v domu in dnikje. Tu imamo dobro postrežbo. Sestra Stanka je duša, prav tako upravnica Mo-lekova. Zmeraj me sprašuje, če je kaj narobe, jaz pa ne morem prehvaliti. V kratkem času sem se zredil za 5 kilogramov. Imam tranzistor, berem, streljal bom srake in krmil siničke. Pozimi pa bomo vrgli karte. Važno je, da nisem več sam!
#	FRANC NEMANIČ je
bil kmet v Božakovem, pokojnino pa si je prislužil kot borec in kasneje v službi ekonoma po raznih koprskih hotelih. — Kmetijo sem dal sinu. Zadnja leta bi rad t miru in udobno pre^vel, zato sem se odločil za dom. Postrežba in hrana sta prvovrstni, prijazni so Se preveč, le družbe še ni dovolj. Upam, da bom dobil prijatelje, s katerimi bom hodil na .sprehod in se kaj pogovoril. Nadejam
se prijetnega vadušja.
#	MARIJA MARINČIČ, go.
spodinja iz Metlike, si je ravno izbirala sobo. — Svoje stanovanje imam sredi mesta, a sem bolehna in ne morem več sama skrbeti zase. Otrok nisem imela. Žal mi je pustiti pKJhištvo in gospodinjstvo. Pa ^ rože! Moja oikna so polna rož in tu ne bom mc^la brez njih. Na stara leta začeti znova Je težko. Vidim, da je tu mnogo lepše kot pri meni, a bom vseeno pogrešala svojo ropotijo. Ko bom v domu, se bom zagotovo vrtela okoli Idđiinje, saj sem bila aneraj vajena živeti ob loncih in po-soi^.
Komfortno urejena stavbe še mnoge privlači,, a si je
Na Božakovo bo boljša pot
Krajevna skupnost Drašdčd Je začela popravljati vašiko pot proti Božakovemu, kive-Ija, za eno najslabših na območju krajevne sIkupnostL Pot urejajo s prostovoljim delom, da bd krajevni skupnosti ostalo čimiveč denarja. Nabaviti nameravajo novega-Kil^e ceivl in plačati poprar vilo vaške ure.
upokojenci s 300 din pcdcoj-nine ne bodo mogli privoščiti. Sioer pa »o cene zelo zmerne! Zdravi uipokojenci plačujejo na mesec še manj kot 500 din!	R.	B.
Monopol imajo maniši
Medtem ko se gradbena podjetja po vsej državi potegujejo za naročila, pa v manjših kra.vlh obrtna komunalna F>odjetja s strankami lahko počno, kar se jim zljubi. Tudi metliška komimala je znana po tem, da rokov sploh ne pozna. Ne samo da naročnik po 14 dni ali mesec čaka na vrsto, kar je do neke meje razumljivo, tudi dve leti traja, da podjetje opravi naročeno delo. Možno je samo dvoje: ali komunalcem ni mar zaslužka ali pa organizacija dela v kolektivu škriplje.
V Drašičih so dolgo čakali
Medtem ko so trte drugje po Beli krajini že dolgo samevale brez grozdov, pa so v Drašičih zadnji vinogradniki šele pred toevi potrgalL Ni jim žal, da so s trgatvijo čakali, saj je grozdje ob lepem vremenu 2jadnjih dni veliko pridobilo n; sladkorju. Kupci se za drašiSka vina že zanimajo. Povprečen gospodar pridela 2.000 do
3.000	litrov vina in vsak ima že svoje stalne kupce. V marsikateri gorenjski gostilni že večkrat točijo drašičko tmino, pi:^ taiko na Kočevskem in na šir?em dolenjskem območju.
Zastonj so se pripravljali
Občinska . konferenca SZDL v Metliki je {■ oktobra pripravila proslavo v počastitev 100-letnice taborskih gibanj na Slovenskem, kljub lepakom in vabilom sindikalnim^ podružnicam pa je v dvorano prišlo le nekaj posameznikov in proslave ni bilo. Mladine je zastonj naštudirala program, prav tako bo lepo zasnovani govor predsedniku občine ostal v predalu le kot trajen spomin.
Za kegljače je razumevanje
V	gostilni Marije Badovinac v Metliki hitijo dograjevati avtomatsko kegljišče, lu bo prvo v Metliki. Na ot-britvi konec meseca bodo nastopile tekmovalne ekipo kegljačev v okviru občinskih delavskih športnih iger. V tej gostilni so za kegljaški šport vneti in dajejo' za tekmovanja prostor zastonj.
SPREHOD PO METLIKI
■ KOMUNALNO PODJETJE V METLKI, ki t bližini novega otroškega vrtoe gradi devetstano-vaix]skl blok, v katerem bodo tudi Štiri garsoDjere, skuSa fiiniibolj 1e-rabiti letofinje lepe jesenske dneve. Upa, da bo zgradba letos ie pod streho, stanovalo! pa bi se t novo stavbo vselili prihodnjo jesen.
■ PBES) TRGOVINO »KOKRA« na Majerju namerava Komunalno podjetje 6e pred rimo napraviti pre^ plofoik, na obrti straneh pa ure^ti gredice in jih na spomlad zasaditi z vrticami.
■ NA TOVARNIŠKI CESTI, ki pelje k podjetju BETI, so obsekali topole in ob oestiSdu namestili vefi stoječih neonskih svetilk. Tako je ponoči dostop do tovarne pirav
po raassvetljen. Ker so lastniki vec bližnjih hli ometali pročelja, dobiva U del mesta vse prikupnejšo podobo.
■ V VINOTOČU KMETIJSKE ZADRUGE so te dni iztočili zadnjo lansko čmino. Zdaj je na w-
sti letošnja portugalka. Navadno brto vino točijo po 4 din, kraljevino po 4,50 din, čmino pe po B dn. Itokta in ora sta po 60 pat, kisla voda pa po 1.20 din.
■ DRUŠTVO UPOKOJENCEV ▼ METLIKI je nameravalo v nedeljo prirediti za svoje člane izlet t Črnomelj, na Vinico in Bosiljevo. Sestali naj bi se s čmomaljskiml tovariSi in se e njimi pogovorili o perečih vpraSanjih upokojeocev-Voidar pri Metličanih ni bilo prar Tega odziva — za mnoge je bila ovira hladnejSe vreme — in tako Je nameravano tovariSco srečanj* padlo T vodo.
■ SPET JE V VRSTE NAJ8TA-REJ6IH METLIČANK posegi* smrt. 11. oktobra popoldne so ma-Ačani premili k zadnjemu počitku l^rezijo Fux, 83-letno vdovo po posestniku Feliksu Puxu. Dan proj pa ao na metliSkem pokopaliMu pokopali 86-letno Marijo BoldiDi ki Je jesen življenja preživela t Domu počitka. V mladih letih
Je udinjala kot gospodinjska pomočnica jxri	družinah.
meHiškfeiTfednik
st. 42 (1021) -k if
DOLENJSKI LIST m
Pogled na prodajalno ELEKTROTEHNA na novomeškem Glavnin trgu, ki so jo lani razširili in v njej povečali izbiro vsega elektrotehničnega materiala.
(Foto: M. Vesel)
„Pri nas imamo bogato izbiro"
V »ELEKTROTEHNI« bodo tudi vnaprej skrbeli, da bodo kupci zadovoljni zapuščali trgovino
Gospodinjskih aparatov, elektroinstalacijskega materiala akustike, elektromotorjev in lestencev vseh vrst že dobro leto dni Novome-ščanom ni treba kuix)vati v Ljubljani ali drugje. »ELEKTROTEHNA« na Glavnem tr-gru ima bogato izbiro. Ni čudno, da se kupci v tej trgovini radi oglašajo. Tu namreč lahko kupijo vse, kar potrebujejo, prodajalci pa }ih tudi ne pustijo predolgo čakati.
