ZIVL7EN7E IN SVET TEDENSKA PRILOGA PONEDELJSKE IZDAJE »JUTRA« ST. 1. V LJUBLJANI, 4. JANUARJA 1936. KNJIGA 19 Filmska umetnica РАХККЛД ШШ JETIKA V ČLOVEŠKI ZGODOVINI DB. TOMAŽ FURLAN ГтГ Tj elike kužne epidemije so za I % # tiviliairano človeštvo praktično I Ж # j izumrle. Nič več niso predmet ^J medicinskega raziskavamja — W bolje od zdiravnika jiih poezna-I-—_—I jo zgodovinarji V reviji »življenje in svet« je izhajala pred kraitMm časoan zanimiva zgodovinska razprava o kugi na Slovenskem*), gotovo pa ni danes v vsej Sloveniji niti enega zdravnika. M bi na lastne oči videl eno samo »črmo smrt,« Prav tako bo s črnimi kozami- Sam nisem videl niti enega bolnika s to boleznijo, pač pa hodi Se momo-go kozavih po naših cestah. Naši otroci pa niti teh ne bodo več poznali. Gotovo bo zanimal čiitatelje najkrajši izvleček iz splošne epidemiologije, preden preidemo k obravnavi našega naslova. Stvar je po svoje zanimiva, potrebno pa je v tej zvezi poudariti, da je razumni človek-zdiravnik 19. stoletja doprinesel več k redu in varnosti civiliziranega človeštva s tem. da nas je rešil vedino in od vseh strani grozečih kužnih bolezni, kot vsi drugi razumniki. Ko bi karikaturisti vedeli, kaki heroji so bili v tistih časiih zdravniki, bi jim odpustili neumnosti, ki gotovo niso prekašale svoje dobe. »Kuge, lakote in vojske — reši nas o Gospod« smo molili v litanijah. Ali ni čudno, naravnost nerazumljivo, da smo s pomočjio človeškega razuma rešeni kuge in lakote, dveh najhujših božjih šib. vojska pa — ki je vsaj na videz čista človeška šiba — postaja od desetletja do desetletja strašne jša. Kje so vzroki, da kapitulira človeški razum pred samim seboj? Kuga je nastopala v valih, ki so hiteli od vzhoda proti zapadu. Ko se je pomiril en val, je izbruhnil drugi nenadoma kot požar sredi noči. se raalil na vse strani in brez odjeka zamrl. Tako se je ponavljalo dolga tisočletja. Strah in groza, ki je objela človeštvo, nam je zapustila dovolj pisanih in kamenitih spomenikov, da nam je zgodovina kuge razmeroma najlažje dostopna- Kolere ni potreba posebej omenjati; širila se je podobno kot kuga, le z manjšo silo in manjšo umrljivostjo. Človeški razum, urejena družba je temu tisočletnemu valovanju, prihajajočemu iz os- Gl. ž is, knj. XV in XVI. Op. uxv DR, TOMAŽ FURLAN redmje Azije in iz Indije, napravila de-finiitivni konec. Orne koze je iztrebil Anglež Jeniner, oče cepljenja proti kozam. Danes razsajajo edino še na Angleškem, ker na Angleškem nimajo obveznega cepljenja. Nihče ne more biti prerok v domači vasi! Iz- zgodovine ošpic vemo, da je to ena najnevarnejših bolezni za one narode, ki še niso prišli v dotik z njimi. Indijanci v Severni Ameriki so utonili v valovih njihovega morja; kar je ostalo, je uničil alkohol, jetika in puška. V dobrih 30 letih je bil iztrebljen narod, ki je sigurno štel desetine in desetine milijonov. Danes jih umetno gojijo kot dragoceno starino v Narodnem parku v bornem izumirajočem. ostanku tristo-tisoč oseb. Pač strašna usoda velikega ljudstva! Ko so na otok Is!and prišle prvič ošpice, je umrlo staro in mlado. Indijanci so se nam oddolžili — vsaj tako se zdi — s sifilido, ker je okoli 1. 