Fonološki opis govora pri Negovi [SLA 367]
Mihaela Koletnik
IZVLEČEK: Govor Negove je točka 367 v mreži krajev za Slovenski lingvistični atlas. Govor, ki spada v panonsko narečno skupino, natančneje v vzhodno slovenskogoriško podnarečje, nima tonemskih nasprotij, ohranjeno pa je kolikostno nasprotje. Soglasniški sistem se od knjižnega razlikuje le v posameznih razvojih.
ABSTRACT: The local speech of Negova is registered as the point 367 in the Slovenian Linguistic Atlas. The speech belongs to the Pannonian dialect group, more exactly, to the eastern Slovenske gorice sub-dialect and has no tonemic opposition, but it has preserved the quantitative opposition. The consonant system varies from that of the standard language only in individual developmental instances.
OUVOD
Negova (336 prebivalcev) je razloženo naselje z gručastim jedrom v osrčju Slovenskih goric. Naselje, h kateremu spadajo zaselki Mujhovec in Ločjak na jugozahodu, Negovska vas na zahodu in Negovski Vrh na severovzhodu, se prvič omenja kmalu po letu 1106 z imenom Negoinezelo.1 Prva šola pri Negovi je iz leta 1872, druga, v kateri je pouk še danes, pa iz leta 1907. Župnijska cerkev Marijinega rojstva je iz leta 1699. Poznogotski grad tik nad jedrom vasi se prvič omenja leta 1425. V vršnih delih slemen so sadovnjaki in njive, nižje je mešani gozd, na ilovnatih tleh ob Krčovini pa travniki. Zaposleni vaščani delajo v Lenartu v Slovenskih goricah, Gornji Radgoni in Mariboru. Umetno Negovsko jezero je privlačna izletniška točka.
1 Pavle Blaznik, Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500, Maribor, Založba Obzorja, 1988, 360.
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367)
1 INVENTAR
1.1 SAMOGLASNIKI
l.l.lDolgi samoglasniki
/: ü: u:
e: o:
e:i o:u
a:
1.1.1.1 Funkcijo dolgega naglašenega zložnika opravlja tudi /r:/.
1.1.2 Kratki samoglasniki
1.1.2.1 Naglašeni kratki samoglasniki
/ ü u
e/e o
e
â
1.1.2.1.1 Funkcijo kratkega naglašenega zložnika opravlja tudi /r/.
1.1.2.2 N e n a g 1 a š e n i kratki samoglasniki
i [-/ ] w
e o
a
1.1.2.2.1 Funkcijo nenaglašenega zložnika opravljajo tudi /r/, /»/, /n/.
1.2 SOGLASNIKI
1.2.1 Zvočniki
v m
1        r       n
j J
1.2.2 Nezvočniki
p b       f
t d
c s       z
č š       ž
k g       x
1.3 PROZODIJA
1.3.1 Govor nima tonemskih nasprotij.
1.3.2 Naglas ni vezan na določeno mesto v besedi.
1.3.3 Kolikostna nasprotja so; naglašeni samoglasniki so dolgi ali kratki, nenaglašeni samo kratki.
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367)
1.3.4 Inventar prozodemov vsebuje dva naglasa ('V:, 'V) in nenaglašeno kračino (V).
2 DISTRIBUCIJA
2.1 SAMOGLASNIKI
2.1.1 D o 1 g i s a m o g 1 a s n i k i
2.1.1.1 Dolgi samoglasniki nastopajo le pod naglasom.
2.1.1.2 V skupinah umi:, ubi: pride do premeta u: um- > muj-,  ub- > buj-: 'mu.jti, 'mu.jen 'umiti', 'bu.jtj, 'bu.jen 'ubiti'.
2.1.1.3 /u:/ v vzglasju ne nastopa. Dobi protetični /v/: 'vü:ra, 'vü:s.
2.1.1.4 /o:/je razmeroma redek samoglasnik. Pojavlja se v prevzetih in knjižnih besedah ter imenih: 'fo:lgan,p'ro:bati; ta'ko.j; To:xorje, S'lo:mšek.
2.1.1.5 V položaju pred /j/ se namesto /e:i/ govori [e:]: 've:ja, 've.jali.
2.1.1.6 V položaju pred /j/ se namesto /o:u/ govori [o:]: g'no.j, 'lo.j.
2.1.2 K r a t k i s a m o g 1 a s n i k i
2.1.2.1 Nagi ašeni kratki samoglasniki
2.1.2.1.1 /e/ se v nekaterih redkih položajih premenjuje z /e:/: 'pe:sji, 'se:je, t're:tjj.