Tone Bele, poslovodje »ELEIKTROTEIHINE«, nam je povedal tole: »ELEKTROTESHiNA si je T zadnjem letu pridobd-la med kupci precejšen ugled. Cene so konkurenčne, postrežba je solidna, kup« cem pa nudimo posojila pod aek) ugodnimi popoji. Pri nas lahko najame kupec posojilo za dobo 6, 1Q ali 34 mesecev, če se odloči za odplačilo T 6 ali 13 mesečnih obrokih, mu ni treibe pla-
Tone
Bele, poftlovodja ELEKTROTEHNE, novomeški trgovec.
čati nikakršnega pologa in budi porokov ne potrebuje.o
-^Kdo so vaši najpogostejši kupci?
»Pri nas kupujejo velike gospodarske oi^anizacije (Krka, IMV, Kremen, Labod) in pK>sameesniki.
— Kaj gre najbolje v denar?
»ElektToinstalacijski material, lestenci (pri nas imamo največjo izbiro) in seveda gospodinjski stroji.«
— Od kod dobavljate Mago?
»Največ iz ljubljanske Elektrotehne. Ce tam nimajo vsega, kar potrebujemo, se obračamo na Tehnomeroator-ja iz Celja, kd je močan uvoes-Dik, včasSi pa tudi na Radkv, elektro ie Beograda.
— S čim boste v prihodnje privabili še več kupcev?
»V novembru bomo začeli prodajati tudi vodovodnoinsta-lacijski material, po katerem zdaj kupci pogosto sprašujejo. Trudili pa se bomo, da bomo vselej imeli bogato j^iro in da bodo kupci zadovoljni odhajali iz naše tr-Ifovine.«
»5^ ' "
f <.s	^	s
dandy-
1:1
lasica
moški pulover iz najnovejše kolekcije GOLF je izdelan iz 100 odstotnega LAMBSVVOOLA in je namenjen ljubiteljem športne mode. Dobite ga v sedmih različnih barvah, maloprodajna cena pa je 148,00 din.
)PRESKRBA
@	KRŠKO
[S	Vam nudi v svoji prodajalni ŽELEIZNINA v Krškem vse vrste gradbmega,
vodoinstalacijskega in elektroinstalacijskega materiala, steklo, porcelan, barve L~J	— lake, kemikalije ter lovske in športne potrebščine po konkurenčnih cenah.
Posebno ugodnost nudimo pri nakupu gospodinjskih in akustičnih a]>aratov ter ema^rani posodi.
1?]	^ obisk se priporama kolektiv!
ILKA VAŠTETOVA:^^(
VRAŽJTK 1>EKXJS
(Zgodovinski roman)
:t8
A ni jih še uredil doslej, dasi je bival že dva dneva v novem domu. Bal se je odpreti skrinje in zaboje, ki mu jih je Marija tako skrbno napolnila.
Onega dne je stal na zaboju in ol^šal lestenec pod strop. Jernej mu je podal orodje. Baron je delal, da — pozabi.
Tedaj se je začul pred hišo topot konjskih kopit.
Valvasor je prebledel.
»Jernej, naj pogleda, kdo je!«
Sluga je stopil z zaboja.
2e se je sluga vrnil. Odprl je vrata in spustil v sobo tujca — Uskoka.
»Dobro jutro, gospod! Naš pop ti pošilja to pismo.«
Vlah je pomolil Valvasorju zganjeno pismo z visečim pečatom. S tresočimi se rokami je baron odprl pismo:
Pop Peruščevič od Sv. Nedelje mu je sporočal, da je v zadevi izgunile devojke storil vse, kar mu je bilo mogoče. Poslal je takoj sle do vseh sosednjih popov s prošnjo, naj poiščejo devojko, ki so jo Vlahi ugrabili, jo vzamejo pod svojo zaščito, da se ji ne zgodi kaj žalega, in jo oddado v gradu Berhovo ali pa v župnišču Sv. Nedelje. A vsa poizvedovanja za njo so ostala brez uspeha .
Valvasor se je prijel za glavo.
 Nesrečno dekle! Kaj. se je zgodilo z njo?
»Spišem ti odgovor za tvojega gospoda. Pojdi v kuhinjo, da se okrepčaš!«
Namignil je Jerneju, naj skrbi za Vlaha. Hotel je biti sam.
Zrušil se je za pisalno mizo in se trudil, da zbere misli... Kaj zdaj? Ali naj se sam odpravi na Gorjance? A če jo domačini ne najdejo, kako naj najde
sled za njo on, ki mu gozdovi tam gori niso dobro znani!
Pa vendar! Nekaj mora ukreniti. Ne sme odlašati in se zanašati na pomoč drugih. Drugih! Ha! Od Herbersteina niti odgovora! Sev^a — kako bi se velerodni gospod grof mogel vznemiriti zaradi hčerke Valvasorjevega uslužbenca!
Kaj zdaj?
Da bi mirno čakal doma, dokler mu ne prineso vesti o njenih mukah, o njeni smrti — ne, to je nemogoče. Tega ne bi vzdržal.
Torej mora sam na pot, na Gorjance.
»Da. Kar popovemu slu se pridružim.«
Oddahnil se je, ko je to sklenil, in že je vstal, da se odpravi.
Zdajci pa — pred hišo zvončkljanje sani — zunaj po stopnicah krevsanje, pred vrati šepetanje — v sobo stopi Jernej.
»Gospod ba—«
Takoj je vse bral slugi z obraza.
»Marija! Kje je Marija?« je planil.
»Tukaj sem,« je vstopila s srečnim smehom.
Z obema rokama jo je prijel za glavico in ji dolgo zrl v oči.
»In kdo —?« je vprašal naposled.
V odprtih vratih je stal Trošt in poleg njega oglar Janez. Nanj je pokazala Marija.
Vstopili so še drugi: domači otroci in Jernej m kuharica Mica in popov sel. In vsi so z glasnimi vzkliki pozdravljali Marijo in izpraševali vse križem.
Marija skoraj ni vedela, komu naj prej odgovori. Naposled jim je bilo vse jasno: Uskoki so jo ugrabili, ko je padla z lipe. Janez pa je na poti skozi gozdove počakal ugodno priliko, ubil oba Uskoka, rešil Marijo in jo po ovinkih drugi dan pripeljal na Brhovo.
»Janez, kako naj se ti zahvalim?« je Valvasor krepko stisnil žuljavo oglarjevo desnico.
Janeza je oblila rdečica.
»Nič!« je odkimal, se iztrgal — že zaloputnil vrata. Njegovi težki koraki so zropotali po stopnicah.
Toplega aprilskega popoldne je večja družba sedela v Valvasorjevi sprejemnici, vogalni sobi s širokim izpustom. V prijaznem kotičku v izpustu je sedela baronica, ki je bila šele pred tednom dni vstala s porodniške postelje, poleg nje njena pastorka, ba-ronesa Ivana, pri drugem oknu pa Marija Troštova; vse tri z ročnimi deli v rokah.
V drugem kotu sobe je sedel pri mizi baron, pred seboj mapo z novimi bakrorezi mojstra Trošta. Baronu je gledal prek ramen grof Orfej Strassoldo, posestnik krškega gradu. Poleg barona se je sklanjal nad mapo gvardjan krškega kapucinskega samostana o. Avguštin — svetsko naobražen človek širokega duha, mož zlatega srca, čeprav navidez strog in mrk.
Ob drugi baronovi strani pa je iztegoval vrat gvardjanov spremljevalec pater Jurij, visok, trščat mož z bledorumenimi lasmi in dolgo rumeno kodrasto brado. Njegove svetle oči so sijale o dobroti, sladek nasmeh mu je stalno krožil okorg usten — »a v srcu mu sedi hudič«, je presojala Marija, ko ga je prvikrat ugledala.
garancija
PRIJATELJ, KI NE RAZOČARA i-ij:
SUPERAVTOMAT PS 653
10 programov misli in rlela za vas gjTILEJl^ i TEHNIČNA IN OBUKOVNA DOGNANOST - GARANCIJA TRAJNOSTI, VARČNOSTI IN ZANESLJIVOSTI
Reklamni
Program
UČINKOVITA IN NAJCENEJSA
SKUPNA REKLAMA
v PETIH ČASOPISIH IN DESETIH LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJAH
SRP
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE
reklamne -tSTORITVE PRI
‘^^Druženju pokrajinskih časnikov
IN LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJ SRS '-'^ELJE. GREGORČIČEVA 5 - TEL. 20-09
SRP
Ugodna priložnost za zaposlitev!