1.500, torej po odkritju Amerike, čisto nenadno izbruhnila epidemija sifilide v najstrašnejših oblikah- V kratkem desetletju se je razširila po vsej Evropi, po nazivih, ki so jih ji dali, je dobro razvidna pot njenega širjenja. (Španska bolezen, francoska bolezen, napol j-s>ka bolezen, nemška bolezen). V zgodovini papežev bi čitali sigurno druga imena- da ni Česane Borgia, sin Alek-saindra VL stal ob smrtni postelji svo- jega očeta, smrtno bolan na tej bolezni. Takrat ob svojem izbruhu je bila bolezen tako strašna, da jd je bolnik lahko podlegel v nekaj mesecih. Danes je to nemogoča stvar. Mereškowskijev »Lionardo« je ravno s tega vidika pre-zanimiv. Danes po 400 letih se je valovanje "pomirilo, toda še nekaj stoletij bo trajalo, da bo bolezen izumrla popolnoma. S pomočjo modernih zdravil in s pomočjo bolnikovega sodelovanja bi jo lahko zatrli v eni človeški generaciji Za davico in škrlatimko smo bili trdno prepričani, da je moderen način zdravljenja preprečil stari način sunkovitega nastopanja, toda# zmotili smo se. Ravno v zadnjih letih je nastopil zopet nov val, ki se še vedno dviguje. Bog ve koliko sto in sto valov se je že prelivalo in bog ve zakaj so se prelivali-Domnevno že premagana bolezen zopet preti. Tropski kraji so opasnj mnogo bolj zaradi svojih najmanjših sovražnikov bacilov, kakor pa zaradi tigrov in levov. Mnogo od teh bolezni je že ozdravil beli zdravnik. Nemci so se oddolžili za iznajdbo marsikaterega smrtonosnega orožja, posebno pa strupenih plinov, z iznajdbo, ki predstavlja za trope največji blagoslov, z iznajdbo germa-nina. S to pridobitvijo je šele omogočeno kultiviranje in kolonizacija tistih predelov osrednje Afrike- v katerih div ja spalna bolezen. Usodo malarije poznamo- Nismo je še zatrli, toda zdravljenje nam ne dela nobenih težav, odkar poznamo kinin. Da celo gobam (lepra) tej najsibrašnej-ši bolezni starega in novega testamenta, se zdi, da smo že otipali ranljivo mesto. Veseli časi nam prihajajo nasproti! Kmalu se nam bo čudno zdelo, če bo kdo umrl zaradi bolezni in ne zairadi starosti; in nazadnje se bomo najbolj čudili, da medicina še vedno nima zdravila proti starosti. Mogoče dobimo tudi tega. Zakaj ne? No. potem bo pa res čudno! Kaj pa jeti'ka? V vprašanju jetike ljudje mislijo, da je jetika kakor vsako zlo od vedino in bo ostalo za vedno. Pa smo ravno pri sifilidi povedali, da to zlo ni od vedno, da je razmeroma mlado, staro komaj dobrih 400 let in da se par sto let ne bo preživelo- Moj oče mi je zatrjeval, da je v njegovih mladih letih (1880—1890) pri nas vse umiralo na jetiki, da je takrat bilo še mnogo hujše kot je danes. Na drugi strani pa poznamo primitivne prirodne narode, ki se jih tuberkuloza še ni dotaknila. Zagotovo pa ne poznajo sušice v naravi živeče opice, ki pa v ujetništvu redno umirajo za pljučno tuberkulozo. Nastane vprašanje, kako se širi tuberkuloza, ali so pri njej poznani tudi vali kakor pri drugih boleznih ali pa je to morda stalno zlo ki zahteva vsako leto svoj krvni davek v približno enakih porci-jah. Pri naših zgodovinskih raziskavanjith nam služi spomenik, ki je zanesljivejši, verodostojmejši od vseh pisanih in zidanih spomenikov — kostna tuberkuloza. Po sledovih teh spomenikov se nam je posrečilo dokazati, da je tuberkuloza bolezen vseh kontinentov in vseh onih tisočletij, v katerih je človek že gradil svoja kulturna prebivališča. Nič ne vemo o kozah pri pračloveku, nič določnega o kugi in oslovskem kaši ju, jasno in nedvomno pa vemo, da je človek iz mlajše kamene dobe, (to je ca. pred 7.000 leti) trpel na tuberkulozi. Za to važno ugotovitev se imamo zahvaliti anatomu Bartelu, ki je dobil v roke človeško okostje iz okolice Heidel-berga, zakopano globoko v plasteh mlajše kamene dobe. Hrbtenica tega okostnjaka je izbočena v obliki grbe, kakor jo poznamo kot posledico tuberkuloznega obolenja hrbteničnih vretenc- Bartel je hrbtenico prepariral in dognal, da je četrto in peto prsno vretence razbito in nato zopet skupaj zraslo v obliki grbe, ki je tipična za tuberkulozo. Na ta način je tuberkuloza dokazana kot poznana najstarejša bolezen človeštva. Vendar je ta najdb3 