2.1.2.1.2 /u/ v vzglasju ne nastopa; dobi protetični Ivi: 'vusta.
2.1.2.1.3 V položaju pred /m/ in /n/ se namesto /e/ govori [e]: b'remen, 'semen; x'ren, ko'leno, 'pena.
2.1.2.1.4 V položaju pred Ivi se namesto /e:/ govori [i]: 'cirkef.
2.1.2.1.5 V položaju pred /1/, /m/, /n/ se namesto /e/ govori [e]: 'delati, b'remen, ko'leno.
2.1.2.1.6 V položaju pred /n/, /J/ se namesto loi govori [u]: 'gunin, 'kunec, 'kuj.
2.1.2.2 Nenaglašeni kratki samoglasniki
2.1.2.2.1 /i/ se govori samo v izglasju.
2.1.2.2.2 Fonem w je redek. Govori se v knjižnih in prevzetih besedah: družina, 'a:ntux.
2.1.2.2.3 /r/, /»/ in /n/ ne nastopajo ob samoglasnikih.
2.1.2.2.4 V vzglasju, ko je naglašen naslednji zlog, se namesto Irl govori zveza or: or'deca.
2.1.2.2.5 V breznaglasnicah če, že ima /e/ položajno različico [e].
2.1.2.2.6 V breznaglasnicah da, ka ima /a/ položajno različico [â].
2.2 SOGLASNIKI
2.2.1       Zvočniki
2.2.1.1 /v/, ki se premenjuje z nezvočnikom /f/, lahko prištevamo med zvočnike, ker pred njim lahko nastopajo zveneči in nezveneči nezvočniki.
2.2.1.2 /v/ je možen v položaju pred in med samoglasniki ter pred zvenečimi soglasniki: 'veter, 've:in; c'lovik, dre'vo:u; revma'ti:zen, t'ra:vnik.
2.2.1.3 lui je možen v položaju za samoglasnikom in pred premorom: 'ba:u, b'ra:u, 'šo:u,ž'ga:u, 'po:u ter v redkih novejših besedah: 'A:ustrija, 'a:uto.
2.2.1.4 Zvočniki ostajajo zveneči v vseh položajih, le /v/ se asimilira sledečemu
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367)
nezvenečemu nezvočniku in da /f/: bez'ga:fke,fsa:ka, nafti: češ, 'ži.fčna, fs'tàli.
2.2 A.5    Zvočnik /v/ ne nastopa v izglasju, ampak se tam premenjuje s [f] : lo 'či:tef,
mla'ti:tef,p'râf.
2.2.1.6 V izglasju se v večini primerov (redno v končnicah) namesto /m/ govori [n]: 'nesen, 'se:ikan,s 'si:non, k'râvan, te'leton, 'tan.
2.2.1.7 V položaju za /m/ se /n/ ne pojavlja; zanj se govori [1]: 'gümla.
2.2.1.8 V položaju pred /z/, /s/ se vzglasni /v/ včasih izgublja: 'zemen, 'sa:kj.
2.2.2 Nezvočniki
2.2.2.1 V položaju pred /n/ se /d/ ne pojavlja; namesto njega se govori [g] : g'nes.
2.2.2.2 V položaju pred /1/ se za /t/ govori [k]: k'iâctj, za /d/ pa [g]: g'leftva.
2.2.2.3 V položaju pred /J/ se namesto predloga z govori z: z five, z jo:u. 2.2.2A V položaju pred /č/ se za /x/ govori [š]: š'če:rka.
2.2.2A V položaju pred /u/ (< -oi-) se za /t/ govori [k]: 'ku:čen 'tolčem'.
2.2.2.5 Za /s/ v skupini s k- se govori [š]: sk'rija.
2.2.2.6 V položaju pred /t/ se za /p/ govori [f\:ftič,ftičj.
2.2.2.7 V položaju pred /p/ se izgublja vzglasni /s/: p'refdna.
2.2.2.8 V položaju pred /c/, /n/ se izgublja /t/: m'la:cj, 'lil:šna.
2.2.2.9 Po zvenečnosti se nezvočniki prilagajajo sledečemu nezvočniku. 2.2.2.9.1 Zveneči nezvočniki ne nastopajo v izglasju, ampak imajo tam svoje
nezveneče pare.
