Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj
Leto: XXX___Ptuj, 27. oktobra 1994	Številka: 21
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
76.	Odlok o sprejemu ureditvenega načrta "Grad Bori"
77.	Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za gasilsko in reševalno dejavnost Ptuj
78.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ptuj
79.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah
76.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS št. 18/84, 34/85 in 29/86 ter Ur. list SRS, št. 26/90,18/93 in 47/93) in 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 18. oktobra 1994 sprejela
ODLOK
O SPREJEMU UREDITVENEGA NAČRTA "GRAD BORI"
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Sprejme se Ureditveni načrt "Grad Bori" za ureditvena območja P9 - R21, P23 - KU 1 in P23 - R1 (v nadaljnjem besedilu: UN), ki ga je izdelal Razvojni center - Planiranje d.o.o. Celje po št. projekta 610/90 oktobra 1993.
2.	člen
Z UN je, ob upoštevanju dolgoročnega plana občine Ptuj, podrobneje obdelana v srednjeročnem planu občine Ptuj sprejeta odločitev o prenovi in usposobitvi spomeniškega kompleksa gradu Bori in njegove okolice na obeh straneh Drave, v skupni velikosti približno 155 ha, za potrebe turizma in rekreacije ob upoštevanju in razvijajoč danosti za kulturne dejavnosti.
3.	člen
UN vsebuje tekstualni del in grafične priloge, v merilih 1:25000,1:5000,1:2000,1:1000,1:500 in 1:500/100, ki se nanašajo na:
-	prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana
-	ureditveno situacijo območja
-	rešitve v zvezi s prenovo strukture
-	funkcionalne in oblikovalske rešitve predvidenih objektov in naprav
-	idejne rešitve v zvezi s prenovo, graditvijo ali novozgradnjo prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez
-	prikaze prostorskih ureditev po posameznih
področjih
-	oceno stroškov za izvedbo načrta
-	etape izvajanja načrta
-	obrazložitev prostorskih pogojev
-	ta odlok
-	soglasja pristojnih organov, ustanov in podjetij
4.	člen
S tem odlokom se določa:
-	meja območja
-	funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor
-	pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oz. drugih posegov v prostor na območju
-	pogoji glede komunalnega urejanja območja
-	druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oz. posegov v prostor
-	etape izvajanja UN
-	režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne zazidajo v prvi etapi, s pogoji za posege v prostor na teh zemljiščih ter opredelitvijo začasnih objektov in naprav
-	obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju UN
• tolerance pri gabaritih in namembnosti objektov ali naprav, ki jih z lokacijskim dovoljenjem lahko dopusti upravni organ pri izvedbi UN.
II.	MEJA OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
1.	OPIS MEJE OBMOČJA
5.	člen
Meje območja predstavljajo:
jugozahodna meja parcel številka 514/6 (v na-daljnem besedilu: kratice pomenijo strani neba, številke pa parcelne številke), JZ meja 506-9 proti cesti 516-2,342/2,344/2,516-3 proti cesti 516-2, meja 516-3 proti cesti 506-10, JZ in SZ meji 347/3 proti cesti 506-10, SZ meje, 344/3, 342/3, 340/3 in 506/9, SZ in z meji 339/1, Z in JZ meji 327/2 proti cesti 506-10, SZ meje 327/2 proti cesti 506-3, 326/1, 321/2, 320, 312/1, 308/1 in 270/6 proti cesti 506-10, SV in SZ meji 270/6 proti 299/1, SZ meje 270/6 proti 270-370, 270/11, 270/14, 270/17, 270/20, 270/23, 270/26, 270/29, 270/32, 270/35 in 270/38, linija tromeje med 270/38,270/41 in 270-370 preko 270-370 do štiri-