RUNIK LIGNITA VELENJE
Šteje danes 3400 delavcev in še širi svojo dejaviH>st,
ZATO SPREJME NA DELO
VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV IN KVALIFICIRANIH RUDARJEV KVALIFICIRANIH ELEKTRIČARJEV, KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV in KVALIFICIRANIH VODOVODNIH INŠTALATERJEV
STALNO DELO, DOBER ZASLUŽEK. RAZNE UGODNOSTI
Pof aj:
Telesno in duševno zdravje, staro«vt od 18 do 28 let. Kvalificirani rudarji morajo imeti dokazila o kvalifikaciji.
Pišite ali pa se zgrlasite osebno v Rudniku lignita Velenje — kadrovsko^ocialni sektor.
I
V E Č KOT PETDESET
l E T
Bumi
w .
vodi v
kvaliteti I
S t
▼
I
LAHKO GA DOBITE TAKOJ!
y našem ridadišču lahko dobite takoj naslednja osebna vozila:
□ ZASTAVA 750
□ ZASTAVA 1300
□ ZASTAVA 1100/R
□ FIAT 125/PZ
Možna je izbira barve
Za ZASTAVO 750 odobravamo 8.000 din kredita, za ZASTAVO 1300 10.000 din kredita, za ZASTAVO 1100/R tudi 10.000 din in za FIAT 125/PZ prav tako 10.000 din potrošniškega kredita.
Kredite odobravamo za dobo 30 me«ecev z 20-odstotnini pologom.
Vse biformacije:
NOVOTEHNA
i
♦
♦
X
♦
♦
♦
:
♦
t
TRGOVSKO PODJETJE, NOVO MESTO
telefon: 21-132 in 21-538
Tsez i
Tovarna perila
LABOD
Novo mesto
razpisuje prosto delovno mesto
UPRAVNIKA OBRATA V KRŠKEM
Poleg splošnih pogojev, predvidenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:	*
— visoka strokovna izobrazba in tri leta prakse na vodilnih delovnih mestih v gos.iXMJarstvu;
— višja strokovna izobrazba in šest let prakse na vodilnih delovnih mestih v gcspodarstvu;
— srednja strokovna izobrazba in deset let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu.
Kandidat mora imeti sposobnost vodenja industrijskega obrata.
Kandidati mcrajo predložiti kratek življenje-pds in ustrezna dtokazila k splošnim in posebnim pogojem razpisa.
Osebni dohodek je določen s Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov pc<djetja.
Kandidati naj vložijo pismene ponudbe v 15 • dneh i>o objavi razpisa na naslov: Raapisna komisija tovarne perila »LABOD«, Novo mesto, poštni predal 55.
O izidu razpisa bodo udeleženci obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri kandidata.
»NOVOTEHNA«
NOVO MESTO
objavlja
prosto delovno mesto .
SKLADIŠČNIKA
v SERVISU »ZASTAVA«, NOVO MESTO
POGOJI:
KV trg. pomc«čnik ali KV avtomehanik s prakso v vodenju skladiščnih del avtostroke.
Prošnje sprejema splošni sektor 15 doi po objavi.
ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE
v
sprejmejo
za nedoločen čas na delo v jamske obrate rudnikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje
večje število jamskih kopačev, kopaških pomočnikov in vozačev
POGOJI ZA SPREJEM:
1. starost od 18 do 35 let
2. telesno in duševno zdravje
3. discipliniranost, ki je potrebna v rudarstvu
4. posloisna doba 1—3 mesece
Nastcp fJužbe je mogoč takoj. Stanovanje je zagotovljeno v sodobno urejenih samskih domovih, prehrana pa v rudniških menzah.
Vse kandidate za zaposlitev vabimo, da se s potrebnimi dokumenti javijo v kadrovskem sektorju Zasavskih premc-govnikov Trbovlje zaradi dokončnega dogovora.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA SKUPNIH SLUŽB ZP — TRBOVLJE
Avtopromet In tuzemska špedicija »GORJANCI«, Novo mesto - Straža
A. objavlja proi=.ta dtelovna mesta za:
1. 25 VOZNIKOV TOVORNIH AVTOMOBILOV in
2. 1 AVTOMEHANIKA
Pogoji:
pod 1.: voznik motornih vozil C, E kategorije z dokončano osemletko ali tečajem za poklic voznika motornih vozil. Poskusno delo traja dva meseca, pod 2.: dokončana poklicna šola avtomehan-ske stroke in odslužen kadrovski rok. Poskusno delo traja 45 dni.
Objava velja do zasedbe prostih delovnih mest. Prijave pošljite na naslov: Avtopromet »GOR> JANCI«, Novo mesto, p. Straža (komisija za delovna razmerja).
B. razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo:
1. Fiata 1100 - poltovornega avta
leto izdelave 1960, v voznem stanju, telinično pregledan 26. 7. 1969. Izklicna cena je 9.000,00 din. Licitacija bo v avtoparku podjetja v Vavti vasi v soboto, dne 18. oktobra 1969, ob 11. uri. Interesenti morajo položiti kavcijo v vi.^ini 10 odstotkov izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti.
2. Raznih rabljenih pisalnih miz
Ogled vozila in pisalnih miz je možen od dneva objave do dneva licitacije vsak dan od 8. ure dalje v avtoparku podjetja v Vavti vasi.
miiiiliiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
j KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA |
E	Pretekli	teden	so	darovali	len	na	novomeSid	transfuzij	stel	=
E	postaji; Ivan Sišks in Franc Pezdirc, člana Novolesa. Straža;	E
E	Janez Turk in Alojz Kristan, člana Novoteksa, Novo mesto;	E
E	Stane Zadnik, Vlado Čeligoj, Karolina Petrič, IVIilan Zakraj*	E
E	šek, 2eIjko Gričar, Jože Nemanič, Stane Urek, Lojze Ratajc,	E
=	Jože Ko4)al, Dragica Strucelj, Tončlm Penič Milena Mušič,	E
E	Angela Kunaver, Vera	Jesenšek, Marica Sket In /Vnic«	Adam,	E
E	dijaki lonetijske šole	Grm; Ivanka	Pirnat, ''slanica splošne	E
=	bolnice Novo mesto; Jože Kreslin, Mustafa Hodžič, Jožef Ge-	E
E	rek, Djordje Vukmanovič, Zijad Nemec, 2:1' cjin Simič, Geva	E
E	Baloh, Tomislav Beklč, Stanislav Aržcij Jovan Micič, Ste-	E
E	van Hilko, Petre .Angelovsid, Radmilo Nikolič, Stepan Antolič,	=
E	Janez Nagode, Dobrivoj čtrlč m Irfaa Jes>:'.ovič, vojaki VP	E
E	1394/16, Novo mesto;	Martin Turk,	član Kovinarja,	Novo	E
E	mesto; Anica Fink, članica Mesnega prehrambnega podjetja,	E
E	Novo mesto; Marija Lenarčič, članica Zavodu za zdravstveno	E
=	varstvo, Novo mesto;	Janez Smrke	član Keramike,	Novo	E
E mesto.	E
iTiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiittiiiiiiiiTF
KERAMIKA
tovarna keramičnih izdelkov
NOVO MESTO
obvešča
cenjene odjemalce da ima na zalogi
KRUŠNE PEČI in KAMINE
ter priporoča svoje storitve,
ZA OBČINSKI PRAZNIK NOVOMEŠKE OBČINE ČESTITA VSEM OBČANOM!