2.3 PROZODIJA
2.3.1 Naglas je možen na katerem koli zlogu besede.
2.3.2 Dolgi samoglasniki so le naglašeni.
2.3.3 Distribucija dolgih in kratkih samoglasnikov glede na položaj v besedi ni omejena.
3 IZVOR
3.1 SAMOGLASNIKI
3.1.1Dolgi samoglasniki
i:       «—   stalno dolgega /: 'i:vje, k'ri:š, 'li:st, m'li:n, 'pi:šen, 'si:n, t'ri:, 'zi:ma;
<— v prevzetih besedah: 'ci:mprana,ma'ši:n, 'ri:xtar, 'ti:šlar;
<— v imenih: T:vek, Ma'rifa, 'Mi:lan. Ü:      <— stalno dolgega u: 'du:ša, g'rii:ška, k'lii:č, 'kü:xan, 'lu:č, 'lü:k, 'lü:plen, o'lü:p;
<— v prevzetih besedah: 'fü:rtox, 'pü:ngrat. u:      <—  stalno dolgega/: 'du:k (samj, 'gu:t, 'ku:čen 'tolčem', 'pu:nin,'su:nce, 'vu:k, 'žu:ta;
«— v prevzetih besedah: 'ču:nta, 'pu:nčoxJ, 'šu:xj.
<— stalno dolgega / v skupinah ubi:, umi: : 'bu.jtf 'bujen, 'mufti, 'mu.jen; e:      <— dolgega e: je'se:n, 'le:t, 'me:t, o'je:, 'pe:č, sfce:, 'še:st;
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367)
<— stalno dolgega e\ de'seit, de've:t, g'le:dan, Vrne:, 'pe:t, 've:žen, 'ze:be, žre'be:;
«— redko e po zapoznelem umiku naglasa s končnega kratkega zloga, če se naglas ni umaknil, ko je bil e še dolg: g're:da, k'le:ča, 'pe:ta;
<— dolgega o: 'de:n, 'le:n, 've:s, s 'te:bo, z 'me:no;
<— stalno dolgega ë v položaju pred j: 've.ja, 've.jalj;
<— redko novoakutiranega o v nezadnejm besednem zlogu: 'pe:sjj, 'seje;
<— redko novoakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: t're:tjj;
<— zgodaj podaljšanega novoakutiranega e\ 'me:t», 'se:ster, 'že:n;
<— v prevzetih besedah: 'fe:xtala, 'ke:ksj, 'pe:nzija;
<— v imenih: 'Demis, Go're:nska. o:      <— dolgega o v položaju pred j: g'no.j, 'lo.j;
<— v knjižnih besedah in imenih: ta'ko.j; 'Po:xorje, S'lo:mšek;
4— v prevzetih besedah: 'xoilp'jâren, 'xo:znt'ro:garj, 'ti:rš'to:k. e:i     <— stalno dolgega ë: be'seiida, b're:ik, č're:išna, g're:ix, 'je:in, k'ie.jt, 'le:is, 'me: ix, 'me: is ne, na're:ižen, 'se:ikan, s'me: ix, s'ne:ik, s're:ida, s've:iča, z've: izda.
o:y    +— dolgega o: 'bo:uk, dre'vo:u, me'so:u, 'mo:uč, 'no:uč, 'no:us, s'po:uvet,
s'to:u, 'šo:ula, 'vo:us; <— stalno dolgega q: d'ro:uk, 'go:ubec, go'lou.p, k'lo'.up, k'ro:uk, 'mo:uš,
ot'ro:ubj, 'ro:up, 'so:usit, 'zo:up; <r— zgodaj podaljšanega novoakutiranega o: 'ko:yža; 'ko:us, 'o:us (oboje
rod. mn.);
<— po mlajšem naglasnem umiku na o: 'go:usanca, 'po:uzva; <— v prevzetih besedah: pla'fo:un, 'šo:uštar, 'zo:us. a:      <—  stalno dolgega a: d'va:, g'la:va, g'ra:t, x'ra:st, k'la:s, ko'va:č, k'ra:l, 'la :s, m'la :da,p 'ra :x, t 'ra : va ; <— redko dolgega o: 'ča:st, 'la:š;
<— v prevzetih besedah: 'a:ntux, 'fa:rof, 'ša.jba, 'ža.jfa, ž'la:jf; <— v imenih: 'A:na, 'A:ustrija, 'Ma:rko. r:       <- stalno dolgega/*: 'bp.f, 'čf:f, 'mf:kefca, 'pf:st, s'mf:t, 'v/v*.
