SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH posveča del svojega prostora tudi jugo-IN TUJIH REVIJAH slovanskim avtorjem. V svoji najnovejši, 2. številki je odmerila slovenskemu pe-Svetova literatura, znana češka revija, sniku Cirilu Zlobcu častno uvodno me-namenjena prevodom in literarnim infor- sto. Znani poznavalec in prijatelj sloven-macijam iz tujih literatur, dokaj redno ske literature František Benhart je od- 704 705 Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah bral in prevedel deset pesmi iz zadnje Zlobčeve zbirke, Nove pesmi, in jih opremil s krajšo spremno besedo, v kateri skuša opredeliti izpovednoestetske značilnosti te Zlobčeve pesniške zbirke. V isti številki je František Benhart ocenil tudi dve slovenski dramski besedili. Zlata Čeveljčka Dominika Smoleta in Veliki briljantni valček Draga Jančarja. V isti številki sta s proznima prispevkoma za-zastopana tudi srbski pisatelj David La-bahari in Pavao Pavličič iz Zagreba. Svojevrstno pričevanje o mednarodnem srečanju pesnikov konec aprila v Rimu je tako imenovana »antologija katalog«, s katero je organizator predstavil italijanskemu občinstvu vseh 31 pesnikov, ki so iz različnih evropskih dežel in ZDA prišli na to srečanje v Rim. Dovolj obsežno, domala reprezentativno antologijo, ki jo na sedemdesetih straneh uvaja enajst krajših esejev na temo »poezija in gledališče«, je uredil organizator srečanja, pesnik Fabio Doplicher. Jugoslavijo zastopata v tej antologiji hrvaški pesnik Slavko Mihalič in Ciril Zlobec s ciklom petih pesmi iz zbirke Nove pesmi v prevodu Arnalda Bressana. Celotna 335. številka novosadskega časopisa Polja je tematska. V njej so večidel prispevki tujih književnikov o raznih vidikih teorije vplivanja, delovanja in sprejemanja. Sem pa niso uvrščeni sestavki, ki so na to temo v srbohrvaščini že kdaj prej izšli. Članki v tem časopisu so lahko pomemben prispevek k razširjanju raziskovalnih metod v študiju primerjalne književnosti. V 336. številki novosadskega časopisa Polja naletimo na 12 neobjavljenih pisem Vuka Stefanoviča Karadžiča. Med njimi jih je največ naslovljenih na Jakoba Grimma. Ta je Vuka Stefanoviča v Berlinu tudi portretiral. Risbi sta objavljeni s še drugimi Karadžičevimi portreti. Sploh je ta številka v znamenju Vukove dvestoletnice in med takimi prispevki je objavljen tudi odlomek iz daljše razprave Jožeta Pogačnika Nastanek in razvoj Vukove kulturološke zamisli, ki so ga ponatisnili iz našega časopisa. V prevodu Vojislava Despotova sta objavljena prozna prispevka, ki ju je napisal Blaž Ogorevc. V deseti številki skopske Sovremeno-sti je objavljen govor podpredsednika makedonske vlade prof. dr. Vlada Kam-bovskega o pomenu Klimenta Ohridskega in njegove šole za utemeljevanje pismenosti, slovstva in kulture v makedonskem narodu ter širjenja pismenosti med Slovani. Ilija Velev predstavlja Makedonsko zdravniško knjigo iz prejšnjega stoletja. Rokopis je za natis pripravil in uredil dr. Dragi Štefanija. Ivan Ivanovski poroča v članku z naslovom Nič brez domače dramske ustvarjalnosti o tekočem gledališkem dogajanju v Makedoniji. V njem med drugim piše tudi o dveh premierah v skopskem Gledališču narodnosti: »V razmeroma kratkem času je imelo skopsko gledališko občinstvo možnost spoznati dramski deli iz sodobne slovenske dramske ustvarjalnosti. Najprej so na odru Makedonskega narodnega gledališča prikazali premiero dela Veliki briljantni valček Draga Jančarja, nekaj mesecev pozneje, torej zdaj, pa je sledila tudi prva postavitev dela Rudija Šeliga. Beseda je o njegovem najnovejšem dramskem delu Savna (Slovenska savna) v izvedbi Albanske drame pri Gledališču narodnosti v Skopju. Če odmislimo predstavitev Dušana Jovanoviča z dramama Osvoboditev Skopja in Vojaška skrivnost, je bilo treba na izvajanje besedil slovenskih dramatikov čakati ne leta, pač pa desetletji. To je toliko bolj čudno in nedoumljivo, če vemo, da je zlasti zadnjih deset let nemajhno število del, ki so jih napisali avtorji s slovenskega jezikovnega področja, v samem vrhu 706 A. A. jugoslovanske dramske ustvarjalnosti, kar samo še bolj osvežuje potrebo po stalni odrski predstavitvi vsega, kar je živo in pomembno v celotnem jugoslovanskem gledališkem prostoru. Eden izmed vodilnih in najplodnejših dramskih piscev v Sloveniji in Jugoslaviji - Rudi Šeligo, znan najbolj po dramah Čarovnica iz Gornje Davče, Lepa Vida, Svatba in Ana, sicer visoko uvrščenih na najbolj znanih jugoslovanskih gledaliških festivalih in prikazanih tudi v Skopju ob gostovanjih gledališč iz Ljubljane in Maribora, je z dramskim besedilom Savna znova potrdil svoje priznane dramaturške vrednote, ki se morda najbolj kažejo v prizadevanju, da bi bil vseskozi tako tematsko kot zvrstno in izrazno nov,« piše med drugim Ivan Ivanovski v Sovre-* Tu je še dvojna številka (1-2) skopske Sovremenosti. Ob 