KATOLJSK CERKVEN LIST.
.Danica" izbaja vsak petek Da eeli poli. in velji po pofli za celo leto 4 gl. 20 kr . za pol leta 2 irl. 2o kr.. /a cetert leta 1 gl. 20 kr * ^'skarnici sprejpmana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr., za */4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izi.le ..D:ini.-a" dan poprei.
Tečaj XLIV.	V Ljubljani, 27. svečana 1*91.	List 9.
JAKOB,
po usmiljenji božjem in apostolskega sedeža
milosti
knezoškof ljubljanski,
rsem vernim svoje šLnjije pozdrav in blat/oslov od Gospoda in Zveličarja na<ega Jezusa Kristusa!
(I>alje.»
Slišali ste, kako sveta in imenitna je prisega, kako strašna kriva prisega. A za eno in drugo vam hočem še navesti tudi jasnih izrekov sv. pisma, da tako iz božjih ust samih čujete, kako morate misliti o prisegi, kako se obnašati. Poslušajte tedaj!
Ze po Mojzesu nam Gospod ukazuje: „Ne prisegaj po krivem pri mojem imenu in ne skruni imena svojega Boga. Jaz sem Gospod.u — Pri preroku Izaiji pa pravi: „Kdor prisega na zemlji, prisega pri Bogu resnice", ') kakor da bi nas hotel opominjati, naj si pač dobro k sen u vzamemo, da s svojo prisego ne stojimo pred kakim človekom, ampak pred Bogom samim, in da nam je sicer mogoče premotiti ljudi, ne pa Boga, ki je resnica sama.
Pri preroku Jeremiji pa nas uči Gospod kar naravnost in natanko, kakšna naj bode prisega. On pravi: „Prisegal bodeš v resnici in v razsodbi in po pravici: kakor resnično Gospod živi!'43) — Prisegamo „v resnici4', če samo to s prisego poterdimo, kar za gotovo vemo, le to pod prisego obljubimo, za kar imamo tudi resnično voljo, da bodemo storili. — „V razsodbi'' prisegamo, če prisežemo iz zadostnega vzroka, ne torej iz same
1 J11. Mos. 19, 12.
-) I>. «5, i«;.
3j Jerem 4, 2.
navade in zarad vsake malenkosti: in če to storimo s prevdarkom in spoštljivostjo, kakor se spodobi za tako važno in tako sveto dejanje. — Prisezamo slednjič „po pravici", ako le dovoljene reči s prisego poterdimo in obljubimo.
Kakšno je pač plačilo za prisego, katero smo storili po ravnokar slišanem navodil? Odgovor nam podaje 14. psalm. Ondi vpraša sv. pevec: „Gospod, kdo bode prebival v tvojem sv. šotoru, ali kdo bode počival na tvoji sveti gori?" In on odgovarja: „Kdor čisla nje. ki se Gospoda boje! Kdor prisega svojemu bližnjemu, pa ga ne goljufije."') Pravica do bivanja pri Bogu, do nebes — to je plačilo sveto storjene, sveto deržane prisege. In plačilo krive prisege ?
Prerok Zaharija videl je, kakor nam pripoveduje v petem poglavju, plavati po zraku neznansko velik razgernen papirni zvitek. ,,Kaj vidiš?" g;a vpraša angelj, ki je ž njim govoril. ..Vidim letečo knjigo,- odgovori Zaharija: ..njena dolgost je i komolcev in njena širjava 10 komolcev." Potem mu je (angelji rekel: ..To (leteči zvitek) je prekletstvo, ki se izhaja čez vso deželo." In komu velja to prekletstvo? ..Vsak tat." tako nadalje prerok, „bo sojen, kakor je tukaj zapisano, in vsakdo, ki krivo prisega, bo enako po tem sojen. .To prekletstvo» bodem razlil. govori gospod vojskinih trum. in bo prišlo v hišo tatovo in hišo tistega, ki v mojem imenu po krivem prisega, in bo ostalo (ne bo ga zadelo le mimogrede», ostalo bode v sredi njegove hiše. in ( od tod, kakor s kakega ognjišča i pokončalo njo, in cel«'» njen les in njeno kamenje." 'i Tako
•) rit. Ps. 72, 2 s«.,,11.
P«. 75,
prerok Zaharija. O kako pogosto laliko vidimo, da se to prekletstvo izveršuje nad marsikatero prav cvetečo. premožno hišo z naj lepše vrejenim gospodarstvom, o katerem pa ljudje ugibajo, kako je bilo vender vse to pridobljeno. Zdelo se je. da je hiša postavljena za vernost, in skoraj bi se bil jel človek sam pri sebi izpodtikati nad vso srečo in vspebom. ki ga je imela.') In glej. kar nevidoma se sesčdo in raztaja. kakor sneg pred pripekajočimi solnčnimi žarki. ..in ničesar niso našli v svojih rokah vsi možje bogastva'1.*i Zakaj? V sredi cveta sedel je grizeči červ krivice, razjedajoče prekletstvo krive prisege!
In vender. vkljub silnemu svarilu, katero nam v tem oziru daje življenje, — kolikrat naletimo na krivo prisego! Tu velja se odtegniti pravično zasluženi kazni in izmotati se iz kake zadrege: kriva prisega. Tu je delo teme. ki za rad svojih sramotilnih nasledkov naklada neprijetne dolžnosti, katerih bi se pa radi otresli: kriva prisega. Tu naganja maščevanje, sovraštvo in meržnja. da se bližnji po krivem obdolžuje, in za to — kriva prisega. Tu naj bi pomagala nesreča — a bila je z namenom napravljena — da se more potegniti zavarovalna svota: kriva prisega. Tu se je vtihotapil kdo krivično v posest svojega soseda. Seveda bi se rad sedaj v tej posesti obderžal: kriva prisega. Tu vabi bogat dobiček, pa le v škodo poštenosti in pravičnosti. Treba ga je pridobiti in si ga zagotoviti: kriva prisega. Žalostno, toda resnično: Se celo stariši niso varni pred svojimi lastnimi otroci, da bi jih ne pripravili ob borni izgovorjeni kot: ne bratje i 11 scs;re pred brati in sestrami, da bi jih ne spravili ob postavno dedščino: ne prijatelji pred prijatelji, da jih ne pripravijo ob posojeni, znabiti težko zasluženi denar: in na kak način? — Vsled krive prisege! Koliko krivili priseg: zato pa tudi. koliko nesreč in prekletstva med svetom! I >a bi pač med nami vsega tega nikdar ne bilo!
Slišali ste. dragi moji! kaj je prisega in kako vzvišenega verskega in družabnega pomena tla je. Culi ste tudi. kako velika krivica je kriva prisega. Kakšen nauk si moramo povzeti iz vsega tega za sebe?