3.1.2 Kratki samoglasniki
3.1.2.1Naglašeni kratki samoglasniki
i        <— staroakutiranega / v nezadnjem besednem zlogu: brada'vica, 'xisa, 'lipa, li'sica, 'riba, 'žila;
<r— staroakutiranega / v zadnjem besednem zlogu: 'din,ftič, 'nič, 'nit, 'sit; <— po mlaj šem naglasnem umiku na i: p 'rimenj, p 'rinas, p 'ritebj, p 'rivas ; <r— v prevzetih besedah: 'ciga, 'giftna, g'lit. ü       <— staroakutiranega u v nezadnjem besednem zlogu: 'büke/, 'küra, 'kiišar, 'müxa, vujec;
<r— staroakutiranega u v zadnejm besednem zlogu: fküp, 'jük, k'rüx, 'küp, 'tü;
<— po mlajšem naglasnem umiku naglašenega w. s'tüdenec, 'sürka, 'vüxa; <— v prevzetih besedah: g'rünt, 'lüft, 'sure, 'züpa.
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367)
u       <— staroakutiranega » v nezadnjem besednem zlogu: 'duga fpridj, 'puxi
(im. mn.), 'puna, 'vuna; <— staroakutiranega » v zadnjem besednem zlogu: 'pux, 'pun; <— prednaglasnega » po umiku naglasa s končnega kratkega zloga nanj :
'buxa;
<— novoakutiranega o v položaju pred nosnim soglasnikom: 'gunin,'kuj; <— umično naglašenega o v položaju pred nosnim soglasnikom: 'kunec; <— v prevzetih besedah: 'durx, 'furt, 'tuxant. e/e     <— staroakutiranega ë v nezadnjem besednem zlogu: b'reza, 'dedek, jest j,
'lešnik, 'leto, 'mesto,po'vedati, 'repa, 'rezati, 'sekati, si'deti, st'rexa, ze'lezo;
'dçlati, 'delali, 'delo; b'remen, 'semen; ko'lçno, 'pena;
staroakutiranega ë v zadnjem besednem zlogu: 'det, x'ren, <— v prevzetih besedah: 'ketna, 'leder. o        <— staroakutiranega q: 'doga, 'goba, 'koča, 'toča;
<— q po zapoznelem umiku naglasa s končnega kratkega zloga, če se naglas
ni umaknil, ko je bil ç še dolg: 'moški; +— novoakutiranega o v nezadnjem besednem zlogu: 'botra, 'božji, 'cota,
'dober, g'lodaü, 'nosin, 'osen, p'rosin, so'bota, s'koda, 'vola; <— novoakutiranega o v zadnjem besednem zlogu: g'rop, 'koš, k'rop, 'noš,
'post, 'pot;
<— o, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga: 'božič, c'lovik, 'dobra, g'roza, 'kosa, 'kosec, 'koza, 'prix, 'vojna, 'vojska;
+— po mlajšem naglasnem umiku naglašenega o: 'bogat, 'mozol, 'posebi', 'potplat;
+— v prevzetih besedah: k'nof, 'kor, 'korp, 'mošt. e       <— staroakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: 'détela, s'reča; <— staroakutiranega e v zadnjem besednem zlogu: 'več, 'zet; *— včasih e po zapoznelem umiku naglasa s končnega kratkega zloga, če se
naglas ni umaknil, ko je bil e še dolg: ječmen, 'jezik; <— novoakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: k'leplen, 'melen, 'nesa,
'peka, 'pelan, 'seden, 'zelje, 'ženska; <— novoakutiranega e v zadnjem besednem zlogu: k'met; «— e, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga:
'metla, 'nesen, 'rečen, 'rekla, 'sestra, s'pekla, s'tela, 'zemla, 'žena; <— novoakutiranega q v nezadnjem besednem zlogu: 'gene, 'lexka, 'meša,
pre'mekne, s'nexa, 'zemen; <— novoakutiranega q v zadnjem besednem zlogu: 'deš, 'pes, 'teš; <— s, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga:
'deska, 'megla, 'tema; <— po mlajšem naglasnem umiku naglašenega e: 'četrtek,p'revec; v prevzetih besedah: c'vek, 'fertik,p'reša, 'remen. â       *— staroakutiranega a v nezadnjem besednem zlogu: b'râta (rod. ed.), b'râ
zda, d'laka, 'jagoda, k'râva, 'mâti, s'lama, 'žaba; <— staroakutiranega a v zadnjem besednem zlogu: b'rât, 'gât, m'râs, 'nàs,
p'râf, 'tan;
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367)
<— po mlajšem naglasnem umiku na a: 'advent, 'napne, 'začnen; <— v prevzetih besedah: fašenk, g'iâs, 'lâmp, 'pânt, s'kâf s'tâla. r       <— iz r, ki je postal naglašen po naglasnem umiku z izglasnega kratkega zaprtega zloga: 'xfbet.