125-letnici izida Zbornika1 bratov Miladinov je akademik Aleksandar Spasov napisal članek, v katerem je širše ovrednotil to zbirko makedonskih in bolgarskih ljudskih pesmi, ki je makedonskemu narodu utrdila samobitnost. Dmitra in Konstantina Miladi-nova primerja s podobnimi ustvarjalnimi osebnostmi pri drugih narodih; pri našem navaja Primoža Trubarja in Franceta Prešerna. Tudi Ljubica Todorova Jane-šlieva piše o zborniku bratov, Miladino-vih, in sicer v zvezi Richardom Willia-mom Morfillom, ki je nekaj makedonskih pesmi iz zbirke predstavil anglosaksonskemu svetu komaj 22 let po njenem izidu; tudi prevedel jih je v angleščino. To je seveda za sredino prejšnjega stoletja in povrh še za tako razdaljo občudovanja vredno dejanje (sploh pa nismo od muh Slovenci, saj nam je Štefan Kocian-čič prepesnil Zbornik bratov Miladinov komaj dve leti po izidu v Zagrebu). Tudi v tej številki se oglaša Ivan Ivanovski s poročili iz gledališkega življenja. Med drugim je pohvalil Steva Žigona, ki je prišel v Bitoljsko narodno gledališče reži-rat svojo dramatizacijo romana Fjodorja Dostojenskega Mladenič. Za peto številko beograjske Književnosti je Milan Džordževič prevedel več pesmi Daneta Zajca s skupnim naslovom Zakli-njanja. Sicer pa je v številki več prispevkov v zvezi z Dušanom Matičem. V uvodu je nekaj pesmi in razmišljanj iz Matičeve neobjavljene knjige Dokončna jesen. Za tisk jo pripravlja Draško Redžep, ki je napisal tudi esej Dokončno in neskončno ali Matičeve pozne resnice. Vuk Krnjevič objavlja Osem posnetkov Dušana Matica, to je besedilo za televizijsko oddajo o Dušanu Matiču, predvajano pred desetimi leti, torej še v času, ko je ta srbski nadrealist živel. Poetično napisano poklonitev pesnikovemu spominu je z naslovom Izbe trajanja v Matičevi in o Matičevi sobi prispeval Milosav Mirko-vič. Objavljena sta še Matičeva eseja slikar Milunovič Umetnik in umetnost. Šestindvajseta številka tinjskega glasila Dialog prinaša pregled tečajev, seminarjev in predavanj, ki se bodo do septembra zvrstili v tamkajšnjem prosvetnem domu. Uvodoma je predstavljena Milka Hartman kot pesnica našega življenja in s svojo pesniško zbirko, ki je izšla v nemškem prevodu - Poezije s Koroškega. Prevod je oskrbel Fabjan Hafner, prispevek o pesnici pa je v nemščini napisal Paul Apovnik. Iz prispevka Martina Pandla Narodne manjšine so v prebujanju izvemo, da čutijo v katoliškem domu prosvete v Tinjah novo odgovorno nalogo pri predstavljanju slovenske narodne manjšine, njene preteklosti in njene sedanje usode, kajti dom obiskujejo skupine iz različnih evropskih držav, ki jih zelo zanima položaj Slovencev in skupne Koroške. V tretji številki bratislavskega časopisa Romboid so objavljene tri pesmi Vaška Popa, ki sta jih prevedla Miloš Herko in Štefan Cifra. V prenovljenem Romboidu 707 piše Rudolf Mrlian o odražanju družbenih procesov v drami osemdesetih let. Tibor Žilka pa je napisal sestavek o uporabnem vidiku besedila. * Iz Čedada so poslali 8. številko lista Dom, ki prinaša novo nadaljevanje dnevnika Antona Cuffola (enega izmed Če-dermacev) z naslovom Druga svetovna vojna, kakor se jo je videlo in doživelo v župnijskem središču v Lazcu. Anton Cuf-folo (tisti, ki je ponudil nemškim hordam sebe, da bi rešil svoje župljane - kar pa je mogoče zvedeti šele iz drugih virov) v italijanščini natančno popisuje dejavnost zaveznikov v Italiji, ko so se začeli pritiski za razmejitev in ko smo mi zagovarjali etnično načelo, Italija pa Wilsonovo črto, ki naj bi jim zajela Pulj, Trst in Gorico; piše o nemirih v Kobaridu in o manifestacijah z zastavami v nadiških dolinah. Dnevnik nadaljuje še s popisom dogodkov 30. marca 1946, ko seje komisija za razmejitev mudila v Špetru Slove-nov in ko je prišlo v Sovodnjah do hudih incidentov. Na ta dnevnik se sklicuje tudi Franc Rupnik v članku Resnične težave ali prazni zgovori? Franc Rupnik namreč v slovenščini komentira pisanje v sicer uglednem listu Vita Cattolica, katero se nanaša na furlanski jezik, češ da ni primeren za bogoslužje, ker v cerkvi ne zveni lepo, ker da je preveč preprost, ker ga marsikdo ne razume, ker bi se s tem bogoslužje spolitiziralo itd. Franca Rup-nika je zabolelo, ker enake argumente, ne da bi sicer o njih pisali, radi uporabljajo ob uporabi slovenščine ali beneškega narečja, in to celo nekateri katoličani, kajpak Italijani. Franc Rupnik v komentarju dodaja, da se za božje in narodne pravice ljudi v Benečiji bojujeta predvsem Komunistična partija Italije in matična domovina Slovenija z bližnjo Tolminsko - namesto vladajoče stranke Krščanske demokracije. Z namenom, da se okrepi zanimanje za ljudsko kulturo in besedno ustvarjanje Slovencev v Videm- Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah ski pokrajini, razpisuje študijski center Nediža literarne nagrade Laštra landar-ske banke, kot objavlja čedajski Dom.