I pam sicer, da ga ni med vami. ki bi ga težila kriva prisega. < e je pa vender kdo tak«» nesrečen, tedaj velja njemu perva moja beseda. Velika — tako ti kličem, prijatelj moj! —velika je tvoja pregreha: a še večje je božje usmiljenje. Noben greh ni tako velik, da bi ga Bog ne mogel in ne hotel odpustiti. Porabi tedaj čas usmiljenja in ne čakaj na čas kaznujoče pravice.
1 i'- n. i. »
Če si grešil, se skesaj, izpovej in izpokori: za-doščuj za greli, poboljšaj se: in kar je posebne važnosti, pošteno popravi krivico in škodo, ako si jo napravil s krivo prisego.
(I)aljc nasl.)
Nazaj k načelom kerščanskim!
(Dalje.)
II.
Kot mogočne trobent«4 glas odmeva po širnem svetu beseda sv. Očeta Leona XIII. ki s svojega vzvišenega stališča kliče in vabi vse človeštvo, naj se zopet oklene sv. Križa. Kakor je naš Bog in Zveliča r jokal nad terd«»vratnim Jeruzalemom, tako zdi sl- mi. tudi sv. Oče vzdihuje nad sedanjim človeštvom hoteč njegove otroke zbrati in jih zopet pripeljati v naročje Križanemu in njegovi nevesti sv. katoliški Cerkvi. Svet se za ta božji kli<- ne zmeni, dasi bi moral vedeti, da je ni drug»' rešitve, kakor da spoznavamo Kristusa, načvla kerščanska vselej in povsod. Kako pač naj bi bilo mogoče zopet oživiti krepostno življenje, če ne z vero Kristusovo. Dobro vemo, da je mnogo ljudi, ki sicer verujejo nekaj v Kristusa, toda da bi kraljeval v družini, v šoli. v deržavi, v zasebnem in javnem življenji, jim ni po volji. Tem veljajo besede, s kterimi je veliki papež sv. Gregorij zavračal krivover«-e svojega časa: „Sunt vero nonnulli haeretiri.ipii in hunc Deum eredunt. sed ubi<pie regnare ne«|ua<|uam credunt"') Take bi pač rad vprašal: kako hočete zrediti staršem poštenih sinov in deržavi zvestih podložnikov, če se jim že v otročjih letih ruje iz serea najlepši biser sv. vere. ali pa se saj puste, da zrastejo v verski vnemarnosti (indife-rentizmui. ker se sami niste dovolj terdno podučili in prepričali o resnici edino pravih naukov Kristusovih V Kako hočete, da napreduje in se lepo razevita deržava, v ktori ni edinosti med njo in sv. Cerkvijo, marveč seji nasprotuje in se ovira v njenem vzvišenem poklicu za časni in večni blagor vseh narodov ? Kako hočete rešiti najbolj pereče socijalno vprašanje, ki pošastno straši čim dalje tem huje, da se stresa in trepet« ves svet v Ali z načeli liberalnimi ? Ali ne vemo marveč, da j«* prav liberalizem pot gladil socijalizmu i da je prostomišljaštvo peljalo v rudečkarstvo». Temeljna načela ali bolje, zmote liberalizma se dado povzeti v ta-le brezbožni stavek: Postave Božje nimajo nobene pravice, da bi bile veljavne in pravo-močne za človeštvo. To je jedro liberalizmovo. On pravi: Posameznik lahko ima vero in naj jo tudi spoznava, toda človeški družbi, javnemu življenju ni treba meniti se za-njo: postave božje zadevajo človeka. ne pa družbe. Mesto, kraljestvo, deržava si dajejo postave same. kakor hoče njih večina. Ce pravi božja postava, da imaš do tega in tega pravico, terdi liberalizem, da je to le zasebno pravo, na ktero se pa v javnosti ne moreš sklicevati in opirati. Tu nadaljuje socijalizem. ki se je oklenil teh naukov Lastninsko pravo je vzrok, pravijo, da je človeštvo razdeljeno v dva neenaka dela: v tabor bogatinov in tabor beračev. Zato. češ. se mora zavreči in
•	v •
nehati za vselej. Lastnina jim je tatvina. ') Ce si kdo kaj prilasti, ukrade to svojemu bližnjemu in nima nikakoršne pravice kopičiti si bogastva, vsled kterega ječi sto drugih v neznosnih revah pri stroju, ali pa so obsojeni riti pod zemljo in ne gledati luči belega dne. Kaj pa pravijo postave božje, ki jih je prostomišljaštvo zaverglo, in kaj uče načela ker-ščanska? Bog sam je perva človeka blagoslovil in jima v last dal zemljo, rekoč: „Naraščajte in množite se in polnite zemljo in podverzita si jo in gospodujte če/ ribe v morji in ptice pod nebom in čez vse živali, ki se gibljejo po zemlji."") In na drugem mestu govori: „Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe." ') Tu imate rešitev socijalnemu vprašanju, ki je edino prava in ji mora, priterditi tudi zdrava pamet. Kdor namreč modruje, da nimamo pravice do lastnine zavoljo tega, ker je vzrok mnogoterim krivicam in nadlogam, ta nam ravno tako lahko reče, da nimamo pravice živeti, zakaj tudi življenje je vzrok in vir mnogoterim zlom in bolestim. Vsaka krivica, prekanjenost in grozovitost bi tudi najprej izginila, ko bi bili ljudje šest čevljev globoko zakopani pod zemljo. S tem, da se kaka reč napačno, zlo rabi, ne neha še biti dobra. Ne glede že na to, kaj pravijo kerščanska načela, mora vsakdo spoznati, da neenakost v posesti je velika dobrota, ker le tako je človek navezan na človeka, in odpraviti razliko v posesti se pravi odpraviti in uničiti človeško družbo.
Bogatini in reveži bodo vedno na svetu in nihče ne more zemlje spremeniti zopet v tisti raj. ki so ga vživali naši pervi starši. Za greh pervega človeka se morajo pokoriti vsi Adamovi otroci. Toda, če bogatini vidijo v revežu svojega sobrata in mu z dobrotno roko bratovsko otirajo solze, kakor veli nauk Kristusa križanega. tedaj je mogoče nekoliko omehčati gorje in olajšati „težki jarem, ki je na Adamovih otrocih od dne njih iz rojstva do groba."4) Olajšati, pravim, a nikdar ne popolnoma odpraviti, zakaj sv. vera nas uči: „Dobro in hudo, življenje in srnert, uboštvo in bogastvo je od Boga,"r>) On, ki je gospodar nebes in zemlje, obdaril je enega z bogastvom in druzega pustil siromaka, a postavil je obema ;sti cilj. po kterem naj hrepenita in ga skušata doseči eden s svojim bogastvom, drugi s svojim uboštvom. Cilj ta pa je On sam. ki je večna dobrota in večna lepota.	'Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane 17. febr. (Vzgledno življenje in lepa smert gosp. Ignacija Zupančiča, c kr. pristava pri deželni sodniji). Sprejmite, prečastiti g. vrednik, v Vaš cenjeni list te verstice. ki rni jih narekuje hvaležnost do preblagega moža. kterega lepe čednosti, zlasti posnemanja vredno pobožnost in dobrotljivost spoznavati som kot dijak imel priliko v njegovem stanovanji. Poleg tega pa me vodi pri tem tudi želja, naj bi blagega ranjcega po tem spisu spoznali
')	( f. I*. Kolb: Die soeialc Frajre.