meje med potjo 270-370, 270/2,270/1 in 270/48, SZ meje 270/48, 270/49, 270/54, 270/55, 270/60, 270/61, 270/66, 270/67, 270/72, 270/73, 270/78, 270/373,270/84,270/85,270/90,270/91,270/386, 267/2, 267/3, 267/6, 267/7, 267/19, 270-370 in 267/9 proti 267/11, 267/12, 270/109, 270/14, 270/115, 270/120, 270/121, 270/126, 270/127 in 270/128, S meja 270/128 proti 262/1, SZ meje 270/137, 270/138, 270/147, 270/148, 270/157, 270/158, 270/167, 270/168, 270/177, 270/178, 270/187, 270/188, 270/198, 270/199, 270/210, 270/211, 270/222, 270/223, 270/231, 270/232, 270/240, 270/379, 270/250, 270/251, 270/258, 270/259, 270/270, 270/271, 270/281, 270/391, 270/282, 270/291, 270/292, 270/300, 270/301, 270/31 in 270/31 in 270/312, SV meja 270/12, podaljšana linija te meje preko 270-367 do SV meje 270/313 proti 270/319, ta meja, podaljšana linija te meje preko 270-367 do SV meje 270/314, ta meja, podaljšana linija te meje preko 270-366, do SV meje 270/309, ta meja, podaljšana linija te meje preko 270-365 do SV meje 270/316, ta meja, JV meja 270/316 do podaljšane linije SV meje 270/306 preko 270-364, ta linija na odseku preko 270-364, SV meja 270/306, JV meja 270/306, 270/305, 270/296, 270/395, 270/287, 270/286, 270/277, 270/306, 370/305, 207/296, 270/395, 270/287,270/286,270/277,270/276 in 270/275, linija od zaključka te meje preko 514/1, reke Drave, vse k.o. Muretinci, in 264, reke Drave do šti-rimeje med 264,1/6,3/2 in 1/25, JV meja 1/6 proti 1/25, 1/2, 1/24, 1/23, 1/9 in 1/27, SV meja 1/26, podaljšana linija te meje preko 258-2 do 1/32, JV meja 258-2 od zaključne točke te linije do V meje 1/31, ta meja in SV meja iste parcele proti 1/1, linija od zaključka te meje preko 1/1 do V meje 1/1 proti 1/11, ta meja, linija od zaključka te meje do SV meje 1/3, ta meja in V ter JV meja iste parcele SV in JV meja 1 proti 1/1, podaljšana linija te meje preko 258-12, do SV meje 258-5 proti 258-6, ta meja, vse k.o. Dolane, SV meja 70/1 proti 353-4, SV in S meja 77, S in SZ meja 71/2 proti 353-4, SZ meja 75/1 proti 253-4, SZ meja 71/2 proti 353-2, SV, V in JV meja 71/2 proti 356-1, J, JV in SZ meja 71/2 od te meje vse do preloma meje med 71/2 proti 62/1 iz rahlo JZ v močno JZ smer, od tega preloma 30 m JZ meje 71/2 proti 62/1, nato linija preko 62/1 do JZ meje med 71/2 in 62/1 na zapadni strani slednje parcele, ta meja in preostanek JV meje med 71/2 in 62/1, JZ in JV meja 71/2 proti 64, JV meja 61/1 proti 62/2 do drugega preloma smeri te meje, podaljšana linija poslednjega obravnavanega odseka te meje po
62/2 v dolžini 75 m, od tu linija vzporedna z S mejo med 62/2 in 61/3 v dolžini 70 m in nato linija v dolžini 20 m do meje med 62/2 in 61/3 približno v JZ smeri, linija preko 61/3,od te točke v dolžini 40 m v SZ smeri do preloma smeri meje med 61/3 in 61/1 izj vJZsmer,JZmeja61/l proti 61/3, SZ meja 61/1 proti 70/1 (do prvega preloma smeri) linija preko 70/1 in 778 do JZ meje 70/9, ta meja, vse k.o. Veliki Vrh, JZ, SZ in SV meja 17/2 proti 17/3, 16/1 in 263-1, SZ meja 16/3 do podaljšane linije JZ meje 11/7 preko 263-1, ta linija, JZ in SZ meja 11/7, podaljšana linija SV meje 11/7 preko ceste 267 do 264 reke Drave, JV meja 264 reke Drave proti 258/11, 11/2, 12/6 in 267, SV rob mestu čez reko 264, vse k.o. Dolane in nato SV rob mostu čez reko 514/1, in SZ meja reke 514/1 proti cesti 516-2, vse k.o. Muretinci.