popolnoma osamljena. Morda je bilo obolenje tega pračloveka zgolj slučajno ? Nobena pot ni poznana, ki bi peljala tuberkulozo iz kamene dobe v kasnejše kulturne centre na zapadli. dalje REKTORAT VARŠAVSKE UNIVERZE je razglasil, da si je zavod z odredbo predsednika republike nadel uradni naziv: Univerza Jožefa 1'ilsudskega. S tem se je vseučilišče v Varšavi obenem z univerzo Štefana Batorija v Vilnu, univerzo Jana Kazim erja v Lvovu in Jagelonsko uni. verzo v Krakovu uvrstilo v vrsto onih, že skoro brezštevilnih poljskih javnih zavodov, ki noeijo imena slavnih in narodno zaslužnih mož. S. B. NOV N I P O N o dobro premišljenem načrtu modrega starca Tanake, ki je Niponcem za bližnjo bodočnost _ začrtal za visoki smoter zased- 1)0 vse Azije, za daljna stolet.a pa nadvlado nad vsem svetom, nadaljuje пгка-dovo carstvo svoj zmagoviti pohod na azijsko celino. V zadnjih št ridesetnh letih so Niponci dvakrat z oboroženo silo vdrli na azijsko celino, toda kitajsko-ni-ponska vojna jim ni prinesla klub zmagi ničesar, rusko-niponska pa je bila tako nevarno in tvegano podjetje, da Niponci menda ne bodo zlepa zopet poskusili stavita svojega obstoja na kocko. Res so tudi to pot porazili svojega nasprotnika, toda plen ni bil tako velik, da bi odtehtal ogromne človeške in materialne žrtve. Pač pa so se Niponci v rusko-niponski vojni obogateli za dragoceno izkustvo, da z evropskimi velesilami le ni tako enostavna igra, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Niponci tudi dobro vedo, da se ML.ADA KITAJCA V PRA2NJI OBLEKI S K I VAZAL T----r SEV£RNOWTAJSRL AVT. POK.RAJINE imajo za svoj uspeh proti Rusom zahvaliti velikanski razdali med središčem ruske moči in med mvtdžurskim bojiščem ter v veliki meri tudi notranjim krčem, ki so tedaj začeti pretresati veliko rusko carstvo. Odslej so se vrgli na diplomatski način pridobivanja dežel, ki je v tem, da se troš:io znatna sredstva za podkupovanje odločilnih oseb in na čakanje pripravnih političnih konstelaoii, ko se da brez večjih neprilik napravit' ve'ik korak naprej. Videli smo. da s? čuti'o Niponoi že toliko jake, da zasledujeio z tedko brezobzirnostjo svoj načrt, nai ie njihova država član Društva, narodov ali ne. Oni že toliko poznaio svetovno politiko, da vedo, da se močnemu, odločnemu in v vseh ooeledih neodvisnemu ni treba bati nikakršnih sankcij, ki jih predvideva ženevska instituoija. Ko so si osvajali Mandžurijo, so čisto brez vsakih pomislekov vdrli na kitajska tla pni Vuzungu. da so N-inkin? pris'liH k bolj nriienljivemu stališču. Vedeli so. da za Kitajsko ne bo n'hče nrscn'1 niti z mezincem, dasi član ženevsk«?a društva. Pri tei priliki so manri'nrsko ozemlje zaokrožili s pokrajno Džeholom, po- udarjajoč, da vse to ni prava Kitajska, marveč davna očetnjava prednikov cesarja Pujija, torej zasebni fevd njegove dinastije. Naglašali so, da je prava meja Kitajske znani Veliki zid. ter za trdno obljubili. da preko te meje nikoli ne bodo šli, — ako ne bo to potrebno, da se zaščitijo niponski življenjski interesi Ta fraza je čisto evropska in Evropa jo je vzela na znanje, vesela, da je mandžursko vprašanje, prišlo z dnevnega reda. meno reko (Sansi in Hopej), peti del nove države, Santung, pa se razprostira celo globoko na desni breg doljnega teka omenjene reke. Niponai so učinkovito podprli avtonomistično akcijo z dvema kovinama: z zlatom in z železom. Njihova industrija namreč silno rabi premoga, železa in drugih kovin, ki jih ima ta predel Kitajske v velikanskih, skoro neizčrpnih ležiščih. Niponai upravičeno govore o življenjskih interesih. Komaj je bila nova tvorba mandžur-skega cesarstva nekoliko urejena, se je takoj