*)	I. Mojz. 1.
•")	Mark. 12. 31.
*■	Eccli.
:)	JSirali 11, 11.
tudi častiti bralci rZg. Danico-, da bi si ga v raznih okoliščinah hoteli vzeti za vzgled svojega ravnanja: tudi še verh tega. naj bi kteri blagovolili za njega blago dušo, ako še kaj potrebuje, p« »moliti kako molitvico. I pani. da se bodem na ta način najlepše hvaležnega izkazal za vse dobrote, ktere sem od njega prejemal za čas svojega, šolanja, ako bodem namreč pripomogel, dal se dobrotnemu in pobožnemu možu blagi spomin pri vseh znancih in neznancih še pomnoži, in drugič, da njegova, blaga duša tem preje doseže večno plačilo v nebesih.
Rajni gosp. Ign. Z. rodil se je v Ljubljani lota 1823. Služboval je pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani celih 35 let. Ves čas svojega službovanja bil je delaven in natančen v svojih službenih dolžnostih. Živel je vedno tako izgledno in bogoljubno. da so ga nekteri njegovih hudomušnih prijateljev večkrat skrivaj zasmehovali. Vsak dan pričel je. s precej dolgo molitvijo; prav tako je tudi končal vsak dan z rožnim vencem, kteri se je vedno skupno na glas molil. Tudi pred jedjo in po jedi moralo se je vedno na glas moliti po lepi kerščanski navadi. Xas «lijake, kteri smo tam slanovali. spodbujal je <> vsaki priliki rajni gospod po očetovski k lepemu pobožnemu življenju, ob jednem pa nam sam dajal najlepši izgled čednostnega življenja. Ne le, da je hodil tudi ob delavnikih k sv. maši, kolikor mu je bilo mogoči-, stopil jo tudi zvečer večkrat v curkov. ko je šel mimo. in je dolgo časa, ondi molil Da ob kratkem povem, kdor koli ga je poznal, čislal in spoštoval ga je kot pobožnega in iskrenega kristjana. Poleg tega sveti se v blagem njegovem značaji velika njegova dobrotljivost kot neprecenljiv biser Poveže, lepe naprave itd. je po možnosti podpiral, deržal se pa zvesto opomina sv. pisma, da naj ne vé levi< a. kaj da dá desnica. Plače ni imel sicer velike; vem lar je izdal za reveže in dobrotne namene več kot marsikdo pri dvakrat boljših razmerah. Xa j bi. ga pač posnemali vsi oni, ki denar kopičijo, ali celo grabijo, ne pomnijoč. da telo ne živi večno, pač pa duša, ktera si more s podpiranjem revežev premnoga dobra dela pridobivati. I pati torej smemo, da lepe nebesa mu je pridobilo ne le njegovo lepo življenje in njegova dobrotljivost, marveč tudi goreče molitve onih, kterih dobroten oče bival je on v svojem življenji.
Posebno častil je ranjki sv. Antona Padovan-skega. Zato mu je veliki ta svetnik mnogo dobr<-t spr^sil; v pervi njegovi smertni nevarnosti, ko se mu je 21. febr. I8i)0 kri ulila in so štirje k njemu poklicani zdravniki nad njegovim življenjem bili obupali, mu je ta svetnik na vidno čudežen način zopetno ozdravljenje sprosil. tako da je še celo lansko poletje zopet mogel opravljati svojo službo Vender o začetku zime začele so ga zopet moči zapuščati: nogé ¡ele so mu otekati in sam dobil je prepričanje, da se je Gospodu dopálo, kmalu ga poklicati iz solzne doline. Dal se je precej previditi ter je oskerbel za pot v večnost. Kako poterpežljivo prenašal je potem svoje bolečine na postelji! Ni ga bilo slišati bolestnega stoka, da si tudi je imel vse nogé hudo zatekle! Kes, prav ginljivo je bilo videti, kako je dobri gospod vdan v božjo presveto voljo čakal ure svojega odrešenja. V torek, na dan sv. Antona Pad., svojega češčenoa in besednika < lo. febr i, kmalo po polnoči, ločil se je blagi gospod iz tega
sveta s poslednjimi besedami našega Zveličarja: „O f..ig. v Tvoje roke izročam svojo dušo!a To izrekši. izdihnil je svojo lepo dušo. Pri njem se pač sme reči z vso pravico: Kakor pobožno živel, tako sveto tudi umeri!
Pri tihem in miroljubnem svojem značaji ranjki menda ni imel sovražnikov. Ako pa bi mu kteri bili kterikrat kaj manj dobri, jim je gotovo žal.
V četertek. 12. sveč., bil je dobrega ranjcega prav lep pogreb. Zbrala se je bila silno velika množi«-a ljudi vseh stanov, ki so blagega gospoda spremili k zadnjemu počitku in pokojnemu poslednjikrat pokazali svojo ljubezen in hvaležnost. Naj v miru j »očiva'
Bodi ranjki priporočen v molitev in blagi spomin vsem prijateljem in znancem. Naj bi ga blagovolili tudi vsi posnemati.	L. K.
Iz Ljubljane. (Občni zbor katoliške družbe za 1 1 *»!Mi.j Hvaljen b. .1. Kristus! Slavni zbor! V malo dneh pr teče spet eno leto. kar smo se bili zadnjikrat tukaj sošli. da smo (12. febr.) obhajali občni zbor za 1.	Med tem smo se pa spet za eno
1»'to naprej pomaknili, in spodobi se, da nastopivši s pomočjo božjo 1 lsol se še nekoliko ozremo na minulo leto IsOo in si v kratkem v spomin pokličemo in pregledamo, kaj sploh se je v teku istega godil«, v našem kat društvu.
To jo namen današnjega shoda, ta naloga občnega zbora, ki se v smislu pravil za 1. 1*00 verši noeoj v našem društvu. Preden pa se prične zborovanje. <-.>nim si za svojo dolžnost. Vas. predragi prijatelji in soudje. priserčno pozdraviti.