3.1.2.2 N e n a g 1 a š e n i kratki samoglasniki
i/j -i   +— i; ci'gân, Vrne:, ti'si:; 'xodin, 'nosin, na 'mizj;
+— ë: IVse:na, si'deti, si'no:u; c'lovik, 'prix, 'so:usit, 'vediti;
<— u: ki'pü'Men, Ud'je:, vi'ci.ja, vi'si:; 'kozix, 'pa:zdixe;
<— w v daj., mest. ed. m., s. sp.: b'râtj, te'letj;
<— v prevzetih besedah: 'pe:nzija, 'šu:xj.
u       <— v redkih knjižnih besedah: dru'zina;
<— »: 'jâbuke;
+— v prevzetih besedah: 'a:ntux.
e       <— e: be'se:ida,je'se:n, pe'či: (rod. ed.), železo; 'nese, 'nesen, 'peče, 'teče;
<— e: kle'ci:, me'so:u,pes'ti:; 'mize (im. mn.), 'tele, 'žene (im. mn.);
<— ë v posameznih besedah: dre'vo:u, te'lo:u;
<— q\ 'kunec, m'la:tec, 'za:vec; 'pe:isek, 'pe:tek, 'vo:usek;
<— v prevzetih besedah: 'leder, 'remen, s'porxet.
0 <— o: do'ma:, ko'leno, ko'va:č, no'ci: (rod. ed.); 'leto, 'mesto;
<r- q: klo'pi:, mo'za: (rod. ed.), zob'je:; 'lipo, z 'lipo, 'mizo, z 'mizo, 'želot;
<— v prevzetih besedah: fa:rof, 'fü:rtox, 'pu:nčoxi.
a       <— a: brada'vica, las'je:, mla'ti:tef; b'reza, g'lava, 'jagoda, 'ža:gatj;
<— o -an-, ki je po onemitvi nastalo iz -eni- < -ëni- >-snca > -sanca: 'go: us anca;
*— -il, -ël, -al, -ol:p'rosa, t'ro:usa; 'veda, 'vida;g'le:da, 'meta; 'moga, 'reka, 'peka 'pekel';
<— v prevzetih besedah: ma'ši:n,pla'fo:un; 'pü:ngrat, 'šo:uštar, 'ža.jfa.
r       <— f. kf'vi:,pfs'ta:nec, s fee:, tfpe:ila, toda or'deca;
<— po onemitvi istozložnega / in u: pf nesla, pfve:za; pf 'šumi; 'vevrca, dfgo:uQ drugič'.
1 <r— po onemitvi samoglasnika ob /: 'ka:nglca, 'ma:ndj,p'rikjt, sk'rempj. n       <— po onemitvi samoglasnika ob n: ko'pi:šnce, s'veenca, š'ma:rnce.
<— çv besedi 'mefsnc.
3.2 SOGLASNIKI
3.2.1 Zvočniki
Zvočniki /j 1 r m n/ so nastali enako kot izhodiščni splošnoslovenski glasovi, poleg tega pa še:
v <r- w pred in med samoglasniki ter pred zvenečimi soglasniki: 'veter, 've:in, 'vütro; o'ta:va,po've:idla, 'za:vec; 'i:vje, t'ra:vnik,revma'ti:zen; v 'giimlo, v 'luft;
<— redko m: 'venda 'menda'; <— kot proteza: 'vo:skj, 'vüxa, 'vüjzda, 'vu:š. u       <— -/ za samoglasnikom in v izglasju: 'bau:, b'ra:u, ž'ga:u, 'šo:u;
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367)
*** <— w v redkih posameznih besedah: 'A:ustrija, 'a:uto.
^j j        <— r v položaju pred /dnčš z/: 'xu.jdo, s'ta.jnga, 'me.jča, 'na.jšla, 'vujzda;
^ <— redko r: fa.jmaštf/fa.jmašter;
<— redko öf: 'tü:j;
^ «— redko /: 'doj.
o 1        <r— n v položaju za m: 'giimla;
^ <— /': 'detela, k'ra.i, k'lü:c, 'melen, ne'dçla, 'postela, 'vola, 'zemla;
r* <— redko v: 7djw/?;
O <— primarne skupine dl: 'šilo, 'vile;
<— skupine -tl-, -dl- v preteklem opisnem deležniku glagolov na -t, -d in
y glagolay&si*/: c'vela,flc'râlj, 'jell, 'pàla,p'rela, z'mela.
^ n       <—      v izglasju in v položaju ob samoglasniku: 'kostan, 'lü:kna, 'ogen, p'rosna, 'za:dna;
N <— -m v večini primerov, redno v končnicah:       k'ràvan, 'pečen, s 'si:non,
> 'zemen;
-r <— redko r: 'ma:ntrala, z'ma:ntran\;
-« m      <— « po disimilaciji ohranjen v besedi 'ženim 'ženin1.