Upravni odbor
Belokranjskega gradbenega podjetja v Črnomlju
raaplsuje prosta delovna mesta:
1. SEKRETARJA PODJETJA
2. REFERENTA ZA OBRAČUN OSEBNEGA DOHODKA
Pogoji:
Pod točko 1. pravnik z dokončano pravno Solo. Pod točko 2. kcnčana ekonomska srednja Sola. Posebni pogoji za delo na navedenih delovnih mestih je poizkuFjio delo tri mesece. Nastop dela takoj ali pd' dogovcTU. Osebni prejemki po pravilniku podjetja. Stanovanje po dogovoru. Pismene ponudbe sprejema UO podjetja do 25. oktobra 1969.
Slšlšlšlšlalasišišlčilšlšlšišišišišlšlšlšlasialšlslšlglš
^	lEj
KAJ IS VAIVI j|
  NUDI 13
iŠ I^OLEN JK A: j|
KROMPIR IN JABOLKA ZA OZIMNICO
V naših trgovinah: MARKET v Bršlinu, MARKET na Cesti herojev in v SAMOPOSTREŽBI na Glavnem trgu lahko dobite krompir Igor in cvetnik ter prvovrstna Jabolka jonatan, krivopecelj, voščenka in kanadka. Ozimnico dostavljamo tudi na dom.
avtomatski oljni gorilniki
s KROŽNIM PLAMENOM
I H. BLdMSTgPT AB
• ZMOGUlVOST 16.000 DO 450.000 kcal/ri » KURILNO OLJE ZA GOSPODINJSTVO DO 1,6» E NA VSEH BENCINSKIH ČRPALKAH
NORDIJSKA IZVEDBA KONKUR£NČN£ CENE iVEDSKA KVALITETA
GENERALNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO
ierromailo
MARIBOR
RAZGLAS
o JAVNI DRAŽBI V BREŽICAH
STANOVANJSKO
IN KOMUNALNO PODJETJE
BREŽICE
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo enega dvosobnega in enega enosobnega stanovanja
v novem stanovanjskem bloku v Brežicah, llije Gregoriča 9, ki bo v četrtek, 30. oktobra 1969, ob 8. uri zjutraj na sedežu podjetja v Brežicah, Cesta prvih borcev 9
Na javni dražbi se proda;
1. ENO DVOSOBNO STANOVANJE Stev. 24 v IV. nadstropju zgradbe, ki leži na severozahodni strani in obsega: predsobo, kuhinjo, shrambo, dnevno sobo, balkon, spalnico, stranišče in kopalnico, v skupni izmeri 53,22 m*. Izklicna cena je 84.000,00 Ndin.
Rok plačila: polovico kupnine v roku 15 dni po poc^isu pogodbe, drugo polovico kupnine pa do 15. marca 1970.
2. ENO ENOSOBNO STANOVANJE štev. 22 v III. nadstropju zgradbe, ki leži na jugovzhodni strani in obsega: predsobo, kuhinjo, shrambo, spalnico, balkon, stranišče in kopalnico, v skupni izmeri 40.26 m^
Izklicna cena je 63.500,00 Ndin.
Rok plačila: polovico kupnine v roku 15 dni po podpisu pogodbe, drugo polovico kupnine pa do 15. marca 1970.
Ostali (>ogoji javne dražbe:
1. varščina za pristop k javni dražbi znaša 5.000,00 Ndin ki se vplača na blagajni podjetja do pričetka javne dražbe;
2. stroške postopka javne dražbe plačata najugodnejša ponudnika;
3. če najugodnejši ponudnik ne plača kupnine v določenem roku, pogodba o nakupu stanovanja preneha veljati; položena varščina napade v korist podjetja, kupnina pa se vrne najugodnejšemu ponudniku;
4. položena varščina se obračuna pri drugem obroku kupnine.
Najugodnejši ponudnik mora sodelovati pri investicijskem in tekočem vzdrževanju zgradbe v smislu določil zakona o lastnini na dfelih stavb.
Poleg stanovanja ima najugodnejši ponudnik tudi pravico do souporabe pralnice, siiSilnice in kletnega prostora za shrambo. Nadalje ima najugodnejši ponudnik pravioo souporabe do vseh ostalih delov zgradbe.
Stanovanji prevzameta najugc-dnejša ponudnika v posest v roku 10 dni po izročitvi »ključa v roke« s strani PIONIRJA Novo mesto prodajalcu teh stanovanj.
če javna dražba ne bo uspešna, se oddajo stanovanja z nepcwedno pogodbo.
Vsi ostali pogoji za udeležbo na javni dražbi so ras^ vidni do prlCetka javne dražbe na sedežu podjetja.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DA-N: poročila ob 5.00,
6.00. 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00,
18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
■ PETEK, 17. OKTOBRA: 8.08 Operna matineja 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti
— Izidor Golob; Moje izkušnje z vrtnimi čebulicami. 12.40 Mali koncert zbora DPD Svobode iz Stražišča pri Kranju 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci te-stitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Koncert po željah poslušalcev. 18 50 Ogledalo našega časa.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik.
20.00 Hugolin Sattner: »Jeftejeva prisega« — Viktor Parma: »Rokovnjači«. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
■ SOBOTA, 18. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Jutro v mestu. 9.35 »Cez travnike zelene«. 9.50 »Naš avtostop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Verbič: Nasveti za pitanje telet. 12.40 Z ansambli domačih napevov 13.30 Priporočajo vam 14.25 Melodije za razvedrilo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Lepe melodije. 20.30 Zabavna radijska igra
— Dr. Walter Gerteis: Vozli inšpektorja Bralna — »Obisk iz megle«. 22.15 Oddaja za naše Izseljence.
■ NEDEUA, 19. OKTOBRA: — 6.00^.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska šola za otroke — Margareta
Cordes; »Trije mehovi laži«. 9.05 Koncert iz naših krajev — Rogaška Slatina. 10.05 Se pomnite, tovariši ... Ob 25-letnici osvoboditve Beo^da. 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.50 Z novimi ansambli domačih viž, 14.30 Humoreska tega tedna — Šaljive srbske narodne zgodbe. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska Igra — Helnrich von Kleist: »Razbiti vrč«. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbrae razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Zaplešite z nami.
■ PONEDELJEK. 20. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma 11.00 Port^ila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milica Oblak: Ugotovitve zveznega posvetovanja o jagodičju. 12.40 Igra pihalni orkester RTV Ljubljana p. v. Jožeta Privška. 13.30 Priporočajo vam . .	14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo' 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali« — propagandna oddaja, 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15
l^inute z ansamblom Lojzeta Slaka 20.00 S festivala Musik protokol Graz 1969 . 22.15 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij
■ TOREK, 21. OKTOBRA: 8.08 Operna matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Ptuj.
10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste, 12.30 Kmetijski nasveti — inž, Nace Lovšin; Ocenjevanje vrednosti in odbiranja telet. 12.40 Od vasi do vasi, 13,30 Priporočajo vam , . 14.05 Glasbeno udejstvovanje mla-
NEDELJA, 19. OKTOBRA
9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd)
9.30 Malo svetovno telovadno prvenstvo — finale moški — (Ljubljana)
12.30 Disnejrev svet (Ljubljana)
13.20 TV kažipot (do 13,40) (Ljubljana)
Športno popolde (Ljubljana)
18.15 Siba ne počiva — angleški film (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
30.30 Vljavaja (Ljubljana)
20.35 Malo svetovno telovadno prvenstvo — finale ženske — (Ljubljana)
21.35 Muzikanti — humoristična oddaja (Beograd)
22.20 Videofon (Zagreb)
22.35 Športni pregib (JRT)
23.05 TV dnevnik (Beograd)
Drugi spored:
20.00 TV dnevmk (Zagreb)
21.00 Spored italijanske TV
PONEDELJEK, 20. OKTOBRA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
10.30 Nemščina (Zagreb)
10.45 Angleščina (Zagreb)
11.00 Osnovne splošne izobrazbe —
(Beograd)
14.45 TV v šoli (Zagreb)
15.40 Nemš<‘:ina (Zagreb)
15.55 Angleščina (Zagreb)
16.10 Francoščina (Beograd)
17.15 Madžarski TV pregled (Po-horjft-J*lešivec) (Beograd)
17.45 Tiktak: Pestema III del — (Ljubljana)
18.00 Po Sloveniji (Ljubljana)
18,25 Jedrsko orožje In zaščita —
(Ljubljana)
18.50 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd)
19.20 Mladinski mednarodni simpozij na Bledu (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vivajava (Ljubljana)
30.35 Simon Jenko; Jeprškl učitelj
— TV drama (Ljubljana) 21,32 Biseri glasbene literature: M.