2.	FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
6.	člen
V večje, po svoji funkciji zaokrožene, enote kompleksa se uredijo:
-	grad in njegova neposredna okolica s pripadajočim grajskim parkom v hotel ( 12 ha) in prostore za razvoj kulturnih dejavnosti (predvsem za potrebe glasbenih delavnic)
-	zeml j išča na levem bregu Drave v golf igrišče ustrezajoče pravilom mednarodne športne zveze in del zemljišča na nasprotnem bregu v učno golf igrišče (81 ha)
-	zemljišča ob vznožju grajskega hriba ob obstoječi dovozni cesti na grad v naravni in geometrijski park ter fitness center (3 ha)
-	gozd v zaledju gradu v gozdni športno - rekreacijski park (59 ha)
-	zemljišča z nekdanjo grajsko pristavo na pobočju ob križišču obstoječih cest na grad in ceste proti Švabovemu, ki segajo do magistralne ceste v dolini, v izletniško depandanso s parkirišči ter ureditvami za rejo konj in konjski šport
(IHa)
Objekti in naprave ter zunanje ureditve kompleksa se morajo prenoviti oziroma zgraditi ali urediti tako, da bo v čim večji meri dosežen oziroma očuvan avtentični učinek gradu (njegova kulturnozgodovinska pričevalnost .vključujoč njegovo vidnost in dominantnost). Temu učinku morajo biti vsi posegi podrejeni in morajo biti z njim urbanistično, arhitektonsko in krajinsko skladni.
Objekti in naprave ter zunanje ureditve kompleksa se morajo prenoviti oz. zgraditi ali urediti tako, da bodo po svojih vsebinah in oblikovanju zadoščali hotelskim, kulturno-glasbenim in športno-rekreacijskim merilom za visoko kategorijo.
Izjema je območje izletniške depandanse, ki mora zadoščati merilom mednarodne višje kategorije.
K prenovi objektov, naprav in zunanjih ureditev morajo biti pridobljene smernice pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine in k vsem posegom razen k osnovnim vzdrževalnim delom mora biti pridobljeno soglasje te institucije.
a)	Hotel v gradu in njegovi neposredni okolici
Za osnovne dejavnosti hotela se prenovijo grad, gospodarski poslopji v njegovi neposredni bližini (v enem od teh poslopij je že gostišče), grajski park in dostopna cesta ter zgrade še de-pandensa ob gradu in parkirišča ob mestu, kjer dostopna cesta doseže greben hribovitega pomola, na katerem stoji grad.
Apartmaji in sobe v gradu in depandansi morajo imeti približno 120 ležišč. Sobe v nekdanjem gospodarskem poslopju (sedaj gostišču) mo-
rajo imeti približno 10 ležišč.
Hotel mora vsebovati tudi vstopno halo z recepcijo, več sejnih oz. banketnih dvoran s 30 -100 sedeži, ki so namenjene tudi kulturnim dejavnostim (glasbenim delavnicam), večjo večnamensko dvorano, penzionsko restavracijo in restavracijo z jedmi po izbiri z 80 - 150 sedeži, gostinske terase, dnevni in nočni bar, družabne sobe, lovsko sobo, kinoteko, kuhinjo in servirne prostore, trgovske in uslužnostne lokale, dvigala in podobno. Vsebuje lahko tudi igralnico. Grajska kapela in drugi primerni prostori se namenijo tudi za kulturne delavnice, prireditvene in razstaviščne namene. Gostišče v nedanjem gospodarskem poslopju se prenovi v gostišče visoke kategorije. V drugem gospodarskem poslopju se uredi konjski hlev za približno 5 konj. Parkirišče mora imeti najmanj 40 parkirnih mest.
Pri nameščanju dejavnosti v grajske prostore in v prostore drugih obstoječih objektov se mora v največji možni meri ohraniti celovitost obstoječih prostorov oz. konstrukcij ter ustreznost novih funkcij njihovim zgodovinskim funkcijam. Posebno kvalitetne in večje prostore oz. prostore s štukaturami in stenskimi poslikavami se praviloma ne pregrajuje in se uporabi za javne oz. skupne dejavnosti.
b)	Območje golf igrišča
Območje golf igrišča mora na levem bregu Drave vsebovati 18 tekmovalnih stez, na katerih mora biti omogočena tudi uporaba električnih avtomobilov, delno nadkrito vadbišče dolžine 150 m, klubsko hišo z gostinskim lokalom, stavbe za vzdrževalne stroje in potrebščine ter avtomobilčke, parkirišče in prostor za morebitno kasnejšo izgradnjo golf vasi. Učno golf igrišče na desnem bregu reke mora vsebovati najmanj 3 učne steze, servisni objekt in parkirišče. Igrišči se povežeta z brodom preko reke. Ureditev igrišč se mora v največji možni meri prilagajati danemu terenu in vegetaciji. Zelenice se drenirajo in namakajo.