pokazalo, da življenjski interesi №-ponske zahtevajo nadaljn e osvojitve kitajskega ozemlja. General Doihara je dobil nalog, da stvori novo »samostojno« državo iz petih severnih pokrajin, ki so se naveličale prenašati vlado juga in streme iz vse duše po samostojnosti v senci niponskih Haionetov Sveti Veliki zid zdaj ni bi' v^č n'kaka ov'ra: dve pokrajini Cahar in Sujiuan. ležita onstran z'du, drugi dve med Velikim zidom in Ru- Ostale velesile so malce razburjene, kajti predstavljale so si delitev Kitajske nekoliko drugače. Pogodba devetih sil in pogodba »open door« (odprta vrata) je odmerjala vsem enake pravice. Tokio trdi, da pogodbe niso prekršens. ker te ne predvidevajo in ne prepovedujem osamosvojitve kitajskega s°vera izpod nan-kinške južne vlade Položaj je zopet spretno izbran: niti Evropa niti Amerika sedai tie moreta pnseči vmes. obe imata svojih skrbi čez glavo. Moskva рз z veliko skrbjo gleda na to niponsko početje. JSITAJSKI VOJAK UŽIVA RIŽ Zapadna meja države petih pokrajin leži namreč ob istem poldnevniku, kakor Baj-kalsko jezero. Notranja Mongolija nudd dovolj možnosti za letalska oporišča in za operacije v smeri ruske Mongolije. Ruska fronta od Vladivostoka do Cite se je po- daljšala skoro za istotoliko dolžino in Sovjeti spoznavajo, da gre niponski klen na zapad in ne na sever proti Citi in Habarovsku. Daleč je sicer še Altaj in Turkestan. toda Niponci so dokazali, da znajo delati skoke po tisoč kilometrov. STANIČE, KI SE NE OBNAVLJAJO — »VSAK JE TOLIKO STAR, KOLIKOR SE ČUTI SAM« a cesti srečamo znanca, ki ga nismo videli že leta. V 90 izmed 100 primerov bo eden prvih stavkov v razgovoru: »Prav nič se niste spremenili!« _ Ta stavek, kolikor je mišljen iskreno je lahko točen, kar se tiče vna-njosti, vedenja, življenjskih navad, v drugem oziru pa je gotovo napačen: kajti noben človek ne ostane niti teto 70 letnega starca jte res le malo io-dobno telesu, ki ga je imel v s\ "-jih mladeniških letih. Vendar pa so tudi stanične vrste, ki se stvorijo samo enkrat v življenju in jih potem ne nado-meste nobene druge enake stanice, ko so dovršile svoj razvoj. To velja zlasti za živčni sistem, že zgodaj izguba živčne stanioe sposobnost delitve in s tem razmnoževanja. Vsaka stanica v možga- Na levi: stanica v začetku opazovanja. Na deeni: stanica je začela rasti z delitvijo dni samemu sebi enak, stanice njegovega telesa propadajo in se tvorijo vedmo znova, telo se neprestano spreminja, tudi če tega ne opazimo. Mnoge teh stanic so že v naprej naravnane na to, da bodo opravljale svojo slu?bo le omejen '".as in potem umrle ,da jih zamenjajo podobne stanice. To velja v prvi vrsti za rdeča krvna telesca. Njih življenje traja komaj nekoliko tednov. Prav tako omejeno življenjsko dobo imajo stanice naše vnanje kože. Te stanice kmalu odmrejo, otrdijo im so nekaj časa telesu nekakšna zaščita, do'tlor jih telo samo ne odvrže. Ta izguba pi so naravno vedno znova nadomestuje z novimi stanicami. Ta opazovanja nas uče, da se človek v teku let popolnoma »obnavlja«. Telo nih ali v hrbteničnem moegu živi skoraj tako dolgo kakor človek sam. Dana pa je tu možnost, da se stanice današnjem naziranju eden izmed glavnih zdravo rast prerimoig?ih rastlin. Tudi količina vode, ki jo doto i rastlina z roso, niikak^r ni majhna. Omenjeni zavod ei je Izmislil poseben merilnik, da bi lahko mgotovlli, kakšne so te količine. Je to eitp iz žime. ki se v dobi rasti razpne v vodoravni legli. P0 meritvah lanskega leta so znašale količine rose v mesecih od maja do septembra skoraj 10 pdst. dežja. v seipteimbru, ko je bilo najmanj dežja, pa je znašala ta količina celo 41 odet. Dva in dvajset robnih noči