Bravničar: Himnus Slavicus
— D. Škerl: Intrada (Ljubljana)
31.55 Poročila (Ljubljana)
Drujci sMred:
17.30 V«ieml zaslon (Sarajevo)
17.45 TV vrtec (Zagreb)
18.00 Mali svet (Zagreb)
18.30 Znanost (Beo^iul)
18.50 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd)
10.30 TV pošta (Zagreb)
19.45 Propagandna oddaja (Zagreb)
30.00 TV dnevnik (Zagreb)
31.00 Spored Italijanske TV
TOREK, 21. OKTOBRA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
10.30 Ruščina ^Zagreb)
11.00 Osnovne splošne laobrMibe — (Beograd)
11.80 Velika Šolska ura — prenos ii Kragujevca (Beograd)
14.45 TV v šoli (Zagreb)
15.40 RuSCina (Zagreb)
16.10 Angleščina (Beograd)
17.45 Risanka (Ljubljana)
18.00 Lutkovna oddaja (Zagreb)
18.30 Po sledeh napredka (Ljubljana)
18.40 Novosti Is studia 14 (Ljubljana)
19.05 Polk Delta — oddaja li dkla Od zore do mraka — (Ljubljana)
19.35 Porfret Franceta MiheliSa — (Ljubljana)
19.50 Cikcak (Llubljana)
20.00 TV dnevnik (Llubljana)
30.30 Vivajava (Ljubljana)
20.35 Velika imena sodobnega filma; Jifi Kawalerowicz: Igra
— poljski film (Ljubljana) 22.10 Veliki mojstri; Vaclav Talich
(Ljubljana)
Poročila (Ljubljana)
Drupi spored:
17.25 Poročila (Zagreb)
17.30 Kronika (Zagreb)
17.45 Risanka (Beograd)
18.00 Lutkovna oddaja (Zagreb)
18.20 Telosport (Zagreb)
19.00 Narodna glasba (Zagreb)
19.15 Mladinska tribuna (Zagreb)
19.45 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Zagreb)
21.00 Spored italig^ske TV
SREDA, 22. OKTOBRA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
17.25 Moskva; Nogomet SZ : Irska
— prenos (Intervizija)
19.15 Niso samo rože rdeče (JRT)
19.45 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vivajava (Ljubljana)
20.35 Vozniško dovoljenje, prosim
— zadnja oddaja (Ljubljana)
22.00 Človek s kamero: Zgodba iz Louisiane (Ljubljana)
23.15 Poročila (Ljubljana)
Dru.ti spored:
17.25 Porodila (Zagreb)
17.30 Kronika (Zagreb)
17.45 Oddaja za otroke (Zagreb)
18.30 Poljudno znanstveni film — (Zagreb)
19.00 Enciklopedija (Zagreb)
19.15 Niso samo rože rdeče (Ljubljana)
19.45 prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Zagreb)
21.00 Spored italijanske TV
ČETRTEK, 23. OKTOBRA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
10.30 Angleščina (Zagreb)
10.45 Nemščina (Zagreb)
11.00 Francoščina (Beograd)
14.45 TV v šoli (Zagreb)
15.40 Nemščina (Zagreb)
15.55 Angleščina (Zagreb)
16.10 Osiiove splošne izobrazbe — (Beograd)
17.45 Tiktak: OtroSke igre (JRT)
18.00 Zapojte z nami: P. I. Čajkovski (JRT)
18.15 Po Sloveniji (I^jubljana)
18.45 TV komedija (Zagreb)
1Đ.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vivajava (Ljubljana)
30.35 Wllllam Thackeray:	Sejem ničevosti — nadaljevanka — (Ljubljana)
31.35 Kiutume diagonale; Ob 35 letnici Pionirja in Cicibana (Ljubljana)
33.10 Smart - serijski film (LJul»-IJana)
32.35 Poročila (Ljubljana)
Drugi spored;
17.35 PoročUa (Zagreb)
17.30 Kronika (Zagreb)
17.45 Tiktak (Ljubljana)
18.00 Zapojte s nami (Ljubljana)
18.15 Narodna glasba (Zagreb)
18.45 TV komemja (Za^b)
19.45 TV prospekt (Zagreb)
30.00 TV dnevnik (Zagreb)
31.00 Spored italijanske TV
PETEK, 24. OKTOBRA
9.35 TV v šoU (Zagreb)
11.00 Angleščina (Beograd)
14.45 TV v Soli (Zagreb)
18.10 Osnove splošc« izobrazbe — (Beograd)
17.45 Nove dogodlvSčine Ruckleber-rva Firma — mladinski serijski film (Ljubljana)
18.15 Glasbena oddaja (Skopje)
19.00 V srediSfiu pozornosti (Ljubljana)
dih. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci. 20.00 Prodajalna melodij. 21.25 Majhen koncert lahke glasbe. 22.15 Jugoslovanska glasba.
■ SREDA, 22. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franc Mikuž: Poročilo z mednarodnega simpozija žlahtniteljev Eukarple, 12,40 Priljubljeni pevci slovenskih narodnih pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas.
17.05 Mladina sebi in vam, 18.15 Rad imam glasbo. 18.40 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in opera«, 22.15 S festivalov jazza
■ ČETRTEK, 23. OKTOBRA: -8.08 Glasbena matineja. 9.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev.
10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični najiotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž Boris Beloglavec: Organizacija po speševalne službe na Štajerskem. 12.40 Cez polja In potoke, 13.30 Priporočajo vam . , 14.05 »Pesem iz mladih grl« 14.40 Lirika za otroke; »Mehurčki« 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas.
17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne.
18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Francem Korenom, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Vabimo vas na bralno revijo. 21 40 Glasbeni nokturno.
22.15 Večer s predstavniki naše nacionalne glasbene kulture.
19.50 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vivajava (Ljubljana)
20.35 Veliki denarji — angleški film (Ljubljana)
22.00 Življenje v vesolju — I. del (Ljubljana)
22.25 Poročila (Ljubljana)
Drugi spored:
17.25 Poročila (Zagreb)
17.30 Kronika (Zagreb)
17.45 Oddaja za otroke (Skopje)
18.15 Glasbena oddaja (Skopje)
19.00 Panorama (Zagreb)
19.50 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dne\^k (Zagreb)
21.00 Spored italijanske TV
SOBOTA, 25. OKTOBRA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
17.45 Po domače (Ljubljana)
18.15 Radost Evrope — nadaljeva nje oddaje ob Tednu otioka (Beograd)
19.15 Sprehod skozi čas — I. svetovna vojna (Ljubljana)
19.40 Pet minut za boljši Jezik — (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vivajava (Ljubljana)
20.35 TV magazin (Zagreb)
21.35 Rezervirano za smeh (Ljubljana)
21.50 Inšpektor Maigret — serijski film (Ljubljana)
22.40 TV Kažipot (Ljubljana)
23.00 Poročila (Ljubljana)
Drugi spored;
17.25 Poročila (Zagreb)
17.30 Kronika (Zagreb)
17.45 Narodna glasba (Beograd)
18.15 Mladinska igra (Beograd)
19.45 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Zagreb)
21.00 Spored italijanske TV
Ivan Olbracht - Gustav Dore
BIBLIJSKE
ZGODBE
Stoletja je bdla biblija nekakšen zbornik vsega znanja in edini vdr spoznavanja, nanjo se je opirala evropska filofsofija, ervropska kultura in umetnost.
Danes občudujemo biblijo kot dragoceno književno dediščino, ki nas poučuje o zgodovini, družbenih in političnih dogajanjih, gospodarskih ureditvah, mišljenju in navadah starih narodov. 251asti pa jo cenimo, keir je bdla spodbuda za mnoge pesniške, slikarske, kiparske in glasbene stvaritve.