c)	Vstopni park in fitness center
Ob priključku dostopne ceste na grad na magistralno cesto se med potokom Bela in mejo območja ureditvenega načrta na zapadni strani dostopne ceste uredi geometrijsko oblikovani park. Na drugi strani potoka se do pobočja hribovja namenijo površine za fitness center. Nižje od dostopne ceste se do magistralne ceste in vznožja grajskega hriba uredi naravno oblikovan park z ribnikom, za katerega se Bela zajezi. V ta park se namesti parkovni paviljon. Fitness center vsebuje več teniških in morebitnih drugih igrišč na prostem in v stavbi, pokriti bazen, ki se uporabi tudi kot letni bazen, telovadno dvoranico, savno, prostore za fizioterapijo in morebitne druge terapije, gostinski lokal, uslužnostne in trgovske lokale ter parkirišče za približno 40 vozil.
d)	Gozdni športno-rekracijski park v zaledju gradu
V	gozdnem športno-rekreacijskem parku v zaledju gradu se uredi sprehajalne, tekaške in jahalne steze ter morebitne steze s telovadnimi orodji in lokostrelsko strelišče. Te steze oz. strelišče se morajo prilagajati oblikam terena in vegetaciji. Gozd se uredi kot parkovni gozd tudi z odstranitvijo ovir za prehodnost in odstranitvijo poškodovane vegetacije.
c) Izletniška depandansa in objekti za konjski šport
V	nekdanji grajski pristavi se uredi gostinski lokal, ki se mu dodajo večje zunanje gostinske površine. Ob dostopih k depandansi s ceste na grad in magistralne ceste se urede parkirišča, ki morajo imeti tudi avtobusna parkirna mesta. Za konjski šport se v kasnejši fazi urede večji konjski hlevi, maneža in parkur na ravnici ob
magistralni cesti.
3.	POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV ALI NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
7.	člen
Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje vseh delov območja in njegovih objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor, z izjemo novodobnih ureditev, kot so igrišča, parkirišča in podobno, mora biti tipološko sorodno in skladno s tradicionalnimi regionalnimi načini, uporabljanimi za pomembna javna območja, objekte ali naprave oz. druge posege v prostor.
Med gradom in njegovo depandanso se mora izvesti gabaritni presledek. Ta depandansa mora tlorisno slediti obstoječemu zidovju, na katerem so nekdaj stala gospodarska poslopja.
Stavbe golf igrišča se postavijo približno v sredini igrišča, kjer na njegovo območje vstopi cesta iz Muretincev. Ob vstopu je najprej parkirišče, nato prostor za morebitno golf vas, delno nadkrito vadbišče, servisni objekti in ob Dravi klubska hiša. Tam se tudi uredi pristanišče broda in na nasprotni strani reke pristanišče učnega golf igrišča, ki se locira neposredno ob reki od pristanišča v vzhodni smeri.
Depandansa gradu sme imeti ob pritličju največ še dve nadstropji. Vse ostale nove stavbe so lahko le pritlične. Dopušča se izraba podstrešij.
Strehe novih stavb morajo biti v večjem delu simetrične dvokapnice z naklonom 35 do 45 in pokrite morajo biti z bobrovcem. Čelni zaključki streh, zaključki nad vhodnimi ali srednjimi deli stavb, zaključki nad morebitnimi iz glavnih mas izstopajočimi deli stavb in podobno, se dopuščajo pokriti tudi s strešinami drugačnih oblik, ki se pokrijejo z bobrovcem ali bakreno pločevino. Deli stavb se dopuščajo kriti tudi s steklom. Med manjšimi deli stavb se lahko izvedejo tudi strehe v obliki pohodnih teras.
Okoli parkirišč in med magistralno cesto in stavbami ter parkovnimi ureditvami se na gosto zasadi drevje in grmovje. Grajski park se obnovi. Grajski drevored ob dostopni cesti se obnovi in podaljša do magistralne ceste. Srednji del golf igrišč se uredi z geometrijsko zasnovano razporeditvijo vegetacije, poti in stavb. Prosta območja kompleksa, kjer ni posebnih ureditev, se uredijo, skladno z zgodovinsko zasnovo grajskega parka, kot naravnim danostim prilagojeni angleški park.