^ j        <— « ' na začetku besede in v vzglasnem položaju med dvema samoglas-
^ nikoma: Jega (rod. ed.), 'jiva, ž 'Jo:u; mrav'li:jak, 'ro:umaje, s'vi:ja,
^ za 'me:J ali, živ 'le:je.
^    3.2.2 N e z v o č n i k i
#     Nezvočniki so se razvili iz enakih psi. glasov kot v izhodiščnem splošnoslovenskem
sistemu, poleg tega pa še: of       <— w pred nezvenečimi nezvočniki in na koncu besede: bez'ga:fke,fča:sl, fküp, nafti:češ, 'ži.fčna;f 'sobf f s'tâlf, 'bükef lo'či:tef p'ràf, zd'räf; <— nenaglašenega vzglasnega u pred nezvenečimi nezvočniki: fčiti,fk'ra la,fsexne;
ts> <— vzglasnega p pred t: f tič, f tiči;
<— začetnega pf- v starejših izposojenkah: fa.jmaštf/fa.jmašter, fa:rof;
<— v mlajših prevzetih besedah: fa:rba, fertik, fo:rman, 'lüft, 'žaffa. c       <— tsv posameznih primerih: k'me.ctvo. š       <— skupine šč: 'išen, 'kiišar, 'ni:še, 'pi:šek, ti'ši:;
<— v besedi še 'lata/ša 'lata;
<r-sv skupini sk-: sk'rija; ž       <— predloga z v položaju pred/: ž 'jo:u, ž 'five. k       <— t v položaju pred /: pok'lâcilf,
<— t v položaju pred w f< -o/-,): 'ku:čen;
<— redko g: 'du:kša;
<— redko (/: 'keden. g       <— J v položaju pred «: gVzes;
<— d v položaju pred /: g'leftva;
<r— k v položaju pred d: g'dâ. x       <— À:, g v položaju pred /: 'do:xtar, 'no:uxet.
88
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367)
Zveneči nezvočniki so nastali tudi iz nezvenečih po asimilaciji na sledeče zveneče nezvočnike, nezveneči pa iz zvenečih z ustrezno asimilacijo na sledeče nezveneče in v izglasju.
3.3 PROZODIJA
3.3.1 Naglasno mesto v besedi je podobno kot v izhodiščnem sistemu, razlike pa so naslednje:
3.3.1.1 Naglašeni so e,oino pred nekdaj kratkimi zadnjimi naglašenimi zlogi: 'žena, 'kosa, 'megla.
3.3.1.2 Po terciarnem premiku so v posameznih primerih naglašeni samoglasniki v odprtih zlogih: 'vüxa.
3.3.1.3 Naglašeni so samoglasniki (tudi v predponah in predlogih) po umiku naglasa s kratkega zaprtega zloga: 'bogat, 'nâpnen, p'rinas, 'poznan, 'otpren, 'začnen.
3.3.1.4 Naglašeni so samoglasniki v besednih oblikah, analogičnih po osnovni: 'xodla, 'metala, 'nosla, 'nesimo,po'kosena.
3.3.2 Kolikost je enaka kot v izhodiščnem sistemu.
3.3.3 'V: <—     naglašenih V:;
'V <—     naglašenih V (novoakutiranih, skrajšanih staroakutiranih) <—     umično ali po analogiji naglašenih samoglasnikov;
V +—     nenaglašenih samoglasnikov;
<—     naglašenih samoglasnikov po umiku naglasa z njih.
4 ONEMITEV GLASOV
4.1 Samoglasniki
4.1.1 Najpogosteje onemevajo i, ë in o ob zvočnikih: b'lo:u, 'nosla, o'be:isla, s'lu:žlj, 'vilce, š'tâlce; 'metj, 'me.jla, 'melj; 've.jdla, 'vedli; 'edn, 'kot», v redkih primerih onemevata o: 'kâk, 'tâk in u: 'bo:ugatJ, m're:itj, s'tâftj.
4.1.2 Pogosto onemi / v nenaglašenem velelniškem obrazilu v mn., dv.: na'pi.'ste, pog'lednte, 'zemte; p f'nés ta, s'pecta.