Hvala Bogu. da se zopet zdravi snidemo, da neizvedljiva njegova milost nas je pri dobrem zdravji ohranila, ko marsikteri naših družbenikov se je med tem v večnost preselil. Vender morem sporočati, da število I 1MI0 umerlih udov kat. družbe je primeroma z 1. I**'.» precej manjše, kajti ko srno jih 1. 1^'J šteli 26. imamo jih minulo leto samo 1'». Izmed njih bili so trije gg. duhovni, t. j. tukajšnji župnik Fr. K a run. pa Janez Nenianič in Anton K a ein; devet pa neduhovnov in sicer: Tomaž Pirnat. Jernej Robida Gašper Jemec. Ana Sinid. Marija IIavdek. Helena Koželee. Helena Doberle, Magdalena Bleiweis. Katra (Vrne in Jerica Žgajnar. Bodi jim blag spomin in večni mir'
Pristopilo k družbi je tekom p. 1. 17 novih, in si'-'-r v Ljubljani m. ostali pa z dežele, zlasti vsled prizadevanja in prigov«»rjenja milg. prosta P. 1'rha. in preeast. gg. dekanov Aleša. Kogeja in Freliha in poverenika g. Kukelina Število društvenikov se je tedaj nekoliko povekšalo ter naraslo koncem 1. 1800 ni Tin
l.'azun občnega zbora 12. februvarja je imel odbor 1 seje. Tombol bilo je katere so bile prav dobro obiskovan*». Zanimivi, podučni-zabavni govori posebno gg. Keržiča. Kalana in Pihlerja. s kterimi s«* navadno priča nja ljudstvu zelo priljubljena tom-b>ilna zabava, družbenike vabijo k pridnemu obiskovanju še bolj kot dobitki, kakoršnih je dobiti H4 pri sleherni igri. hale so lanske vse tombole ine odbivši t roške i gl d. ~»2 kr.
Društvo je izdalo 24. letnik .Drobtinic", ki jih izverstn«. v red nje preč. gosp. tir Fr. Lampe. Za toliki trud je društvo gosp. doktorju dolžno posebno
zahvalnost. toraj vabim in prosim slavni zbor, da se mu danes tukaj najtoplejša zahvala in serčno priznanje izreče s prošnjo, da bi to mučno a važno delo tudi letos nadaljevati blagovolil.—Tiskalo se je 1200 iztisov. Od prejšnjih letnikov ima družba še precej iztisov na razpolaganje, ktere po znižani ceni želi razpečati. Da bi slovensko ljudstvo le pridnejše segalo po teh knjigah! Vsebina njihova je vsakako tega vredna.
Od izverstne. posebno natisnjene okrožnice sv. Očeta Leona XIII o dolžnostih kerščanskega ljudstva je društvo prevzelo 200 iztisov, da se tem bolje med vernike razširijo velevažni nauki namestnika Kristusovega. Vsi družbeniki „Drobtinice" dobivajo zastonj.
< Konec nasl. i
Iz Černomlia. (Cerkev v Dragatušu, — v Če rn o ml j u » rTo je dan, kterega je Gospod naredil", 15. febr . - pervo postno nedeljo — v sosednji fari. v Dragatuši. Prišli so č. P. Otokar iz Novega mesta blagoslovit križev pot. Na prižnici so prav podučno govorili o veliki koristi in dobroti sv. križevega pota, tako da so marsikteremu s svojim govorom solze privabili v oči. Slovesno sv. mašo z azistenco so imeli preč. gosp. dekan Semiški. ki so blagoslovili pred mašo tudi podobo sv. Janeza Kerstnika, kteremu je cerkev posvečena, in potein še oba stranska oltarja. ki sta prav okusno prenovljena. Te lepe cerkvene slovesnosti se je vdeležilo tudi mnogo ptujih faranov, posebno iz Černomlja. Vsi smo občudovali lepoto in snažnost Dragatuške cerkve. Vsa cerkev je lepo barvana, strop nad prezbiterjern in kuplo je lično oslikan. Posebna hvala gre za vse lepo vnetemu duhovnemu očetu, o kterem se resnično more reči: „da ljubijo lepoto hiše Gospodove/' Naznano-vala se je o tej priliki želja, da bi se tudi v Čer-nomlji. kjer je cerkev silno revna, že na boljše obernilo. (Slišati je. da nemški red, kteremu je cerkev inkorporirana. namerja vse obnoviti in velike naprave zveršiti; Bog daj, da bi se to začelo brez pomude. kajti sila je bojda skrajna. Vr.) Vendar pod-družniške cerkve v naši fari so še precej čedne, ker so mnogo storili naši ljudje v teku zadnjih let, kakor sploh na vsem Belokranjskem Najlepša poddružnica pri nas je cerkev Matere Božje v Vojno vasi. Pred tremi leti je bil prenovljen veliki oltar, in leto pozneje tudi oba stranska oltarja, in vsa cerkev je znotraj lično pobarvana. Na leto je tukaj štirikrat shod, in posebno o velikem in malem Šmarnu prihaja iz daljnih krajev mnogo romarjev častit Vojno-vaško Mater Božjo. Naj bi se tudi farna cerkev lepo vravnala. V to pomozi Bog!
Molimo za spreobernje razkolnikov! Čast. g
vikar Karol Čigon nam je poslal 41 novih udov za bratovščino Slomškovo ss. Cirila in Metoda. — Prav je. da bi se ta tako potrebna molitvena bratovščina začela na novo in bolj goreče razširjati, ker spre-obračanje naših razkolnih bratov se verši le počasi: nasprot. kakor piše rPrzegladu, se razkolniki ponašajo. kako da že z nami zedinjeni Rusi („uniti") prestopajo k razkolstvu. Razširjajte torej bratovščino ss. Cirila in Metoda, ktera moli za spreobernjenje razkolnikov! Podobice imajo čč. oo. Lazaristi pri sv. Jožefu v Celji; pa tudi vredništvo tega lista jih ima še nekaj, ki jih lahko odda.
t Jurij Humar.
i »Spisal Francis.)
(Konec.)
Da je Humar v istini mnogim k zdravju pripomogel, razvidimo tudi iz mnogoterih zahvalnih pisem, v katerih so mu hvaležni ozdravljenci nazna-njevali zahvalo. Sicer so po njegovi smerti večino pisem sežgali, vendar sem jih dobil nekaj v roke in upam. da vstrežem čitateljem, če objavim izmed njih nastopna:
Duhovnik F. C. iz K. piše iz dne 17. novembra I. 1SS4: „Nimam zadosti besedi, s katerimi bi se Vam za dobljeno zdravje primerno zahvaliti zamogel, pa gotovo bo Vaše plačilo obilno tam pred Najvišjim Pastirjem. Hvala Bogu. ki je ljudem podelil bister um in blago serce, pomagati tem. ki ga prosijo" itd.
Iz Št. Andraža v Slovenskih goricah izreka A. D. svojo zahvalo tako-le: „šest let je že preteklo, odkar ste. čast. gospod! mojega brata z Božjo pomočjo hude bolezni, božjasti v tako kratkem času. namreč v par dnevih ozdravili. Zato si moramo vsi v dolžnost šteti in se Vam ne moremo nikoli zadosti zahvaliti za to preveliko dobroto in le kličemo s celo družino: Bog Vam poplačaj tisočerokrat na tem in na onem svetu!"