V prepričanju, da sodi poanavanje biblijskih zgodb med temelje splošne omike in da je tudi v naši dobd potrebno razumevanje mnogih umetndških del, je veHki češki pisatelj Olbracht pripravU BIBLIJSKE ZGO(DBE za mladino, ki jih kresijo pcxiobe slovečega fran(X)skega slikarja Gustava Dordja.
Ceaia knjige je 62 dinarjev. Kupite ali naročite jo lahko v vseh knjigarnah ali pn (xldelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga, I^jubljana, Titova 3 s priloženo naročalrnico.
NAROČILNICA
Podpisani (a>-
natančen naslov-
netprekUcno naročam knjigo BIBLIJSKE Z(X)DBE.
Vsoto 62 cMn bom plačal(a) — naenkrat — v dveh zaporednih mesečnih obrokih d 31 din' — p>o prejemu računa na tekoči račim založbe Mladinska knjiga, Ljubljana 501-1-30/1.
Neustrezno prečrtajte!
Datum:
Podpis:
ČISTI TON IN JASNA SLIKA - samo z antenami ELRADA!
salaffe
so mrtev kapita ' skladiščih! Razprodajte jih in pomagajte s' •’ denarjem ki ga boste dobil na ta način. Obvestite javnos in kupce, koliko odstotkov popusta ste namenil za blag ir zalog! Pri tem Vam najbolj učmkovito pomaga oglas v lokalnem tedniku!
PLINSKA
KATALITIČNA
PEČ
■ BSUPER
aida
ZA POCENI IN HITRO
SEGRETJE PROSTORA JE HEHADOMESTUVA PLINSKA PEČ
super .
• iKtililno «Offeii]t MsCcgo plaa
• M piiadM Mo8n l*k*a »la aMt brai »la«iwo i* b|Ml (kcn] 1M%
• i* M ntoi ■taMr* pit 4*mI« ■iiiiirilni Mnuliaul
• u»l M pi4iito]« «k*da • ritanft
• Mtto praiMMit oiMrfhM la p>» nH ii	pieiiM« (
NOVOSTI
• ptt lan «gnl<n* >■
■Wnt»w ki« IllMHlI pK« > pliMiMMa MS ta
• t iwii9« It p**n« p*p«tM <
• 2'ltina garancOo M£RE: 41 > •»•Ittm TE2A MQ jnOIMCEi <Wkfl POTROŠNJA IU»NJ*0I>AN fUNAi
n)n.i	tSSgcfli,..1.«00kcol/h
iMd.{ B0Brh..,zi00kcaUlt moM SOsrih...3JOOkcoI/1i fond II I* »»lettii * p*i )• atutom na Rixlanio.flceloilil lotiitMI v Bcesto-du. oleit iL mn od 23.12.1MH
EIRA - »KOFJA LOKA - RATEČE
G
TOVARNA GOSPODINJSKIH APARATOV ELRASKOFJA lOKA
23
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvotiovl
v TEM TEDNU VAS ZANIMA
TEDENS|((I),_E[);[^P
Petek, 17. oktobra — Mira Sobota, 18. oktobra — Luka Nedelja, 19. oktobra — Etbin Ponedeljek, 20. oktobra — Ireo« Torek, 21. oktobra — UrSka Sreda, 22. oktobra — ZorisUva Ootrtek, 23. oktobra — Severin
Brežice: 17. in 18. 10. ameriški film »Moji otroci, tvoji otroci, na-Si otroci«. 19. in 20. 10. ameriški film »Sok Koridor«. 21. in 22. 10. francoski film »Šeherezada«.
Črnomelj; od 17. do 19. 10, a-merifiki barvni film »Izsiljevalce«.
SLUŽBO DOBI
GOSPODINJSKO POMOCNlCO, poSteno, naijraje mlaijdo uix>-kcOenko, iSde družina z dvenia otrokoma (3 in 9 let). Inž. Kolenc, Portorož, Pot pomorščakov.
NEMČIJA — priložno^ za dekle! Za zdravniško gospodinjstivo s dvema osebama iSčemo pirijee-DO mlado dekle za kuhinjo in dosp>odinjstvo (za knhanje potrebno le najnujnejše znanje). Pogoji; čistost, zeinesljivost in samostojnost. Najkrajša možna doba za zaposlitev je 8 do 12 mesecev. Vožnja plačana. Zaslužek 31.000 Sdin razen hrane in stanovanja. Možnost izučdtve za BdravniSko sestro. Ponudbe s fotografijo na oglasni oddelek Dpi. lista pod »Bodoča sestra«.
SPIIEJMEM DEKLE, ki bi se rada zaposlila v Ljubljani. Zadravec, Goljevioa 88, Ljubljana.
GOSPODINJSKO POMOCNICO ićče tričlanska družina. Gros, Murglje 50, Ljubljana.
DVA VOJAŠČINE PROSTA FAN. TA dobita službo, če imata veselje do lesne galanterije, lahko sta lesostrugpja. Hrana in stanovanje v hiši. Kvalifikacija ni nujna. Možna priučitev. Zglasita naj se do 20. oktobra 1969 na naslov Zlatko 2itnik, Visoko 71, p. Šenčur pri Kranju.
TAKOJ sprejmem gospodunjsko pomočnico (UUiko je tudi začetnica). Pekama Omerzeil, Krško.
SPREJMEM fanta za priučitev v pekarski stroki. Vsa oskrba Je ▼ hiši. Osemletka ni potrobna. Pekama Omerzel, KrSko.
AVTOMEHANIKA — vajenca sprejmem. Možnost stanovanja. Ambrož, Gerbičeva 48. Ljubljana.
KV ELEKTROINSTALATER—Elek. tromehanika sprejmem. Plača dobra. Samska soba zagotovljena. Rafko Berlič, Šentvid 105 A — Ljubljana.
miCLANSKA drrižina sprejme takoj pridno gospodinjsko pomočnica. CrevatUn, KopeP., JLA 5.
PRIJAZNA tričlanska dru^a išče za gospodinjsko pomočnico skromno in preprosto dekle ■ dežele, lahko je tudi začetnica. Ugodni pogoji, možnost iolanja. Boštjančič — Turk — Trg OF 14, IJubljana.
SLUŽBO IŠČE
SPREJMEM T varatvo dojenfika in otroke 'do 5 let starosti. Naslov v upravi lista (1973/60)
STANOVANJA
ODDAM dve neopremljeni sobi dekletom. Naslov v upravi lista (1987/69). kamenjam sobo, pripravno za garažo, za primemo sobo. Naslov v upravi lista (1989/69). TAKOJ ODDAM <^>remljeno s6bo za leto dni. Robert Romih, Kettejev drevored 39, Novo mesto. KOZMETIČARKA in šivilja z možem išče sobo s souporabo ku-l*lixje aU brez nje od 15. oktobra 1969.. Naslov v upravi lista (1968/69).
ZAKONSKI par brez otrok iUe stanovanje v Novem mestu ali okolici. Ponudbe pod šifro »Nujno«.
ODDAM opremljeno ali neopremljeno sobo mo6kemu. Naslov t upravi lista. (1956/69)
KUPIM dvosobno stanovanje ali maivjšo hišo v Metliki, Črnomlju, Novem mestu ali bliinji okolici. Ponurdbe na upravo lista pod »Plačam dobro«.
MOTORNA VOZILA
PRODAM dobro ohranjen avto liat T50. Prevoženih 49.000 km. Potočnik, Novo mesto, Skalic-Ujeva 1.
POCENI PRODAM VW 1200 z desnim volanom, odlično ohranjen, primeren tudi sa invalide. Izbijana, Moškričeva 23, tel. 315-612.
PRODAM dobro ohranjen moped T 12. registriran m leto 1970. Janeti Špehar, Trdinova 30 a. Novo mesto.
PRODAM tovornjak Csepel 3,5 t sa 7000 Ndin. Telefon 86-443 Ko-
čevje.