je dalo na hektar krpmjpirjevega Polja 171.000 1 Vode, po. same-ria krompirjeva rastlina je je dobila 3.61. s KONEC INVALIDA KASTORJA JOŽE KERENOIC "j јГ| jerkali se prikaže, ne pozabijo I nanj. Po teh ravninskih vaseh je vsepovsod poanan. Doma je L^ nekod v hribih. Рпал^јо, da I ima ženo in grunt. Ženo рпипа^ __L va. granita nima, pravi, pa« pa 6edem otrok in koder hodi, berači zase, za ženo in za sedem otirok. Pozmajo ga. Včasii ga dražijo, ofcrocl mu nagajajo, vendar se smili vsem zaradi svojega obnašanja un svoje gnilobe. Polovico pljuč je izgubili na flronitd in po lazairetih, ositalla mu gnijejo. Vendiar je glasen. Na vise girto Jnriiči, ko pa imiu podde siapa, umolkne. Taikega ga роишајо že več let in vedo, da bo tak ostal dlo konca. Pljuča mu bodlo gnila, on bo hodil po svetu, moiledovai, se zahvaljeval, kričal in preklinjal, kradel, se smejal in jokal, popival iin se v obcestnem jarku treznil, mahal s paffieo шп z rokami, ves trd in dlobraval jen, sdiffiil med Ijludi, pa se jih boječe izogibal. Tak bo invalid Kastor do konca. Včasa se smeje, včasii pa je hudobno osait. Razkazuje svoje sanrdljSive prsi, skazi gumasto cevko se mu cedi gnoj in včtasi kri, pred ljudmi se napihuje in muči, da prevzema navzočne usmiljenje. Kadarkoli se prikaže, se čudiiljo, da še živi. To je Kastorju všeč in irad kriči na vse grio, da bo živel še sto let. In ljudje se zabavno smejejo, ga diražijo, mu dani je jo, in tako se razvija vse Kastorjevo življenje v nekem na pol umirjenem ritmu, dtokler se ne bo zaključilo s smrtjo, ki bo pač nekje sredi ceste, zakaj doma Kastor ne vzdrži. Vsa vedo, tudi Kastor, da se je življenje tako zasukalo tedaj, ko so gnali cefle vasi na fronte, da so se borili za cesarja, ki ga nihče ni videli. Pregloboko pa vsi ti ljudje niso vtrtaM za takimi in podobnimi zadevami. Tuidi Kastor se ni nikoli dvignil v svoji Okoreli dluševnosti. Iz bolečin porojena strast ga žene po svetu. Konec je blizu. Kastor niti ne skuti. Lep dan je. Po cesiti hodi. Same majhne vasice leže tod okoli. Sredi sadovnjakov so hiše, Okoli vasi so polja, tu in tam krpe šum. Sredi nekaiterih vasi so cerkve in šole. Kastor leze po cesti. Pripade se otroci iz šole. Razigrani so. Kastarja poznajo. Stoodstotni invalid! kriče po n^'eeo-vo mimo njega. On se pa noče zmeniti. Sliši dobro in oči se mu lokavo bliskajo. Premišlja, kako bo katerega agrafoll in zlasaL Potem preti s palico. Ustavi razgleduje se, nato zaluča med otroke paiioo, da se razbeže. Otrok pobere palico, giruča zaituild in zbeži. Kastor hoče kričati, jeza mu zapira grio, ko se opoteka za otroki. — Hej, invalid Kastor! Paflioo! Raztrgane hlače! Požene se za njimi, kodne in stoče: — Mojo palico sem! — Srajco vrnite! Tisto ukradeno! Invalid jih hoče dohiteti. — Tait! kriče in so že daileč pred nj&n. V diallji zagleda Kastor voznika. — Ko bi jim vzel palico, jeclja. VidS, kako se otroci smuk a jo okoli voza. Zidaj, ko bi, misli Kastor. Maha in sto če, jeclja naproti vozniku, a ta ne razume, brezbrižno kima, ustavlja voz, se smeje in bodri invalida, naj pohiti za otroki, ki se izgubi jia jo med hišami. —: Čigavi so? stoče Kastor. — Ne vem, se smeje voznik. — Stoodstotni invalid sena. Poglejte! — Le pusti, dedec, ne kaži se! Sem že videl, sposodiš si tudi kaj. Kastor ne razume. — Le čakaj, saj te bodo v vasi. 2e veš zakaj. Tat! Voznik požene in se smeje zbeganemu Kastorju. Invalid misli na palico in na ljudi, ki se jih boji. Mahoma mu je neznosno na svetu. Ozre se v vas pred seboj, ozre so JOŽE KERENCIC --------- 11 čez polje in za voznikom, potem se sko-baaa čez jajrek, sede, težko vzdliihnje, utrujen in razbolen, v grfou- ga