Jaime Palan iz Španije se takole zahvaljuje: «Odkar sem imel veliko čast. Vas velečastni, pred letom obiskati, sem zdrav, kakor že dolgo let ne. Zato nikakor nisem v stanu z besedami dovelj se zahvalitiu itd.
Neko pismo iz Bavarske (Berchtesgaden) se začenja: J\er ste v naši okolici že tako mnogim terpečim. katerim noben zdravnik pomagati ni mogel, k zdravju pripomogli, oprostite mi, da se tudi jaz poln zaupanja obernem do Vas. proseč pomoči v hudi bolezni" itd.
Zopet iz druzega pisma posnamem, da je bila gospa M. B., potem ko se je celo leto na dunajski kliniki brezvspešno zdravila, po Humarjevih zdravilih ozdravljena, ravno tako tudi soproga ruskega guber-natorja v Odesi, ki se je prišla na Dunaj zdravit.
Se bi lahko navedel nekaj enakih slučajev, a naj zadostujejo ti. Saj menim, da so prepričali bralca, da ni bil Humar zastonj na glasu kot dober zdravnik.
Ljudje pa niso hodili k njemu iskat le zdravi! zoper bolezni, ampak tudi pomoči v raznih nadlogah in nezgodah. Vsem seveda ni mogel vstreči, pomagal pa je vendar le mnogim vsaj s tolažbo in dobrim svetom. In to je tudi nekaj vredno, veliko vredno. Marsikak do skrajnosti obupan človek vernil se je s potolaženim sercem od njega: razdvojene zakonske je sprijaznil in zedinil, v prepiru živeče sosede je pomiril, žalostne in otožne potolažil, mnogo nevernih, zastaranih grešnikov k Bogu nazaj pripeljal. Ni bil le spreten telesen, ampak tudi vešč dušen zdravnik. Dobro je poznal človeško serce — tolikrat sedež najhujših strasti. Da, on je poznal človeka, z obraza mu je bral v dušo in naglo uganil rane njegovega serca. Imel je pa tudi sam usmiljeno serce; prav po zgledu Zveličarjevem se je veselil z veselimi in žaloval z žalujočimi; zato so našle njegove besede pot do serca, zato so se mu vsi zaupljivo bližali, zato so mu verovali in se po njegovih modrih, naukih ravnali. Odkritoserčnost. nesebičnost. Ijubez-njivost, sočutje — to ga je storilo popularnega.
Ginljivo je brati pisma, katera je prejemal od nekega gospoda v visoki deržavni službi z Dunaja. Kakor že marsikateri, zgubil je bil tudi ti« med svetom vso vero. Bog mu pošlje hudo bolezen. Pri najboljših zdravnikih išče pomoči: toda brez vspeha Naposled izve za primskovškega župnika in se oberne do njega. In Humar ga je ozdravil. Odslej sta si vedno dopisovala. To vam je hvaležnost, ki se javlja v teh listih! A ne le na telesu, tudi na duši ga je ozdravil, kakor dotični gospod sam spričuje. iz ne-verca postal je veren, pobožen kristjan. Zopet in zopet se mu zahvaljuje kličoč ga največjega dobrot, nika svojega, ljubeznjivo ga vabi k sebi na Dunaj, da bi ondukaj mirno preživel svoja leta; ali če tega ne more. naj ga vsaj enkrat obišče, da bi mu razkazal lepoto naše prestolnice ob modri Donavi. Ni se odzval temu povabilu Humar. a med tem ga j»« povabil drug gospod, Gospod vseh gospodov v svoja lepša bivališča, da vživa ondi mir. kakoršnega svet nikdar dati ne more.
Razgled po svetu.
V Zagrebu je lu. svečana o poli-štirih zjutraj umeri kardinal nadškof Jožef M i halo v i <:. Zagrebški ..Katol. List" pravi med drugim: Pomočnik siromakom in revežem delil je skrivno neštevilne dobrote. Velik dobrotnik je bil mladini, cerkvam, iz-obrazovalnim in dobrodelnim vstavom na Hervaškem. duhovstvu pravi oče. (»stal bode v hervaški zgodovini v slavnem spominu. Zagrebški pervostoljni ka-pitelj v svoji „osmrtnici " omenja med drugim, kako je v svoji dolgi bolezni razodeval redko poterpež-ljivost in izgledno vdanost v v-»ljo Božjo; prejemši ss. zakramente za umirajoče in apostoljski blagoslov sv. Očeta je v 7s. letu svoje dobe. v a5 letu maš-ništva in v 21. letu nadškofovske časti preselil se v boljši svet. V okrožnici do duhovstva po nadškoliji veleva kapitelj. da vsak duhoven naj opravi tri ss. maše za dušni pokoj ranjcega kardinala. Ijudstv«» pa da naj moli zanj. po vsi nadškoliji se bode skoz osem «lni zvonjenje zanj nadaljevalo. Verh tega pa so vsi opominjani, da naj g««reče molijo za tacega naslednika, kteri bode po milosti božji zmožen sv<<j" čedo voditi v kraj večnega zvličanja.
Presvitli cesar in mnogi drugi veljaki so pervo-stoljnemu kapiteljnu naznanili svoje sožaljevanje. Sprevod je bil napovedan še le na torek. 24 sveč. ob Dih zjutraj. Pomikal se je pa vlaški. draškovičevi in jurišečevi ulici na .lelačičev terg. in <<d ondot. v pervostoljno cerkev, kjer je bil po slovesnih mertvaš-nicah djan v rake. pripravljene za nadškof»'.
Jožef Mihalovir je bil rojen I. 1->U v lordi, v torontalski županiji v Banatu. Oče njeg..v je bil znan zarad čistega svojega značaja, m««ž izgle lne pobož-nosti in Ijudoljubja. prisednik sodnijskega stola, toron-talske županije. VTiše nauke in !»(>goslovje je zveršil v Temešvaru in Segedinu. Bil je Mihalovi«: vselej čist značaj. L. ls.Ji» je postal mašnik. 1*1* kanonik v čanadski škofiji. Po grozno hudih madžarskih viharjih in nemirih v imenu svobode, ki s»» bili tudi Mihaloviču za nekaj časa odnesli časti, službe in prostost, je bil zopet po vzdignjen, zviševan in
1 l-7o po Nj. veličanstvu eesarji Frančišku Jožefu ¡►okliean na zagrebški nadškofovski sedež. potem ko y bil |m.t.-ri^n «hI sv. rimskega Prestola Resno branil so je te rasti in sIužIh». in b■ i/ pokorščino »lo Nj. veličanstva j«' prevzel to silno težko butaro. 1'ravijo, da so 11111 «>či rosil»\ ko se j«* peljal s |>osebnim vlakom prko Dni ve. rKatol List" pristavlja: naj se govori, kar je koga volja, to se mu inoni priznati, la si j«» ¡h» svoj.-ni prep,'čanji prizadeval pospeševati d,če <|obro in korist naroda, kteremu jo postal nad-pastir. Bil je miren, previden, zato so so vladajoči krogi radi obračali k njemu za sv«"t: sieer je bil neprijatelj vsakega pretiranja in nenaravnosti. kar marsikomu ni bilo po volji: on pa je dobro vedel, da ga ni pod solneem. kteri bi vsim vstregel.