AVTO
renault 4 CV t novim tx>rjem, na novo lakiran in s novimi gumami s»lo poceni pjo-dam. Prodam tudi elektromotor snamko škoda 12 kW, 960 obratov — le nerabljen. Ogled možen vsak dan v večernih u-rah la ▼ nedeljo. Jože Krištof, dentvld prt Stični 93.
UGODNO prodam traktor • hl-drsvUko, kosilnico in dvobnisd-Bim obračalnim plu^som v odUO-nem stanju. Račič. PiroAloa, Cetklit ob KiU.
S1MCX) 1000 GLS, letnik 1067, prodam. SkerU, Novo mesbo. Karlovška 20.
PRODAM moped (trohrsslnec) v dobrem stanju. Alojs Hočevar, Mačkovec 1, Škocjan.
»podam
PRALNI STROJ »Biljana 4«, kjer m vodovoda uporaben tudi samo z elektrilDO, z odlično centrifugo, zaradi selitve u«^xino prodam za 700 Ndin. Ogled v I^jubljani vsak dan od 10.—11. ure. Naslov v upravi Usta v Novem mestu.
RAZSTAVUEN KAMIN in 40-litr-ski električni l<Miec za kuhanje perila poceni prodam. Ogled: Kos, Novo mesto, Trdinova 32.
ZARADI selitve poceni prodam hladilnik — bosch, nov. Naslov v upravi lista. (1976/60)
PRODAM kredenco, štectilnik na drva in otroški voeuček. Mil« Markovič, Kristanova 2, Novo mesto.
UGODNO prodam pralni stroj su-peravtomat, skoraj nov. 2ei^c, Krško, Nova Resa 9.
PRODAM čevljarski šivalni stroj. Pevec, Partizanska 2, Novo mesto.
PRODAM štedilnik na drva Gorenje s pokrovom — je kromiran. Ogled pri Pipanu, Šmihel 43, Novo mesto.
POSEST
PRODAM takoj vseljivo enodni-žinako novejšo hite z vrtom, 3-50bn0 komfortno stanovanje v središču trg^ Brestanica ob Savi. Informacije ter ogled pri Francu Krevlju, Brestanica ob Savi 33.
VZAMEM V NAJEM hišico z' vrtom. Plačilo po dogovoru aU pa eno osebo ki je potxebna pomoči, z vso oskrbo. Franc Plestenjak, KraixJ, Staneta Romana 4.
PRODAM gradbeno parcelo v ia-meri 12 arov na Vidmu, Krško. Karel Petakovič, Nova Resa 3. Krško.
PRODAM 10 arov zemlje primerne za grad njo hiše, v Šmarju pri Sevnici. Naslov v upravi lista.
(1974/69)
VSELJIVO 4-sobno stanovanje i vrtom in garažo v Kočevju — prodam. Vprašajte na telefon 55-659.
PRODAM vinograd v izmeri 50 arov v Drenovcu, blizu SenuS — Leskovec pri Krškem. Primemo tudi za vikend. Oglasite se na naslov; Alfonz Sribar, 712 Bietigheim Alesbrunnerveg 19, Deutschland.
PRODAM vinograd z zidanloo blizu Pleterij. Kroflič, Janežičeva 21, Ljubjana.
PRRODAM iiišo z garažo, vrtom in ostalimi pritikUnami v centru Kočevja. Jože Boldan, Cankarjeva 7, Kočevje.
PRODAM stanovanj^o hišo, dograjeno v tretji fazi (parcela tisoč kvadratnih metrov), tudi za devize. Naslov v upravi Usta. 1961/69).
^^AZNO
ZEIX> NUJNO potrebujem 300.000 Sdin. Kdor mi Jih posodi, mu vmem po dogovoru s 18-odšt. obrestmi in z nagrado. Moj naslov lahko dobite v uredništvu DL pod šifro »CimpreJ«.
ZAPRTJE je zelo zoprna nadlega, ki vam povzroča bolečine, hkrati pa tudi celo vrsto nevarnih bolezni. Najučinkovttejše prirodno sredstvo Je voda DONAT vrelca. Zahtevajte Jo v svoji trgovini, te pa Jo dobe v Novem mestu pri HMEUNIKU — tel. 21-129, STANDARDU (MERCATORJU) — tel. 21-158 in DOLENJKI — tel. 21-440.
2ENIN IN NEVESTA, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane d<Alte pri Otmarju Zidariču, islatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
Od 21. do 23. 10. angleški barvni film »Smrt v očeh«.
Kočevje — »Jadran«: Od 17. do 19. 10. ameriški barvni film »Sodoma in Gomora«. 19. in 20. 10. ameriški barvni film »Lovci na skalpe«. 21. 10. ameriški barvni film »Ujetniki v puščavi«. 22. 10. francoski barvni fibn »Manon 70«. 23. 10. ameriški barvni film »Tanka rdeča črta«.
Kostai^vica; 19. 10. ameriški barvni film »Človek z zahoda«. 22. 10. ruski barvni film »Ljubezen in feredža«.
MetiiKa: Od 17. do 19. 10. francosko-romunski barvni film »Sedem mladeničev in ena«. Od 17. do 19, 10. ameriški barvni film »Jesen plemena Cheyenne«. 22. in 23. 10. jugoslovanski film »Grajski biki«.
Miraa: 18. in 19. 10. ameriški film »Robin Hood Eldorada«.
Mokronog: 18. in 19. 10. franco-sko-italijanski barvni film »Noro morje«.
Novo mesto: 17. 10. »Kraljica Kristina«. 18.10 »Mata Harl«. 19. 10. »Ana Karenina«. 19. 10. »Tarzan in žena lovec«. Od 20. do 23. 10. slovenski barvni film »Sončni krik«. Od 21. do 23. 10. ameriški barvni film »Deset zapovedi« — I. in U. del. — POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 17. do 21. 10. mehiški barvni film »Pesem za karabinko«.
Ribnica: 18. in 19. 10. Jugoslovanski barvni film »Kekčeve ukane«.
Sevnica: 18. in 19. 10. italijanski film »Dvoboj v Texasu«. 22. 10. ameriški film »Tajnost zakletega gradu«.
Sodražica: 18. in 19. 10. nemški barvni film »Winetou in Ai^i«.
Trebnje: 18. in 19. 10. nemški kriminalni film »Sel Je sam« — I. in II. del skupaj.
Ob tragični izgubi na£ega dragega sina
ROMANA HUDOKLINA
iz Gabrja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom Boltezovim, Jevnikovim iz Kostanjevice in ostalim ter vaščanom za xK>moč in tolažbo v težkih trenutkih. Iskrena hvala vaški mladini, osnovni šoli Brusnice, Gcibr-je, posebna zahvala učiteljem n Bivsnic in vsem za po^Jene vence in cvetje, duhovnikoma iz Brusnic in Stopič ter govornikom za poslovilne besede in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti.
Žalujoči: o6e, mama in braieo Franci
Rozalija Bukovec, Loke, Straža,
prepovedujem pašo živine po mojem travniku na Selah vsem vaščanom, posebno pa Jožetu Mirtiču iz Sei. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodm preganjala.
Marija Ude in Karel Staniša iz Šmihela pri Novem mestu prepovedujeva hojo in pašo kokoši po najinih njivah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
Marija Boh, Regerča vas 49, Novo mesto, prepovedujem vsem sosedom prehod čez mojo njivo in lomljenje ograje. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
m
fi^OEVESTILA I
ODLIČEN stroj za cementno strešno opeko, modele, naročila — prodam za 8.500 Ndin. Ljubljana, Milana Majcna 47.
POLAGAM zidne tapete. Obrnite se na Franca Tiholeta, Sevnica, Cesta heroja Maroka 2.
KMETOVALCI! — Izdelujem kolesa za vaš ročni voziček (ga-re). Ambrož, CSeibičeva 48, LJid>-IJana (Kolezija).