4.	POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA
8.	člen
Na območju UN se morajo vsi infrastrukturni vodi do objektov voditi pod zemljo. Prostozračni vodi se ne dovolijo postavljati in obstoječi se morajo nadomestiti s podzemnimi. Večji infrastrukturni objekti ali naprave, kot so čistilna naprava, črpališča, trafopostaje, razne omarice in podobno, se postavljajo čimbolj neopazno ali zakrito, po možnosti v stavbah. Na odsekih, kjer vodi potekajo blizu vzporedno, se morajo vsi vodi polagati istočasno. Vodi, ki so ali se locirajo pod cesto ali ki cesto prečkajo, se morajo prenoviti oz. vgraditi v ustreznih fazah rekonstrukcije ali graditve ceste.
a)	Ceste
Dostopna cesta na grad se rekonstruira v širini 5 m z obojestransko bankino in vsemi elementi za hitrost 40 - 40 km/h. Na magistralni cesti se uredi prometno varni prikl jček te dostopne ceste z zavijalnimi pasovi. Dostopna cesta se zaključi z obračališčem pred gradom. Asfaltirane ali tlakovane interne ceste se uredijo do vseh stavb kot servisne in urgentne ceste z nosilnostjo najmanj
15 ton in širino 4-5 m, min. 3,5 m, Zagotavljati morajo dostopnost do stavb z vsaj dveh strani izven dometov ruševin. Cesto do golf igrišča se uredi po poljski poti pare. št. 271/47 k.o. Mure-tinci. Niveleta cest, parkirišč in ostalih utrjenih površin, se mora v kar največji možni meri prilagoditi obstoječemu terenu.
b)	Vodovod
Obstoječo črpališče za grad se rekonstruira. Stanje obstoječega omrežja iz PEHD 110 mm do gradu se mora preveriti in po potrebi obnoviti. Od glavnega vodovodnega voda pri Borlskem mostu čez Dravo se do dodatnega črpališča pod gradom vodi nova cev PEHD 140 mm. Od teh cevi odnosno črpališč se vodijo PEHD 110 mm do gradu in ostalih objektov kompleksa na desni strani reke. Golf igrišče na drugi strani reke se po novi dostopni cesti s PEHD 90 mm naveže na vod s tolikim premerom v Muretincih. Zadostno količino požarne vode (cevi 90 mm so premajhne) se mora pridobiti še z možnostjo uporabe naprav in cevi namakalnega sistema igrišča. Vodovodne cevi se praviloma vodijo nad kanalizacijskimi cevmi v minimalni oddaljenosti 0,5 mm. V kolikor takšen odmik ni mogoč, se mora izvesti ustrezna zaščita. Namakalna voda za golf igrišče se pridobi iz črpališč, ki se urede na območju igrišča.
c)	Kanalizacija
Izgradi se kanalizacija ločenega tipa, meteorne vode se ločeno odvajajo v teren prosto oz. preko peskolovov in ponikovalnic ter preko lovilcev maščob na utrjenih površinah parkirišč. Odpadne vode gradu - hotela se vodijo s posebno kanalizacijo do čistilne naprave ob potoku Bela. Čistilna naprave mora biti zaprtega tipa in likovno kvalitetno oblikovana. Kanalizacijske cevi in jaški morajo biti vodotesni in vodotesno spojeni med seboj. Kanalizacija se izvede v gravitacijskem načinu s kaskadami. Za odpadne vode ostalih stavb kompleksa, se izgradijo vodotesne kanalizacije z vodotesnimi večprekatnimi greznicami na izpraznjevanje. Zaledne vode in morebitni izviri se ne smejo odvajati s kanalizacijo odpadnih vod. Vode iz plavalnega bazena v fitness centru ter vode od čiščenja tega bazena se vodijo preko nevtralizacijskega - kompenzacijskega bazena in filtrov v potok Bela. Cev med bazenoma mora biti v kislinam odporni izvedbi.