silovito žge in peče. Č>uti,da je na smirt truden in brez moči, oči se mu orose, solze zdrknejo po razoranem licu in iiravaliid Ka-etar resnično joka, čisto tiho. Ko se razjoče, je poilin togoite. V. miislh preklinja svet, vojine in cesarji, svoje življenje, dokiler se mu nalbra/na nejevolja ne izlije v ogorčen odpor. Dvigne se im je v tem hipiu brez strahu. Nikogar na svetu se ne boji. Hoče v vais. Nag mu vrnejo palico, fcrivačnikL In čeprav ga ubijejo. Invalid Kastor je ta hip junak. Oči zastirane na cesto. V prahu leži njegova palica. Kaator krikne, nuaillha na brbbu za-bingilje, ves rajdoeteai zgirabi palico in brilše z nije prah. Zdaj se vse njegovo življenje zasiuče okoli palice. Nobenega sovraštva ni več v njem. Samo truden je. Zaare se v popoildamisko sonce, jđecге oesz jarek in se stegne v travo. DALJE 7- WOHLFAHRT DRUŽINA (lesorez) NOVO LETO V ANAMU R, adiar je konec zime, slavijo celih 7 dmd praznik »Tet« ali po I naše Novo leto po velikih me-— - stih v Tonkinu in Kooinčini, v bivši prestolnici Hue kaikor po deželi. To pa s tako vnemo kaikor ob času, ko so Anamci plačevali davek iin se poklanjali kitajskemu vladarju, ki jih je trdo vladal. Kdor je bili ob Tetu v Indokini, je šele mogel prav spoznati, kakšen pomen imajo te starodedne, obredne slavnosti za tamkajšnje rumene možičke, pa naj si bodo izobraženi mandarini, delavci po mestih ali njaki (kmetje) po rižnih poljdih. * V dobi med koncem iin pričetkom leta je vse ozračje v deželi spremenjeno. Hiše se pobelijo na novo, možje iin žene naglo križarijo po uilicah. Eni nosijo pod pazduho veličastno, zaikomotano igračo, drugi previdno držijo zavitke džostikov (dišečih kadilnic), eele zvežnje zaobljubnih papirjev, siadja, slaščic. Božičnega drevesa v Anarniu ni, pač pa imajo blesteči z rezl jam žrtvenik prednikov, ki ga vsakdo, bogatin ali siromak, okrasi po svojih najboljših močeh. Navsezgodaj jame jo pokati petarde: kuharji, postrežčki, vsa služinčad jih meče kakor za sta/vo. Ropota, kakor bi strojnice ščekefcale. Brez takega streljanja ni nobene anamske svečanosti. Ulice, drugače tako živahne, so danes prazne. Najubožnejši kuilij, najmesreč-nejši vozač bi se smatral onečaše enega, če bd delal ob teh praznikih. Vse ljudstvo počiva, si privošči obiflo dobrega, jedače in pijače, čez teden pa se poprime zopet trdega dela Za tako vesel jačenje pa je treba kajpak precej denarja. Najskromnejši pari ja si ga izposodi, hrani paro za paro oziroma sapeko za sapeko, berači aili celo ukrade. Kaj za to, samo da ima r čim dostojno pirovati in žirovatd na novo leto. Otroci si tudi znajo pomagati, da si morejo kupiti Prejšnji večer okoli polnoči se razbegnejo po hišah in moled-niiki - koledniki prosjačijo v sikupinah, pred njimi hodi tovariš, nesoč bambusovo cevko, kamor meče podarjene novce, medtem ko jata vrešči staro koled-nico: »Gospod in gospa, glas iz neba, naim veleva tako, naj veselo leto voščimo. Če ogenj ni ugasnil vam v peči, odprite nam vrata in dovolite, da vstopimo! Naj Buddha vam da dosti let v sreči, podari vam lepih otrok, kakršne vidimo na podobah! Želimo vam pip iz slonove kosti in pa da bi se vozili čez reke na barkah, ki jih straži jo zmaji.