L. 1^77 j«' postal kardinal. I/ svojih dohodkov je rad delil v dobro namene. Pervostoljna eerkev. vseučilišče, razna društva s., temu priče, posebno pa blhovstvo. reveži in nesrečni. Samo zailrije tri leta razdelil čez 200000 gld.
V bolezni je bil silno miren in vdan. ter so zdravniki večkrat govorili, da tako potrpežljivega ,pacienta~ še niso imeli. Bog mu daj večni mir! llervatom pa vrednega naslednika.
Nemško. Knez Dismark. ki je toliko hudega storil katol. Cerkvi, se zdaj zapuščen kuja za pečjo, ko ga je zadela zaslužena šiba, in premišljuje, ka-košen rvstanovitelj nemške deržave" da je on. Toda leržave se ne vstanavljajo po taki poti. Kakošen nasledek imajo taka _ vstanovljanja deržav/ to po-jasnuje konec obeh Napoleonov in pa francoska leržava. Tudi avstrijanski politikarji in poslanci naj s.» učijo iz tega. dokler je čas. in naj ne utegujejo < erkvi njenih pravu-, kadar pride do glasovanja za „versko šolo- in za druge koristi Kristusove Cerkve; katoliški narodi pa naj volijo v posta voda javne zbore mož»"*, ki imaj« »značaj in s e r c e z a b ožje in človeške pravice, in ne taeih. ki le sami hlepijo ferčati nakviško brez perutnic.
I. Bratovske zadeve
molitvenega a p o s t o 1 j s t v a.
N a m eni za mesec m a r e i j 1 sušer). a > i i 1 a v n 1 nameni: S/v/.»s/ l.rršriuit/.eiju :irljrnja.
(Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta LeonaXIII).
.Življenje po veri. to bo najbolj vterdilo vero m naredilo seree pripravljeno tudi umreti za vero/ Tako smo dejali v „glavnem namenu" pretečemga mesea. ker nam je bil«, ukazano moliti za terdnost v veri.
Življenje po veri. t. j. svetost kerščanskega živ-Ijenja je bila vedno dokaz resničnosti naše vere. pa •udi izverstno sredstvo vero vterjevati in razširjati. Nasproti je pa vera brez del mertva. V kazen za svojo lenobo mora poginiti. 'M tistih, ki ne prinašajo sadu. bo kraljestvo božje odvzeto in dano ljudstvu, ki bo sad obrodilo. Če se moramo, kakor pravi Leon XIII. bati o Italiji, da ne zgubimo vere, je glavni vzrok tej nevarnosti ta. da srno svetost kerščanskega življenja že zgubili.
Iz serea človekovega ne prihajajo namreč le „hudobne misli. uboj. prešestvo. nečistost, tatvina, krivo pričevanje, za sramovanje/ t. j. greh. ampak tudi zmota, namreč nevera, ki ima svoje korenine v hudobnem sercu. Neumnež pravi v svojem sercu: ni I loga, zato ker je postal izpriden in nagnjusen v svojih željah in si mora želeti, da bi ne bilo Boga. Sodnika. Maščevalca. Nasproti pa prihaja iz dobrega sen a človekovega, ki sveto fživi. ne samo čednost in junaštvo, ampak tudi luč razumnosti v velikih mislih, v spoznanji naravne in nadnaravne resni«-e po pameti in veri.
udivšenje sveta se je pričelo z njegovim po-svčevanjem. Beseda je meso postala in med nami prebivala, ona je ljudi s svetlobo svoje svetosti nase vlekla in jih je kerstila v ognju in sv. Duhu, t. j. očistila jih je in posvetila in tako v njihovih ser«"-ih svoje kraljestvo vstanovila. In ko je bila vera v božjih čudežih vsejana po svojih pervih oznanovalcih. je svetost življenja, ki je pognala iz te setve, še več kot čudeže in znamenja, poganstvo samo premagala in vzdignila svet iz prepada kervi in nesnage, v katerega se je bil pogreznil.
Kavno tako je začetek pogube oskrunjenje ker-ščanske vere in kerščanskega imena z nekerščanskim življenjem, s paganskimi pregrehami. Veliki odpad, ki se je pričel pr«?d 400 leti, so provzročili lahko-mišljeni ljudje, katerim je bila ljubša razuzdanost poganstva, kakor pa Kristus križani, krivo ver«-i ka teri so napadli zaslužnost dobrih del, t. j., svetost kerščanskega življenja. Žali. da se gre navzdol hitreje, in tako je bilo v kratkem času razrušeno, kar so sozidala stoletja kerščanske omike. Navzdol gre 1 ožje. gre prav za prav kar samo ob sebi. da pademo, je včasih dovolj, da se ne deržimo.
In vendar sa zbirajo brezbožni ljudje še posebej, «la bi poganstvo, ali kakor ga znanstveno imenujejo, naturalizem, v človeškem življenju pripravili zopet k veljavi in moči. Kot sklenjena družba nasprotuje v ta namen prostozidarstvo kerščanski družbi, sv. Cerkvi. Če je bojevno načelo: razdruži, da boš gospodoval. je pravilo prostozidarjevo: pogubi, da boš gospodoval, pogubi človeka z lažjo in pregreho, pogubi njegovo telo z nasladnostjo in njegovega duha z napuhom v popolni meri in s tem v neodvisnosti od vsake postave. Brezbožna deržava, brezverska šola, pregrešni časopisi in knjige naj to zverše. Tako spačen človek potrebuje nezmerno veliko posvetnega blaga, da zadovoli svojo poželjivost in svoj napuh in tako je vse na svetu poželjenje oči, poželjenje mesa in napuh življenja, kakor je apostelj že nekda j učil in kakor moramo tudi mi tožiti.
Konec nasl.)
Molitev.
Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu, in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serea brezmadežne Device Marije Tebi darujem danes vsak trenutek vse svoje namene in misli, vse čutila in želje, vse dela in besede. (100 dni odpustka «-nkrat na dan. Leon XIII 18S5.I
Posebno pa ti jih darujem za svetost kerščanskega življenja, kakor tudi za vse zadeve, ki so
priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan.
o sladko Serce mojega Jezusa, daj. da te vedno bolj ljubim. Amen. (Vsakokrat 300 dni odpustka: in če se vsak dan moli, enkrat v mescu popolen odpustek. Pij IX 2«. nov. 1876.j
Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. (Vsakokrat 300 dni odpustka. Pij IX 1852 j
Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca. prosi za nas. i 100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX 1874 >
Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, zveličani Peter Kanizij, prosite za nas!
b) Posebni nameni:
1.	III p o s t n a nedelj a. S. E v d o k s i j a. Ta in vsak dan mesca vse naznanjene pa se ne zaznamovane, ali nenadne zadeve. Duh pokore. Spolnjevanjc postu«- zapovedi. Bolni in umirajoči.
