Gospcdarske stvari. Mošt in njegovo pridelovanje. Čem bolje se razširja žganje med ljndi, tem hitreje gine zdravje in blagostanje izmed njib. Kdor je pravi prijatelj ljudstva, ne zmerja ga za to, a še manj ga grdi, kazoč na to v resnici pogubouosno prikazen, pač pa išče sredstev, da po njih, kolikor more, to kugo odpravlja. Izmed teli sredstev ni najnižje pridelovanje mošta. Mošt inia vse lastnosti v sebi, da ustreže Ijudem, ki pijo ali iz žeje ali tudi le za kratek čas. Požirek dobrega mošta, kako razfriša človeka! Kupica zdravega, čistega mošta, kako razveže človeku jezik v dobro voljo! To je v tem seveda resnica, mošt mora biti zdrav, čist, okusea in tak bode le tedaj, ako se prav dela in dobro okovarja. V to pa je treba, da se jemlje sadje v pravem času z drevja Ne prerano in ne prepozno, ta čas, ko je že popolnem dozorelo, kolikor se to godi na drevju, vzame se z drevja in najbolje, če se trga, ne pa stepa. Ako se namreč ntepa, rani se preveč sadje ter tako gnjije še, predno se stolče in to se zna, da iz gnjilega sadja ne bode mošt nikoli prav okusen, pa tudi ne drži se dolgo. Nekatero sadje pa še koj, ko se sname z drevja, ni godno za mošt, ampak niora nekaj časa na suhem kraju, pokrito s slamo ali s prti, obležati. Nekaj ga pa je, ki ne sme dolgo ležati, kajti sicer se izpremeni v mokasto in testeno mečo, ter ni več dobro za mošt. Kdor hitro, ko sname sadje z drevja, tisto stolče, dobi pač več mošta, toda nikoli tako dobrega, kakor če ga pusti, da nekaj časa obleži ter že po zunanjem kaže, da je zrelo. Predno pa se tolče sadje, kaže nagnjilo sadje odbrati in ostalo, zdravo lepo oprati. Vode prilivati pa ne kaže ali le redko, kajti v sadju je itak dosti vode, samo pri nekaterih sadnih vrstah, ki imajo debeli sok, treba je priliti vode, ali izgodi se to naj zmerno! Na 20 kil hrušek dolije se tri, na 20 kil jabolk pa samo dva litra vode. Ce se pa prilije več vode, mošta je seveda več, toda le-ta ni tako dober in kar je še huje, ne drži se. Brž, ko se je sadje stolklo, dene se zmes v kadi ter ostane v njih od 5 do 12 dui. V njih se izvrši prvo, burno vrenje in prevleče se na vrhu z neko skorijo. Kar je sedaj že tekočine, to se odlije v sode ter shrani posebej. Odloj ima lepšo, svitlo barvo in je sploh okusniši, kakor pa, če se preša vse skupaj. Da se počaka na vrenje v kadčh, ima pa še to za-se, da dobi mošt bolji duh. V lupinju je namrec več tacili reči, ki lepo diše, toda prešanje jib. ne dobi iz njega, pač pa vrenje. Dobro atoriš, če postaviš na stolčeno sadje preprogo iz lat ter kad pokriješ s krovom. Da more ogljikova kislina, ki se izpušča pri vrenju, oditi, deni v krove cevi. Ko se potlej izpreša mošt, nalije se v sode. Le-ti morajo biti snažni in nekaj žvepleni. Ako je v kleti toplote od 8—12° R., stori ona moštu najbolje za vrenje. To se zna, da si mora toplota ostati blizu enaka. Ni zadosti, da si naprešaš dobrega mošta, treba ti je še dalje za-nj skrbeti. Le-ta skrb pa ni druga in ne drugačnja, kakor je je treba vinu. Tako oskrbljen mošt je na večih krajih bolji od vina in mrcina, če ga ne bodo delalci raji pili, kakor pa žganje! Sejmovi. Dne 22. julija v Ivniku, pri sv. Heleni poleg Šmarja, na Malih Rodnah in v Mariboru. Dne 25. julija v Kozjem, v Lipnici, v Žalcu, v Či"m(>žišah ia v Siov. Bistrici. Dne 26. julija v Framu in na Teharjah. Dne 30. julija pri sv. Jakobu v Dolu in v Kostrivnici.