« Po vseh hišah je požrtija. Po zidovih so nalepili nravstvene rečenice, pisane v zlatih črkah na rdečem papirju; kadilo se žge na oltarju pradedov, kjer se šopirijo banane, oranže, kašnice (frc. sa-роТе, n. Breiapfel) sredi smjkastega dima. Uživajo pa pološčeno svinjino in sočne klobase, ovite v metove liste (»neont), slastoustijo se mandeijnove kolače iz ka-rameliziranega sladkorja, posladkorjene korenčke (imber, imguer) itd. Ta teden ni nobena stvar predobra. Kazati je treba vesel obraz, dia privabiš dobre duhove. Ogniti se moraš vsaki nevšečni besedi, ki bi utegnila neugodno vplivati na bodoče dni. Vsakdo pazi na svoj jezik. Rabijo se samo ljubeznive rečenice, opuščajo sleherni trd izraz ali neprijetno misel. To je ziata doba za otroke, ki smejo biti nadležni ne da. bi jih starši oštevala ali kaznovali. Najhujši sovražniki se na ulici pozdravljajo z vljudnim nasmehom ali celo s prisrčnostjo. Oblačijo se v svetie, ljubeznive odtenke. Predvsem pa ne v beflo. Belina je barva žalosti, zato je strogo nrepo^edana. Primerjaj dramo »Krog s kredo«. Po končanem tednu je vse nastlano, kajti tudi metla je počivala. Ali žail, naporno življenje na polju se bo spet pričelo. Žepi so prazni, ljudje so brez premisleka tratili, igrali so ba-kuain iin pogosto izgubili ves svoj »sveti iimam«. Zdaj bo treba vrzeli zaimašHi. Poštenjaki bodo rabotali brez oddiha. Zmikavti — tudi taikih imajo v Anaimu — pa si bodo hitreje pridobil: pdstrov. Kraja se bo množila. Zato se naslednji mesec, februar, imenuje tatinski (em-mat). + Po vaseh so novoletne veselica še Slo-vesnejše. Slavnost se prične s tern, da zasadijo bambusovo preklo prod pagode :т> pagodrne. bržko se ra-.sgne strel iz topa za znamenje. Shel opozarja rajnike, naj se udeležijo slavnostnih obedov in obre'lov. Kaj pa bambn^ova palica7 Smatrati b 1«? za čari1 o. ki prepodi zle duhove, da se ne p-j astiic jedi, po- kionjene prednikom. Po velikih mestih hodijo ljudje malo v pagodo, po seli h pa je Buddhov oltar ohlo^jii z darili in žrtvami. Imenitnilki so poverili dvema ku.roma nalogo, da pripravita баја, skuhaita lep-kega riža in spečeta kolačev. Bomzi pa razpostavijo te jestvine na žrtveuiku med cvetjem zaobljubnimi papirji od zlata in srebra kakor tudi dišavnim lesom. Navsezgodaj zažgo žostiike — kadikie cevi — in bonz pokliče vernike k molitvi, bijoč po lesenem gongu. Po rituel- SKOK v nem padanju na tla pred Buddtavo sobo vzamejo vise jedi z oltarja, papir pa pustijo. Zreči se mas ti jo z izbrano hrano, ki so jo vrii selijaM pobožno prinesli v pagodo. Pred vsako hišo (pokajo žabice. Rižev alkohol, topli čuana (chuim) razveže jezike. Star popotni pevec zapoje Ijuibavno popevko in se spremi ja na enostrumko (maaokord) ali na kitaro. Rahla sapica sušiti po bambusov ju, jasmin opojno duši, fantje in dekleta dobivajo pogum... N. K. OGENJ z osebnega izkustva ali vsaj iz Jurčičevega spisa »Kres pri Slovencih« veste,. da ponekod j pri nas mladi ljudje čez ogenj skačejo in starejši jim pri tem prerokujejo. Pri drugih narodih, ki so precej daleč vsaksebi, n. pr. Aitutaki, eden izmed Cookovih otokov v Pacifiku, otok Maurice v Indskem oceanu, in otoček Mbenga v skupini Fidži, ležeč južno od otoka Viti Levu, pa ljudje celo pešačijo po razbeljenem kurišču Okoli kupa debelih kamnov gori kres že precej časa. Potem pomettejo pepei in čarovnik krene po kupu razbeljenega kamenja, opiraje se ob čarobno palioo iin mrmrajoč bajailne besebe. Za njim jo mahnejo trije moški, noseč poln naročaj zelenja. Nato jiih posnema vsa zbrana soseska. Nekoč so na Aiatutakijm poivabili prisotno Angležinjo, naj se udeleži poskusa. Odločila se je, čeprav je po vsem životu trepetala od sitraha, pomirjena ob pogledu na toliko drugih ljudi, ki so isto počenjati. Gredoč po kupu kamenja se je skoro zadušila od vročine, vendar je brez nezgode prišla na drugo stran. Potem si je ^Za Čarovnikom gredo domačim skozi goreče ognjižče ogledala podplate na svojih čevljih in ugotovila, da niso nič osmojeni. ★ Na otoku Mavrićiju spada hoja skozi ogenj med obveznosti maloštevilne, zato pa tem bolj fanatične verske '->čine. Vrši se