V NEDELJO, 19. oktobra, bodo gostovali v gostilni v Bell oeir^ »Henček« in njegovi fantje s humoristom »Leteči«. Za Jedačo in pijačo poskrbljeno. Pričetek ob 17. uri. Vstopnina 5 din. Vabljendl
Prav je, da zveste:
ZAKAJ
PRI
SOSEDU,
Če pa ga lahko dobite na svoj naslovi
PRAV ZARES je neprijetno vam in znancu, pri katerem morda še vedzio preibirate naS domači pokrajinski tednik. Naročite si ga vendar na svoj naslov — zadostuje že dopissnica ni po željd Vam bomo DOLENJSKI LIST pošiljali nekaj tednov breaplaAno na ogled! Spo ročite nam, prosimo, svoj naslov in že prihodnji četrtek boste doblu naš list domov. VSE DOSEDANJE NARO(5NIKE pa prosimo, da te dni poravnajo svojemu pismonoši zaostalo polletno naročnino. Samo poravnana naročnina vam jamči, da vas bo DOLENJSKI LIST' prihodnji teden spet obiskal!
Lepo poesdravljenl!
UPRAVA DOLENJSKEGA USTA
Z& zanimivo dalo
IŠČEMO SODELAVCE
T honorarnem delovnem odnosu v vseh večjih krajih Sloveo^ijo. Delovni čoa reguMrate sami. ZASLU2EK JE ODVISEN OO VAS. Možna j« tudi redna zaposlitefv. Na vaSo pobudo bomo takoj odgovooriSl. Ponudbe pošljite na ^ upravo Usta pod »Pravlalja 69«.
KR'
NE
Podgračeno: verižna nesreča
10. oktobra Je turški voaiik Ala-ettin Bakac pri Podgračenu ustavil svoj avtomobil, ker se je izpraznila zračnica. Ivan Novak iz Ključa pri Zaprešiču Je vozil tik za ivjim s kombijem in ga od zadaj zadel, v kombi pa se Je zaletel z osebnim avt<xnobilom Ra-divoje Zogovič iz Kranja. Poškodovano Novakovo ženo so odpe-IJcdi T bolnišnioo, škodo pa so ocenili na 16.800 din.
Lokve: odrinil ga je na njivo
11. oktobra popoldne je Jože Ovniček z osebnim avt<Mnobilom T Lokvah dohitel osebni avtomobil Jakoba Ivca. Hotel ga je prehiteti, ker pa tega ni mogel storiti, naproti se je namreč peljal kolesar. Je zadel Ivčevo vozilo in ga odrinil na njivo. Škodo so ocenili na 4.000 din.
Cerovec: avtomobilista f zaneslo
Rudi Sali se je 11. oktobra peljal z osebnim avtomobilom od Cerovca proti Koroški vasi. Na ovinku ga Je zaneslo na levo, koder se je naproti pripeljala z osinim avtomobilom Vida Klepec iz Ljubljane. Vozili sta se oplazili, škode pa Je bilo za okoli 3.500 dinarjev.
Novo mesto: podrl kolesarja
Anton Malenšek iz Gotne vasi se je 10. oktobra peljal s kolesom pred vprežnim vozom v Novo mesto. Nenadoma je zavil na levo, ker pa ni nakazal smeri, ga Je podrl z osebnim avtcwnobilom Franc Oletič iz Metlike, ki je prav
Oktobrsko vr^me v pregovorih
V vinotoku burja, mraz, v prosincu sončen čas. — če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu bogato rodi. — če je Gal toploten in suh, bo leto, ki pride, z močo skopuh. — Gal suho-ten obeta sušo naslednjega leta. — Vlažen, mrzel Luka kmalu sneg prikuka. — Kakršno vreme Urša prinese, tako se zima rada obnese.
LUNINE MENE:
18. 10. ) ob 09,32 25. 10. ® ob 09,44 2. 11. C ob 08,14
tedaj prehiteval voz. Kolesar Je dobil lažje poškodbe.
Mokrice: zadel prometno tablo
Jože 21bert iz Brestanice se Je 11. oktobra zvečer peljal od Brežic proti gradu v Mokricah. Pri odcepu Je pr^itro zavil in treščil v prometno tablo. Škodo so ocenili na 800 din.
Podturn: motorist na gramozu
Drago Mrvar iz Ljubljane se Je peljal 9. oktobra z motorjem od Podturna proti Poljanam. Zapeljal i je na kup gramoza in se prevrnil. Poškodoval si je glavo, zato so ga odpeljali v bolnišnico. Sumijo, da Je vozil pod vplivom alkohola.
Semič: mopedist v avtomobil
Prane Vidmar z Vrtače pri Semiču se je 8. oktobra peljal z neregistriranim mopedom in bre« vozniškega dovoljenja iz Črnomlja.
V Semiču je na ovinku vozil po levi in treščil v osebni avtomobil Alojza Justina, ki se je pripeljal naproti, škodo so ocenili na 1500 dinarjev.
Novo mesto: mopedist v majavega pešca
Gašper Jakša iz Potoka Je T. oktobra zvečer na Partlzmiski cesti v Novem mestu z mopedom zadel Ivana Jakupaka, ki Je šel po cesti sem ter tja. Oba sta pa-dla in 90 ju odpeljali v bolnišnico.
nico. Sumijo, da je bil pešec pod vplivom alkohola.
Vihre: z avtom prek žive meje
6. oktobra je osebnemu avtomobilu, ki ga je vozil Italijan Be-njamino Braga, pri Vihrah razneslo zračnico. Voznik Je izgubil oblast nad krmilom in se kmalu znašel na strehi onstran žive me-je. Pri nesreči je bil Braga ranjen, škodo pa so ocenili na 5.000 din.
Sprememba
naslova!
Naročniki, ki ipremenllo svoj stari naslov naj tpcročijo oba naslova Dogaja m, đa 'sporočijo samo aovega, ksr pa imamo pri nas včasUi več naročnikov t enakim r«nimkom m imenom, seveda ne moremo vedeu. čigav naslov le treba spremeniti
Vojaki!
Vsi vojaki, ki naročajo Dolenjski list, naj napišejo tudi točen domač naslov, da bomo vedeli, ali naj Jim pošiljamo belokranjsko-kočevsko Izdajo (s dvema zvezdicama) ali posav-sko-trebanjsko (i eno zvezdico).
POKLICNA SOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL, LJUBLJANA — JEŽICA
šolska komisija pri ZSAM Novo mesto razpisuje
TEČAJ ZA KVALIFIKACIJO VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL
Pogoji:
1. popolna osemletka
2. dveletni staž voznika C kategorije.
Prijave prejema do 1. 11. 1969 dežurni stavbe na Glavnem trgu St. 7, soba St 1.
DOLENJSKI LIST
LASTNIBLl IN IZDAJATELJI; obćlnsice konleren-ce SZDL Brežice. OmomelJ, Kočevje. fCrSko, MetU-fca. Noto mesto, aibnlca, Somica m Trebnje
OREJUJB (JREEWI8K1 ODBOR; Fone OoSnUc (glavni m odgovorni urednik), Ria BaCer. Slavko Dokl, MiloS Jakopeo, &larjaD Legan, Marija Pado-van. Jože Prlmo. Joftioa Teppey U) Ivan Zoran Teb-nlčnj urednik: Marjan MoSkon
IZHAJA vsak detrtek — Posamezna 6tevUka 70 par (7U starlb din) — Letna oaročnina: S2 Ndin (3200 Sdin), polletna naročnina 16 oovlb dinarjev (1600 Sdin); plačljiv« J« vnaprej — Za inozemstvo 62.50 oovlb dinarjev (6.260 Sdin) ob. 6 amerlSklb dO' larjev aU ustreoia druga valuta v vrednosti 5 amerl-&klb dolarjev -> Tekočd račun pri podr. SDK v Novem mestu; 521^ ~ NASLOV UREDNIŠTVA IN OPRA VE: Novo mesto, Olavnl trg 3 — Pofttnl predal; 33 — TeleCoD: (068)-3I-jEn — NeoairočenUi rokoptsor In fotografij De vračamo • liska C3P tDelo« v LjubUanl