2.	S Neža Praška Cesar avstrijski, reška. Moravska in Šlezija. Zunanje potrebščine premnogih.
3.	S. Kunegunda. Kraljevski prestoli v nevarnosti. Imenitne gospe. Več posebno priporočenih župnij. Pomladanske setve.
4.	S. Kazimir Poljsko. Mnogi, ki so hudo skušani iu si ne vedo svetovati 1 Solni očetje. Mlada dekleta, ki so v nevarnosti
5.	S. Pavel in drugi mučene i japonski. C erkev na Japonskem. Vredniki katoliških časopisov. Združenje ločenih zakonskih
0 S. Koleta. „Duhovni in obhajanci." Tretji red. Mnogo staršev, otrok, prijateljev ki so v veri daleč zabredli.
7.	S. Tomaž Akvinski. Sveta vednost. Ked pridigarjev. Važno znanstveno podjetje.
8.	IV. postna nedelja. S. Janez od 1$ o g a. I smiljeni bratje. Več občin, ki so dušno skoraj zamerle. <>biskavanje cerkve in cerkvena godba.
9.	S. Frančiška K o m a na. Pospešitelji molitvenega apostoljstva. Mladi spokorniki in spokornice. Več zakonskih parov in njihovo posvečenje.
10 4 0 m n cenikov. Azijanski misijoni. ki s«» v veliki potrebščini. Mir za več obči: in rodovin. <duhi, miit<i, slepei. hromi.	«Dalj.- našli
H Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milosti j i ve priprošnje N. lj. (i. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno od verni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Brat prav goreče priporoča svojo bolno sestro za zdravje, <V je Božja volja — Bolna oseba za zdravje.
Zahvale.
Bila sem hudo bolna, pa še zraven v hudih dušnih britkostih. da nisem vedela, kaj storiti: začnem devetdnevni«» v čast Materi Božji in sv. Antonu Pad.: in tretji dan sem
bila že uslišana in rešena svojih velikih britkosti. Zeiie m«-, hvaležnost naznaniti po Danici, in ko bi bil«» \ mejili motVii. obi dila bi vs<- mesta in vasi sveta in liotla bi vsem -težavami obloženim klicati, naj se zaupljiv«, obernej» k Materi Bo>ji in k sv. Antonu, in gotovo bodo uslišani, kakor s«m bila jest ž«* mnogokrat. Pa tudi mnogokrat sem pomoč za-dobila v vseli zadevah po ubogih dušah v vicali : rešuj ji!i. o (iospod iz njihovih muk !	Marija II.
Bila sein od 3|etne uevaru«- boli-zni tako oslabljena, «la so mi trije zdravniki nad zdravjem popolnoma obupali : z rabo Marijine Lurške vode pa sem tak«» »zdravila, «la s«-m zmožna za vsak » delo. V «lolžuo zahvalo za tak«» velik«' milost Mariji Devici, prosim blagovolite naznaniti t«» v Dani« ! : in naj se darujejo molitve, prosim še za m«»iega brata .Ian«*za. ki je že od 2 jnaja I ss«; /J«'« bohdniv. naj bi mu Marija sprosila. ak<« je volja Božja. p«»polno zdravje, ali sai ljub«» poterpežljivost.	M. Lovšin.
Mlad človek j«* bil za sun it bolan : bilo se i«- bati. «ia uuierje brez sv. Zakramentov. Iz sto sen- vz.digali s«. ><• klici k Pomočnici kristjanov, «la s«- reši ta duši Marija •• zmagala: slava iu čast ji bo.li ! Dva «lui pre«l smertj» prejm«-vse ss Zakramente za umiraj »če ter zaspi mirno v (iospod:. S temi versticami bodi tedaj spolnj«'iia obljuba. «I.i s«- zalival i za nslišanje o'-javi v „Dan."
Priserčna zahvala tudi presvetemu S«r«u -lezusa in njega milostljivi Materi za zboljšanj«- v Ulczni m-k<- dru--osebe.	M
Pogovor o volkovih in bedakih.
Tine. Ural sem. da je Kristus rekel aposteljnoin „Lejte, pošljem vas. kakor jagnjeta med volkove." kaj praviš Lovro, kteri so ti volkovi, ali katoličani ;di prostomišljaki V
Lovro. Tega vendar nihče ne dvomi, da so prostomišljaki volkovi.
Tine. Če so prostomišljaki volkovi, kako pa «ia jih ni sram in groza?
Lovro. Ali še nisi slišal, da je hudobnež« toliko sram. kolikor volka strah?
Tine. Bral sem tudi: rVi ste moji prijatelji, ako delate, kar vam zapovedujem. govori Gospod": ali misliš. Lovro, da prostomišljaki to delajo, k o Gospod zapoveduje?
Lovro. Tega. menim, prostomišljak sam ne more misliti.
Tine. Tedaj prostomišljaki sami vedó, da nis<-„prijatelji Božji", ampak sovražniki?
Lovro. Čiste» dobro to ved«'«, ali bi saj lahk«. vedeli.
Tine. Zakaj pa vendar nasproti delajo?
Lovro. Zato. ker s., berlavi. neumni: vidijo, pa nečejo videti; slišijo, pa nečejo slišati.
Tine. Izgovarjajo se in pravijo: sej tn«li dru«_fi tako delajo!
Lovro. Lep izgovor; tako delajo tudi braveta. ako <-n«< skoči v brezno, poskačejo še druga za njim.
Tine. Tedaj so prostomišljaki res terčeni b>-daki! Kakošen pa je konec take volčje modrosti in slepari je ? ..
Lovro. Žalosten. Poslušaj, kaj se je zgodilo nekemu volku, kar sem te dni čital. Letos, ko je veliko snega, so volkovi mučno gladni in iščejo daviti jagnjeta. pa tudi druge živali, kjer koli morejo.
•	i do hiš in na dvorišča se prederznejo. Daleč •rini g«»ri na Severu plena željen in razstradan volk prid«- do hiš»- in hoče zadaviti kužeta stražarja. Kuže premilo zaevili pred tolikim sovražnikom, beži. beži, >•• pož« ne na okno. prebije šipo in skoči v hišo. kjer
|>ila vsa družina okrog mize. Volk pa za njim v
svoji slepoti.....Toda. ko vidi toliko ljudstva, kur-
jaka gr. za obide. zboji se za svojo kožo in — puhne skoz --kno po ravno tisti poti. Toda bil se je opekel, «V tudi j«* drevje od mraza pokalo. Gospodar namreč ne bodi len — volka v trenutku zgrabi še za zadnjo b»'rkljo in nesramni tolovaj tako obvesi čez
•	•kno. da si ne more nič pomagati Sin in drugi z vso na«_diro šinejo i/, hiše in tolovaja s kolmi pobijejo. Kar tedaj je iskal, to je na zadnje skupil!