4.2 Soglasniki
4.2.1 Vzglasni v onemeva v položaju pred Ič/, /z/\ 'ča:six, 'zemen, z'digntj.
4.2.2 Vzglasni s onemeva v položaju pred /p/: p're:idi,p'ro:utj.
4.2.3 V položaju pred /c/, /n/ onemeva /t/: m 'la:q, 'lu:šna, v izglasju tudi /x/: fča.sj.
4.2 A V položaju ob /z/ v posameznih primerih onemeva /d/: 'zaj pred /(i/pa /g/ : 'dà.
4.2.5 V prvotni skupini dl je /d/ onemel: 'vile, 'šilo, 'vilce.
4.2.6 V preteklem opisnem deležniku glagolskih osnov na -d in glagola jesti onemevata /t/in /d/\ c'vela,jk'ralj, 'jell, 'pâla,p'rela, z'mela.
4.2.7 Zaradi oblikoslovnega izenačevanja se odpravlja /j/ v pregibnih oblikah pri samostalnikih na -r,-rja: 'mežnara,pa'pi:ra, 'šoiuštara.
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367)
5 RAZLIČNO
5.1 Premet vzglasnega u v položaju pred m in b: 'mu.jti, 'mu.jen, 'bu.jti, 'bu.jen.
5.2 Disimilacija r-r > j-r: 'fa.jmaštf/fa.jmašter; r-r > n-r: z'ma:ntrana.
5.3 Disimilacija v-m > l-m: 'lamp.
5.4 Diferenciacijam« > ml: 'gümla.
5.5 Diferenciacija ti, dl > kl, gl: pok'lâcilj, g'le.jtva.
6 BESEDILO
(Pripoveduje Marija Slana, roj. 1941)
'Negda smo 'mogli pr 'ca:jtj 'vütro s'tântj, kâ smo 'dçlalj. Do'ma: smo 'moglj na're:tj, 'nâx pa smo 'moglj 'itj na 'ta:brx, 'ne:i, ki smo 'doj s'lü:zlj o'raxe pa 'to:u, ki smo 'ne:i 'melj še 'teko. 'Mkslin, smo 'melj k'râve, pa 'ne:iso še 'mogle 'tak za o'ra:je, 'kâ smo 'sa:mo prpe'lâlj al 'kaj 'takšega, 'ne:i, 'ovo pa smo 'moglj f se 'doj s'lüstj, ki smo xo'dilj k'metj 'delat. 'Moj 'oča že pa 'mâtj, 'jas pa 'tü:dj. 'Jâs sen še 'šo:ulo 'xodla 'se:bo, 'kaj smo s'nopje no'silj po 'jivj, ki smo 'ti:ste k'ri:že 'dçlalj pa z'la:galj. 'Deca smo 'ti:sto v'laxlj, 'ne:i. 'Tanje bi'lo:u 'dostj, 'mi:slin, 'dostj 'lü:dj bi'lo:u, po de'se:t, po dva'na:jst, g'dâ so 'želj pa 'to:u. 'Te 'ovj so 'ti:sto ko'si:lj, 'ne:i, pa 'gor so je'ma:lj, 'kâk se 'to:u 'negda 'dçlalo. 'Mi: pa 'te 've:zalj, 'enj še 'za:dj b'li, 'deca pa 'te s'nopje no'silj fküp, 'te so se 'ti:stj k'ri:žj 'dçlalj. 'Te pa smo f ča:sj 'tksto v'laxlj, 'tâk 'kâ je po 'ce:ilj 'jivj 'ti:stj Ta:ti le'zâlj, 'ne:i. Pa 'te 'ti:sto 'dçlalj f sa:ko 'vütro. 'Dâ pa se za'če:lo m'la:titj, 'te pa smo že 'moglj 'itj op s'tirex, na 'gümlo se 'reklo, 'ne:i, ki so za'če:lj, 'peškj se 'to:u 'dçlalo. S 'kujj so 'ti:stj 'melj, 'ti:stj 'ge:pj, pa s 'kujj so s'li vok'ro:uk, 'ne:i, kije 'ti:stj ma'ši:n so g'nâlj, 'mi:, 'deca, pa s'nopje 'coj no'silj. 'Moškj pa so 'te, 'edn je 'noter 'deva s'nopje f'ti:stj ma'ši:n, 'ne:i, 'deca pa smo 'coj v'laxlj. 'Te pa smo f ča:six 'tâk, ki še si 'boj 'ma:lj 'bi:ja, pa si 'ne:i 'moga pr'jçtj, 'te pa si, na 'enen s'nopj si s'ta:u, na d'rü:gen pa v'leka, 'ne:i, na 'ti:sten v'ieka, 'kâj bi 'moga 'doj 'itj, 'ne:i, 'kâ si 'tâk 'ne:i 'veda 'tkstok'rât 'tâk. 'Dçlatj pa smo 'tâk 'moglj že 'te. 'Kâk si z'ra:so že, pa si že 'mogo 'itj 'se:bo. In 'nâx se 'te 'ti:sto, 'mkslin, na 'gümlj. G'dâ seje 'ti:sto zm'la:tlo, 'te pa so 've:jalj pa 'se:jalj, po d'va:, t'ri: d'ni: se 'to:u 'delalo. So 'melj po s'to:u k'ri:žof pa po 'več. Na 'ta:brx smo xo'dilj 'tü 'so:usidj o'ko:ulj 'tü:dj. Pa 'te smo 'tlkše p'le:xe 'do:ublj za 'ti:stj. Če si 'bi:ja 'ce:ilj 'de:n, 'te si 'do:uba 'ceàlega ok'ro:uglega, če pa 'sa:mo 'po:u d'ne:va, 'te pa polo'vico. Pa 'ti:sto pa op 'kuncj 'leta. 'Dâ je b'lo:u, 'mkslin, 'kunec 'leta, 'te pa si 'šo:u na ra'ču:n, 'ne:i. 'oča na'va:dno so s'li na ra'ču:n, 'ne:i, ob bo'ži:čj, al pa pred 'no:uvin 'leton, al pa na š'te:fanovo. 'Te pa si 'tkste p'le:xe 'doj 'da:u, 'ne:i, pa so 'te 'vidlj, 'keko si še 'bi:ja 'dužen ali 'keko si 'me:ja 'vi:ška. Pa te 'tkstj p'le:xj so za d'rü:go 'leto 'tân os'tâlj. 'Te pa si 'nâx 'pa: 'do:uba za 'ce:ilo 'leto.