d)	Elektrika
Obstoječa trafopostja Bori se nadomesti z novo moči 400 kVA za potrebe fitness centra in obstoječih objektov. V neposredni bližini gradu se zgradi nova hotelska trafopostaja z močjo 600 kW. Za objekte izletniške depandanse se ob njej zgradi tranfopostaja z močjo 120 kW. Trafopostaja z enako močjo za potrebe golf igrišča se locira ob njegov vzdrževalni objekt. Tranfopostaje se napajajo iz obstoječih 20 kV daljnovodom. Grad se razsvetli z okrasno zunanjo razsvetljavo. Za povečanje prometne varnosti se razsvetlijo priključki na magistralno cesto. Z orientacijsko razsvetljavo z lučmi na razdalji 30-35 m se razsvetlijo dostopne ceste na grad, k brodu, k izletniški depandansi, k fitness centru in k klubski hiši ter parkirišča. Do vseh trafopostaj se mora zagotoviti dostop s težkimi vozili.
e)	Omrežje zvez
PTT napajanje se izvede iz KATC Cirkulane in sicer mora biti zmogljivost TK priključka najmanj 100 parov.
f)	Ogrevanje
Grad in njegova depandansa se ogrevata iz skupne kotlovnice. Ostali objekti se ogrevajo vsak zase. Glavni ogrevalni vir mora biti lahko kurilno olje. Rezervoarji za gorivo se morajo ali vgrajevati v objekte ali v posebej zanje zgrajene objekte. Z gradbenimi ukrepi mora biti preprečena možnost izliva olja v podtalnico.
g)	Odpadki
Odpadki se zbirajo v čimbolj neopaznih ali zakritih koših za smeti oziroma kontejnerjih, ki se praznijo na komunalno deponijo z izjemo organskih odpadkov, ki se kompostirajo.
5.	DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV OZ. POSEGOV V PROSTOR
9.	člen
Stavbe na golf igrišču se lahko postavljajo le na koti 207,00 m absolutne nadmorske višine in višje.
Za postavitev vseh stavb si je potrebno pridobiti geotehnično mnenje o nosilnosti tal, ustreznem temeljenju ter morebitnih drugih ukrepih za dosego stabilnosti temeljnih konstrukcij.
Za hortikulturno urejanje območja se mora izdelati poseben načrt, ki mora celovito obravnavati celotno območje UN.
Z zasnovami vseh pomembnejših objektov mora soglašati Služba mestnega arhitekta ali pristojna urbanistična komisija.
6.	ETAPE IZVAJANJA UN
.10. člen
Prenove obstoječih objektov se lahko izvajajo neodisno od drugih objektov in ureditev in rušitev. Kot eno od začetnih faz izvajanja UN se mora izvesti komunalno urejanje območja UN na desnem bregu Drave. Nato se posamične enote kompleksa lahko pričenjajo graditi samostojno.
7.	REŽIM IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ, KI SE NE ZAZIDAJO V PRVI ETAPI, S POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR NA TEH ZEMLJIŠČIH TER OPREDELJIT-VIJO ZAČASNIH OBJEKTOV IN NAPRAV
1L člen
Zemljišča, ki se ne zazidajo v prvi etapi, se ohranjajo v dosedanji rabi. Na njih se dopuščajo le izvedba raziskovalnih in pripravljalnih del za realizacijo UN. Na teh zemljiščih se ne dopuščajo gradnje in drugi posegi v prostor, ki so v nasprotju z UN. To določilo velja tudi za poseg dreves, ki mora biti omejen le na vzdrževalne posege, z izjemo gozda v zaledju gradu, ki se lahko normalno izrablja. Na objektih, ki so predvideni za rušenje, se dopušča le izvedba vzdrževalnih del.
8.	OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UN
12.	člen
V	primerih zgodovinskih najdb se mora dela ustaviti in obvestiti pristojno institucijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
9.	TOLERANCE PRI GABARITIH IN NAMEMBNOST OBJEKTOV ALI NAPRAV, KI JIH Z LOKACIJSKIM DOVOLJENJEM LAHKO DOPUSTI UPRAVNI ORGAN PRI IZVEDBI UN
13.	člen
Pri načrtovanju in gradnji ter vzdrževanju objektov in uporabi prostora, ki zadevajo ta ureditveni načrt bodo upoštevana načela sonaravnega razvoja, ki se določijo v gradbeni dokumentaciji.