Prostomišljaku. sovražniku vere in kerščanskih jagnjet, ne bo se bolje godilo na vse zadnje.
Tine. Lovro. Ti si jo dobro pogodil.
Lov m. Ilervat ima pregovor: „Krsti vuka, a vuk o g.-ru'- Mislim, da s tem hoče reči: Ti spa-čenega človeka, n. pr prostomišljaka. lepo sprejmi, čini mu vsaktero dobro, poduči ga za sv. birmo, spoved in druge svetosti, «lajaj mu jesti, piti, zaupaj imenitna opravila, daj mu častne službe; on ti za vse to n«» bo hvaležen, vračal se bo v „goro/ v berlog svojih zanikemosti. zavergel bo „kerst in sv. Cerkev" ktera ga je sprejela kat. ljubega sina. pa delal bo po svoji spačeni naravi, izdal lahko tudi tebe samega... Sapi«*nti sat — bedaku pa lepoto'
Listek za raznoterosti.
V korist vere in naroda. Prejeli smo od odličnega moža, nad čegar poštenjem in resnicoljubnostjo nihče ne «Iv««mi. naslednjo izjavo, s ktero se tudi mi zlagamo vseskozi:
o volitvah se zdaj govori in obravnava vse sploh in po pravi-i, kajti zadeva je zelo važna. Ker s»* priporočajo razni kandidati, bodi poterjeno očitno, da je prav posebnega |»rip.>ro<V vanja vreden gosp. Fr. P •»v s e. ki je najbolj odločen in vn«"t katoličan. /raven t.-ga pa veri. pošten narodnjak, izversten govornik, kar je sploh znano, v kmetijstvu obče pii/nan in veljaven strokovnjak, tudi ves navdus- n /a blagor ljudstva in za vse dobro, ter pač ni treltfi ž»l»ti in iskati boljšega kandidata za deržavni zb«.r Zato čestitamo kraju, kjer bo izvoljen ta izv-Tstni }m.šn lijak.
Z Dolenjskega i P o t e r «I i 1 o in zahval a.) Prejmite naš<> n:ijs«Tčn»'jšo zalival«» za vlikodušni dar "hi gld. ki ste ga blagovolili nam nakloniti poslati in p«» prečastit« m milg. novomeškem proštu. p„.g poverili tisočkrat to dobroto in Vaš«» ljubezen. Molil*- bomo za Vas in v Vaš nain« n in zlasti za dušo blaz«'ga dobrotnika. Da bi pač nam božja previdnost naklonila š«- v«*liko dobrotnikov, da bi za-in«»gl«' nadarje ne revno deklic«' sprejemati in jih za
učiteljice redovnice izšolati! Za hišne opravila je prosilk še preveč; tudi je dosti manjih deklic šolarie. ktere želč k nam priti, da bi pri nas ostale: ali izmed izprašanih učiteljic se nobena ne oglasi. Bog daj tudi kaki taki dar poklica!
Priporočamo se vse sestre v pobožne molitve.
V šmihelu. 1*. svečana 1891.
Marija Johana. uboga šolska sestra d. N. D.
Poterdilo. Za znesek 73 gld. so kr.. kterega sem od si. vredništva „Zgodnje Danice" za Brezovodolske pogorelrc zopet prejel, se v njihovem imenu vsem blagim dobrotnikom prav serčno zahvaljujem. Bog stotero poverni!
Ambrus. 17.2. 1891.
Josip Lavrič. župnik.
Dobrotni darovi.
Za opravo u b o ž n i h «• e r k e v naše škofije: S Fužin 7 gld. — M. Zupan 1 gld. — Po čč. gg. Pršu-linarcah v Ljubljani 14 gld. 22 kr. — Iz Babnega polja 28 gld. — S Starega loga pri Kočevji 33 gld. 50 kr. — Iz černomlja 31 gld 50 kr. — Iz Metlike po čast gosp. Absec-u 5 gld. — R. T. 1 gld. - Z Zlatega polja 7 gld. 50 kr. — Iz Višnje gor«; 24 gld. — Z Velesovega 12 gld.
—	Iz Naklega 20 gld. — Mica Zidan 20 kr. — S Šmart-nega pri Kranji 29 gld. — Iz Krašnje 10 gld. — Iz liadnč pri Zidanem mostu 40 gld — Od sv. Jakoba v Ljubljani 20 gld. — Župljani Dolski 10 gld.
Za dijaško mizo: Čast. g. kaplan Leop. Zaletel 3 gld. — P g. župnik Jern. Jan- 2 gld. (Op. za Detoljuba oddano.) — Č. g. Fridr. Hudovernik nekaj obleke za kaeega potrebn. dijaka. — Past. g. župnik Fr. M a reši«; 2 gld. (Op. Int. oddan»» v Bosno ) — Preč. g. dekan Mat. Kožuh 10 gld.
—	Č, g. župnik M Derčar 10 gld.
Za sv. Detinstvo: Z Dola po čast. gosp. župniku 7 gld. — po prte. gvard. P. Jožefu 5 gld. 40 kr. — Iz Boh. Bistrhe po g. Ravniku 22 gld. — Iz Mengša čast. kapi. Leop. Zaletel 58 gld. 02 kr. — Sušteršičevi 1 gld.
Za sv. Očeta: Čast. g. župnik J. Virant 2 gld. — Župljani Dolski 5 gld.
Za n a j potrebn i ši mi s i jo n»;: Iz Mokronoga 1 gld.
Za zatirane redovnice na Italijanskem: Č. g. duhovni pomočnik Fr. < »nušič 5 gld
Z a M a r i j a n i š e e : Pree 2. nadžupnik Jan. Zoivc 10 gld — Pree. g. župnik Jernej Jare 2 gld. — Čast. u-kaplan Leop. Zaletel 1 gld.
Za afrikanski misij on: Jože Hab»* 1 gld. Za pogorel c e v I)an j ah: (iašp. Jensterle 10 gld. Za odpravo sužnjosti v Afriki: Past. g. kapi. Leop Zaletel 3 gld — Po prečast. go?p. dekanu Mat. Kožuhu 108 gld. To je: St. Loka 27 gld. 35 kr., — Sorna 18 gld, — Nova Oieliea 10 gld. 05 kr., — Žabniea 14 gld, — Sv. Leonard 11 gld., — Dražgoše 9 gld, — Železnike 12 gld.
Mgovorni rrednik: L*k» Jeraa. — Tiskarji in založniki: JoiH Blaznikovi natdedmki Ljubljaiii.