e Bizjak:
Častno
opravljeno
poslanstvo
Smufte pred pol stotetja. Ču po *estojanuaraki dlkiaturl. ko js bila povadana komunistifina padija čas naallja na<J delavsklm razredom <rti t«ga Se svetovna gospodarska krlza m silna brezposslnoat. MoCno \o občuliii tudi mladi dalavcl
aka so bils okoflsčirte pred petdeMtimi leti ko s« je skuplna mladlh, irednifi Crnuskih delavcev odločMa, ds ae združeno In organizirano Vkrivicam in zaposlavljanju. Duhovnl vodjaierevolucionarnezamisil )ll mizarski delavec Maks Petai Od beaed so preSti k deianju In 2. ruar]a 1932 |e bilo ustanovljeno prosvetno delavsko drustvo Svoboda,
Id prvlti črnuskih svobodaSev jtH dan« zjvi le s« enajst. Med njimi lud! ne Bizjak. ki mu spomlni na liste Sase niso zbtedeli. Spočetke 1« vladalo na ČmuCah poUtifino mdvilo. Miadl napredni ivci emo biu zoljm dejan) in medsebojnih stikov. Na Crnutah je tedaj itajalo kulturno društvo. ki pa je bilo v rokah klankalcev in pod Cnlm vphvom zupnika. Nekaterl od nas smo skudall priti v to drufttvo. naa mso spreioli,- obuia sponilne Stane Btzjak. -Ko |e Maks Pefiar dal ludo za ustanovitev druStva. emo se na to dobro pripravili. Povezali 3 M s sofiolci In tovarifit >z vajentSko dobe, za katare smo vedeli kaksni 'n kako je pri njih doma; Ob ustanovitvi je Svoboda stela 20 aktivmh iov Pridoblli Bmo mnogo simpatlzerjav In podpocnih Clanov. Razvlli j razna podrodja drustvenega žlvl|«nja voe od kullumo-prosvetnega do iportnega Sahovskega in planinskaga.*
ivoboda je po veikrat na teden organiztraia politična predavanja in ila \\>0i HudiJMk» krožke Napredni JjuMjanaki itudentj« Bo Clanom iredovali temelje marskizma, |ih seznanjali s političnimi dogodkl v tu In z madnafOdnim dalavakim gibanjem Prlrejala ie Sahovske Dlrje in Bmuiarstta tar nogometna takmovanja-
'ri lekmah nl ftlo za zmago,- pravl Stana Bizjak. -aaj smo bill slabl jometail Predvsem |e Slo za lepo sporino obnasanje in za prldobiva-novih simpalizBrjev - V kraikem povadano Svoboda |e celotno svoj« ovanje usmerjala v razsirjanje revolucionarne mtsli, za kar je izkori-i sleherno pnložnost; na tekmah, pri slikih s sorodnimi drustvi, na ninsklh in drugth izletih. Planmska kofia -Priirehpusiicah-, (simboll bratstyo, enotnosl in svobodo). ki ao Jo zgradiii svoboda&i z Isstniml dstvl m fokaml. }e bll kraj mnoziCnih srefianj planmcev ln naprodnja-i in odtiina prlložnoat za veliko r«voluclonarnih spodbud.
imuska Svoboda ja Wla ludi do»led»n ln vztrajsn pobudnik in organi-of vseh manllettativnih akci) lzob«sanja rdečih zastav ob obletnlci tobfske revolucija in ob mednarodnem detavskom prazniku, kresovi. so zagor«l< kljub oprezanju oroznikov vsako leto na idvoier 1. maja, j« blto d«lo avobodaitv. Z vsako manilestacljo so dalr astmkom vedeti, da so tu in da |ih j« tetlalj« vaC Svoboda je neza-no krepila revolucionarno zavest Ijudt. prešla n» pozictje komuni-ine partija. kar se j& zlasli 4e odrazjlo na vsedelavsksm iietu Svobod v iju 7 jiilija 1935 Z>«ta se je udeležllo okrog 70 črnudanov, ki so bili bolj zagreti mamfestanti
:i«t |e pokaial mot deiavskega razreda. Te sile se je oblast ustraaila. ipovedala je obstoi Svobod In tako tudl Črnuske
Po razpustu Svobode smo akusall ustanoviti druttvo Vzajomnost,-m Slan« Bizjak -Tega nam nlso dovollli. k«r oblutnlki nlso dobift od
podpisnikov vloge jamstva, da bo novodruStvo bolj -ponlino- kot je blfa Svoboda-
S lem pa revolucionarna dejavnost na Črnufiah n! zamria. SvobodaSi so se prikljutill Posavcem in aktlvno delovali w drustvu Vzajemnost v Stožlcah.
Partijska cellca, ki je bila ustanovljena prl Svobodi je razvijala svojo dejavnost v okviru kmečko-delavskega gibanja. Budno je spremljala vsa poliltčnadogajaniadomainvsvetij. Dogodki. kisoslediti 1941. leta, niso presenfltili. Crnučam so bili pripravljeni za oborožen boj proti okupa-torju.
Kot se apominja Stane Blzjak )e samo en Clan Svobode atopil na atran okupatorja Od aktivniti Članov jih |e v narodno osvobodilnom boju padio eno tretjino. med njimi osem fiianov komunistifine pariije. Vseh žrtev pa je bilo 47, kar je pomenilo za tako majhno obtino kot je bila Črnuska izredno vettfto.
Stane Bizjak |e svoje spomine sklenll: - Leta 1942 som bil v kamniskem bataljonu. Ko s«m se ob neki prjiožnosti, bilo \e to 25. decembra, vraftal 8 kurlrji na Jelovlco. me je moCno zanlmalo, kak4no \9 stanje na Crnufiah. V Dobravi sem jlh dobro poznal. Prisll so Slirje. Ze naslednji dan j« foiJa oblikovana partijska celica, ki )e delovala na črnučah vse do osvobudi-tve-.                                                                                                   EK