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367)
Literatura
Ivič, Pavle, 1981 (ur.), Fonološki opisi... Sarajevo, Akademija nauka i umjetnosti
Bosne i Hercegovine. Koletnik, Mihaela, Fonološki opis voličinskega (SLA 366) in črešnjevskega govora
(SLA 368), Slavistična revija 47, Ljubljana 1999, št. 1, 69-87. Koletnik, Mihaela, Fonološki opis govora na Zgornji Velki (SLA 364), Jezikoslovni
zapiski 8, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana,
2001, 139-149. Koletnik, Mihaela, Slovenskogoriško narečje, Maribor 2001. Logar, Tine, 1981, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, V: Fonološki opisi
... Sarajevo, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine.
Phonological Description of the Local Speech of Negova [SLA 367]
Summary
The local speech of Negova (Slovenian Linguistic Atlas point No. 367) belongs to the eastern Slovenske gorice sub-dialect which is part of the Pannonian dialect group. Preserved in this speech is the quantitative opposition between the long monophthongs or diphthongs as the successors of the permanently long or circumflex vowels, and the short vowels as the successors of the old and new acute vowels in the non-final and in the final or the only syllable. There is no tonemic stress in the Slovenske gorice dialect. Both general Slovenian stress-shifts and the shift-back from the short syllable in the word-final position to the pre-stress vowel have occurred: žena —-> žena, nogà —» nôga, msglà —> màgla. The newly stressed vowel has remained short.
The most recent are the stress shift-backs (1) in individual words from the primarily circumflex long final, especially open syllable: 'vôha, and (2) from the primarily short circumflex syllable: 'advent, p'rinas, 'otpren, 'začnem. A tendency to generalize the stress-position either for all or for the majority of the forms of a word can also be observed: 'xoda, 'xodla, 'xodli; 'zemj, 'zemta, 'zemte.
The vowel system of the Negova speech consists of the long stressed vowels: i:, ô:, u:, e:, o:, e:i, o:u, a:, r:, the short stressed vowels: i, ô, u, e/ç, o, e, â, r, and of the unstressed vowels: i/j, u, e, o, a. The syllabic r, J and n are unstressed as well. The vowel reduction is not heavy', most frequently i, e and a become muted in combination with the sonorants. The consonant system consists of the sonorants 1, r, m, n, j, J and v with the variant u, and the voiced and voiceless consonants p, t, k, s, š, b, d, g, z, ž, č, f, c and x with the following peculiarities in their development: V —> 1; -m —» -n; n' —> n/J; before voiceless consonants and in word-final position v becomes [f]; the groups čre- and žre- are preserved; dn —» gn; mn —-> ml; pt —» ft; tl, dl —* kl, gl; sk —> šk; xč —> šč; šč —> š. There are only individual occurrences of muted consonants; affected are v before č, z, s before p, t in combination with c, n
Mihaela Koletnik: Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367)
in the word-initial position, and in word-final position also x. In the past participle of the verbs in -t, -d and the verb jesti 'eat' the consonants t and d become muted.