List 28.
Besedica o kompostih ali konfosih, kakor jim
kmetje pravijo. *)
Komposti ali konfosi so dolgi kupi skup nametane zemlje, ktere posebno gospoda po lutmerških goricah na-pravlja, da več let leže in da bi tako zemlja sperhnela in se popravila; potem ž njo gorice gnojijo in popravljajo. Ne-kteri še tudi med zemljo devajo gnoj, rožje ali venik in druge reči, da bi se zemlja zboljšala. Taki konfosi so včasi sila stari in več let ležijo zunaj slabiti tu zapušenih goric. Nekteri tudi z gnojem tako delajo in ga dajo v kaki jami vkup nametanega perhneti, da ga potle celo malo v gorice pride.
To se po pravici pravi: Lačnemu jed za voglom pripravljati,   češ:   Čakaj! to bos dobil čez tri ali pet dni.
Ako zemlja in gnoj njivi berž hasne, in se zemlja brez vkupmetanja na njivo vozi, tedaj tudi v goricah pri tersu more berž hasniti, da je ni treba na kup metati. Umen gospodar tega ne dela, ker ve, da je brez haska; marveč si v jeseni toliko zemlje nakopa ali vkup nameče, da jo pozimi, kadar je zmerznjena, ložej nakoplje in v gorice nosi. Pravega konfosa pa ne stavi in si ne dela zgube in stroškov zastonj.
Lačnemu se mora hitro jesti dati; če ne, onemore. Tako more naravnost tudi v gladne, slabe in zapušene gorice včasi zemlje in gnoja nositi in hitro pomagati, ako hoče, da si opomorejo in rodijo. Zakaj skušnja uči, da zemlja pri tersu, če je kakhte božen, jako pomaga in hasne, če je le ters zasipan, in ravno tak tudi gnoj. Naj zemlja in gnoj le pri tersu peroni in hasek daje; da rožje zraste, se ters pogroba in gorica popravi, nikar naj pa zvunaj goric zastonj ne leži in sperhni brez haska.
Pogostoma se vidijo po velikih goricah jako zapušeni vinogradi, redek, star, slab ters; poleg vinograda pa stari, goli, božni konfosi ležati. Ako se takemu staremu, slabemu tersu ne pomaga z zemljo ali z gnojem, pozimi zmerzne, spoka od mraza in merzlega vetra, se posuši in pogine.
Kakor gorice poleg konfosov v nič pridejo, tako tudi konfosi dolgo let ležeči celo oslabijo, da še trava več po njih ne raste, namesto da bi se popravili, čeravno gnoj v nje mešajo. Kakor na njivi guoj dalje ne terpi in ne hasne kakor samo dve leti, da se mora vdrugič gnojiti, tako tudi na konfosih gnoj oslabi, ker ga veter in sonce presuši,
*) Ta sostavek ni tako razumeti,   kakor da bi grajal komposte v obče,  ker skušnje so poterdile,   da dobro napravljeni komposti so koristni  zakladi premožnih  gospodarjev.    Naš gospod pisatelj graja le napačno napravljene, prestare in pa takih gospodarjev,  kteri   imajo nograde lačne,   to je, take, kterih že več let ni   doletelo nič plodnega gnoja.    Ce pa je gospodar dal njivam,   senožetim  in nogradom potrebnega  gnoja,   pa ima poleg tega še mnogo nesperstenene šare, plevela, cestnega blata itd.,  jo bo pač prav opravil,   ako to zmes spravlja na knp  (konfos),   ki   ga  včasi  z gnojnico   polije,   da  se vse dobro spersteni  in rodovitno napravi,   cestno blato navzame plodnih drobcov itd. Taki komposti so potem pravi zakladi vsakega  gospodarja,   veliko  vredni,  in  zlata svetinja umnega kmetovavca.                                                                        Vred.
da čez leto postane celo slab. Zato tudi tretje leto že celo slaba trava na njih raste. Ako so konfosi v kaki jami, v senci ali pri bregu nametani, se bolji ohranijo, pa za take ni povsod prilike.
Nehasek in zguba pri konfosih je mnogotera: 1) Zemljo vkup metati in konfose delati, je delo zastonj; 2) eno delo je več, in plačilo delavcov je zgubljeno; 3) ako se gnoj vmes deva, je zguba še vekša, ker je gnoj drag; 4) konfosi morajo več let ležati, se posušijo in sperhnejo brez haska; slaba gorica pa poleg njih suada in glada, in celo v nič pride; 5) zemlja njih skoro nič boljša k tersu ne pride, in še slabša, kakor da bi naravnost celino ali tratnico in perst v gorice nosili, če se ravno na kupu perve dve leti močna vidi, dokler gnoj še v nji ne sperhne in trava moči iz nje ne potegne; ker se zdaj dalje po goricah raznosi, malo take zemlje k vsakemu tersu pride in nič bolje ne pomaga, kakor da bi jo naravnost v gorice nanosili; 6) na kratek čas konfose delati, je delo zastonj, dolgo jih ležati pustiti, je pa škodljivo za konfos in gorice; zato je najboljše, zemljo in gnoj berž v slab vinograd dati, ^r lačnega ne smemo z gladom trapiti, sicer celo one-*more; 7) in če bi se zemlja ravno kaj popravila, je že to velik kvar, da gorice morajo dolgo pomoči čakati. Koliko slabega tersa bi se znalo v totem času, kadar konfos zunaj goric zastonj perhni, popraviti? Veliko starega in slabega tersa je v totem času pozeblo, se posušilo in pod zlo prišlo, ki bi bil ostal, da bi le bil poprej pomoči dobil.
Kmet konfosov ne dela, temuč naravnost zemljo in gnoj v vinograd nosi; zato pa so večidel njegove gorice, če je delaven in skerben, boljše in rodovitniše, kakor mar-siktere gosposke.                                                              8.