14.	člen
V	grafičnem delu UN so podani maksimalni gabariti stavb. Oblike niso obvezne, to določilo velja tudi za ureditev parkov, golf igrišča in podobno. Trase vodov infrastrukture, prikazane v grafičnem delu UN, so le približne.
III.	PREHODE IN KONČNE DOLOČBE
15.	člen
UN je na vpogled na občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora in varstvo okolja. Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja
Uprava inšpekcije občin Ormož in Ptuj in pristojna republiška inšpekcija.
16.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 617-18/94-1
Datum: 18/10-1994
Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, s.r.
77.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) in Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93) ter 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93), je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 18. oktobra 1994, sprejela
ODLOK
O USTANOVITIV JAVNEGA ZAVODA ZA GASILSKO IN REŠEVALNO DEJAVNOST PTUJ
1.	člen
Skupščina občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (v nadaljevanju ustanovitelj), ustanavlja Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost Ptuj.
2.	člen
Ime zavoda je naslednje: JAVNI ZAVOD ZA GASILSKO IN REŠEVALNO DEJAVNOST PTUJ. Sedež: Ptuj, Natašina pot l/a.
3.	člen
Dejavnost zavoda:
-	izvajanje operativnih nalog s področja alarmiranja in vodenja gašenja požarov, zaščito in reševanja ljudi in premoženja v primeru požara, naravnih in drugih nesreč ter v vojni,
-	preventivna gasilska dejavnost za podjetja, organizacije ter skupnosti,
-	izvaja strokovno-tehnična dela za Zveze gasilskih društev in društva,
-	vzdrževanje opreme strojnega parka, opreme za odstranjevanje nevarnih snovi, požarnovarnostnih objektov in naprav, opravljanje popravil gasilske opreme za svoje potrebe ter potrebe gasilskih enot v gasilskih društvih, storitve z gasilsko tehniko zavoda, servisno vzdrževalno dejavnost, servisiranje gasilskih naprav in gasilnih aparatov ter opravlja tudi druge naloge na področju požarne, gasilske ter zaščitno reševalne dejavnosti,
-	izobraževanje in usposabljanje gasilcev in drugih delavcev za protipožarno zaščito,
-	oskrba z gasilskim ter zaščitno-reševalnim orodjem in opremo v pokrajini.
4.	člen
Zavod upravlja svet zavoda.
5.	člen
Svet zavoda sestavlja osem članov:
-	en predstavnik GZS
-	dva predstavnika ZGD
-	tri predstavnike ustanoviteljev
-	en predstavnik zaposlenih delavcev
-	en predstavnik zainteresirane javnosti.
Način imenovanja oz. izvolitev članov sveta,
trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo s statutom zavoda.
6.	člen
Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja.
7.	člen
Direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda.
8.	člen
Zavod upravlja z delovnimi sredstvi, ki jih po najemni pogodbi dobi od Zveze gasilskih društev Ptuj. Delež sredstev za osebni dohodek, materialne stroške ter sredstva za začetek dejavnosti zagotovi ustanovitej.
9.	člen
Zavod pridobiva sredstva za delo:
-	iz sredstev ustanovitelja,
-	s plačili za storitve,
-	s prodajo blaga in storitev na trgu,
-	iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom.
10.	člen
Presežek prihodkov na odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti v soglasju z ustanoviteljem.
11.	člen
Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu samostojno v svojem imenu in za svoj račun ter sklepa pogodbe in druge pravne posle v okviru obveznosti, ki je vpisana v sodni register. Za dejavnosti, ki jih prevzema v pravnem prometu, odgovarja zavod z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
12.	člen
Do imenovanja poslovodnega organa, v skladu se tem odlokom, opravlja zadeve tega organa v.d. Štefan Vidovič, sekretar Zveze gasilskih društev Ptuj.
13.	člen
Do sprejema statuta zavoda, zavod uporablja statut in druge splošne akte Zveze gasilskih društev Ptuj, ki so veljavni na dan sprejema tega odloka, razen določil, ki so v nasprotju s tem odlokom in z zakonom o zavodih.
Statut zavoda sprejme svet v roku 60 dni po uveljavitvi tega odloka. Soglasje k statutu daje v imenu ustanovitelja Skupščina občine Ptuj.
14.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 028-18/94-1
Datum: 18/10-1^94
Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, s.r.
78.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Na podlagi 58., 60. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89), 9. člena Dogovora o usklajevanju meril in določanja območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 19/86) ter 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90,32/92 in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 18. oktobra 1994, sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI PTUJ
1.	člen
6.	člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/77, 1/78, 15/83, 7/86, 9/88, 7/89, 4/90, 14/91, 28/91, 5/92, 32/92, 10/93,27/93 in 8/94) se na koncu besedila dopolni z novim 4. odstavkom, ki se glasi:
"Poslovne površine so po določbah tega odloka tudi površine zemljišča, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, odlagališča posebnih odpadkov, industrijski tiri in podobno."
2.	člen
7.	člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: "Višina mesečnega nadomestila po posameznih conah je naslednja:
A.	Za stanovanjske prostore
-vi. coni.................. 5,94	SIT/m2
-	v 2. coni.................5,10	SIT/m2
-	v 3. coni.................3,36	SIT/m2
B.	Za poslovne prostore
-vi. coni..................17,71	SIT/m2
-v 2. coni..................9,71	SIT/m2
C.	Za hidroenergetske objekte
SDi in SD2..................5,45	SIT/m2
C.	Za nezazidana stavbna zemljišča
-	za stanovanjsko gradnjo...2,84	SIT/m2
D.	Za nezazidana stavbba zemljišča
-	za poslovno proizvodno
gradnjo.....................8,01	SIT/m2
Isti člen se v točki D. dopolni tako, da se v 1. alineji za besedo gradnjo nadaljuje besedilo:
"in površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti."
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/11-1994 dalje.
Številka: 462-1/90-1 Datum: 18/10-1994
Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, s.r.
79.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Na podlagi 19. in 45. člena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine Republike Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82,39/85, 37/87,18/88), 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93) in 240. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78, 2/82) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 18. oktobra 1994, sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNIT-
VAH ODLOKA O OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANIH IN STROKOVNIH SLUŽBAH
1.	člen
V Odloku o občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 19/91 in 20/92) se spremeni in dopolni 4. odstavek 10. člena tako, da se glasi:
"Upravni organizaciji sta:
-	Direkcija za gospodarsko infrastrukturo,
-	Upravna organizacija za prostorsko in urbanistično načrtovanje."
2.	člen
Za 21. členom se doda novi 21. a člen, ki se glasi:
"21. a člen
Upravna organizacija za prostorsko in urbanistično načrtovanje bo izvajala naslednje naloge:
-	pripravlja gradiva za program priprave prostorskih izvedbenih aktov
-	skrbi za izpolnitev pogojev, ki jih določajo ustrezni organi, za pripravo prostorskih izvedbenih aktov
-	organizira pripravo prostorskih izvedbenih aktov in sodeluje z ustreznimi strokovnimi firmami pri pripravi strokovnih podlag zanje
-	skrbi za razgrnitev strokovnih rešitev in osnutkov prostorskih izvedbenih aktov ter daje pojasnila o rešitvah na javnih obravnavah
-	pridobiva soglasja ustreznih organov, organizacij, firm in drugih k prostorskim izvedbenim aktom
-	nudi strokovno pomoč pravnim osebam pri urejanju prostora
-	daje informacije fizičnim osebam o možnih lokacijah za graditev in druge posege v prostor ter druge informacije v zvezi z urejanjem prostora
-	zbira, evidentira ter analizira podatke o predvideni rabi prostora in o posegih v prostor ter vodi evidenco in dokumentacijo predpisov in drugih aktov, s katerimi se ureja prostor
-	izdeluje analize in informacije o gospodarskem stanju v občini vezanih za prostorsko in urbanistično planiranje
-	organizira pripravo in izdelavo planskih aktov."
3.	člen
Drugi odstavek 27. člena se dopolni tako, da se glasi:
"Sekretariat vodi sekretar, oddelek vodi načelnik, upravo, upravno organizacijo in direkcijo vodi direktor, strokovno službo skupščine občine in izvršnega sveta vodi tajnik skupščine."
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 021-1/86-1
Datum: 18/10-1994
Predsednik Skupščina občine Ptuj Vojteh Rajher, s.r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj: Zavod Radio-Tednik Ruj, Raičeva 6. Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Franc Potočnik. Sedež uredništva: Ptuj, Mestni trg 1. Tiska GZP Mariborski tisk. Tržaška 14, Maribor.