enkrat na leto, namreč 2. januarja, v mestecu Rožniku (Rose ffill). Najprej se pripravi četverokotno zem' fišče, do'go kakih 9 m in 2 m široko. Člani ? pripravljajo' na preskušnio' s ce'o vrsto strogosti in prostovoljnih poškodb. Lice si prebode"'o z dolgo iglo aH pa si ''o potisnejo skozi tat eeso. Posedi so jim bazn; in čudma reč! rane iim ne krvavro Na četverokot nasujejo debelo piast žerjavice. Na to prestra'o stopi bos veliki duhovnik. Ko je prekoraka;] 9 metrov, mil stopala niso nič ožgana. Za m'im krenejo pripadniki sekte drug za dru-' gim. ta v nekakšnem zamiku, oni govoreč baialne h?=°dice. tretji kažoč :zredno zadovoljstvo. Na drugem koncu ognjišča iih snreimeio verniki im iih pokropž s snopci rumenih cvetic, omoče-nih v kri koze, ki so jo pravkar žrtvovali. Okoli žerjavice je tolikšna vročina, 'a se morajo prisotni otepati s pahljačami. * Na otoku Mbenggi je obred bolj zamotan. Voj'voda Gloucesterski je nedavno prisostvoval ognjenemu pohodu. Za to slovesnost izkopljejo 1 m globoko okroglo kotanjo, v katero naložijo kamen vulkanskega izvora. Nanj postavijo grmado, ki gori 16 ur pred svečanostjo. Vročina je tolika, da komaj zdržiš 3 metre od jame. Kdor se misM udeležiti pohoda, se je pražnje oblekel in se oaalj-šail kakor zele-ni Junij. P^^dnia četa oče-di kamen ie pepe'a in žerjavice. A.ko vržeš robec na kam-erpe. takoj srOa-merni Vendgr ta pripeka ne ovira pred-nie čete. da ne hi bosopetila po jami, to, pa brez bolečine. Po tem prvem nastopu poskače vsa (Vnžba med krikom in vik,vm v jamo. Oba,k dima -'stan". a nihče se ne osmo-di. Ko so poslednii snet zunaj, iasuiejo j ar" o s prstjo in iameio rHesati >o niei. Učeniaki pi-odlagajo razne mztage za ta poiav. a nobena se nam ne zd' čisto, zadovoljiva. PENTRIT ALI PENTRINIT Med najmočnejša razstreliva, ki jih po* znamo, spada vpentrit«, ki je kakor ni' troglicerin po kemični sestavi spojina soli-trne kisline, sarpo da se dobiva v trdni, kristalinični obliki Brzina, s katero eksplodira. znaša 8000 m na sekundo. Zanimivo je, da zadostujejo za izdelovanje izhodne snovi tega razstreliva samo ogl|ik. voda in zrak Razstreliva iz nitroglicerina. ki se jim primeša najmanj 10 odstotkov pentrita so po vnanjosti popolnoma podobna dina-mitom, imajo pa velikansko brizantnost pentrita in so dosti bolj odporna proti vremenskim vplivom Га razstreliva se izdelujejo pod imenom pentrinitov SVETLOBA POGANJA STOPNICE Na nekem kolodvoru berlinske podzemske železnice držijo " ceste na nižje ležeči peron tekoče -stopnice, ki pa zaradi neenakomernega prometa niso nepVestano v ob ratu. ampak «p začno avtomatično pomikati navzdol oziroma navzgor samo kadar se jim približa potnik Avtomatizem je urejen s pomočjo nevidnega žarka infrardeče svetlobe Žarek prečka dohod na stopnice in vpada na svetlobno električne celico. ki kontrolira pogonski motor stopnic. Pomnik ki se približa stopnicam, mora nehote s svojim telesom prekiniti žarek in svetloh-noelektrična celica sproži motorjev za-ganjač. OBZORNIK Akumulirana električna energija, les, lesno oglje i;n bencin iz premoga so gnali doslej »brezbencinske« avtomobile na dirkah, ki jih z dobrimi uspehi prirejajo že več let srednjeevropske države z Italijo vred. TEHNIČNI GORILNI PLIN — NADOMESTILO ZA BENCIN ■ Zavreti uvoz bencina in ga nadomestiti z domačim proizvodom je problem, ki že precej časa zanima tehnike in ekonome. Čeprav je vzbudil zanimanje laiskih krogov šele sedaj, ko so nekatere države pričele z vso silo pospeševati gradnjo avtomobilov za »nadomestna gorilna sredstva«, s« je njegova upravičenost pokazala šele v pravkar se razvijajoči kolonialni vojni: prva namera Anglije je bila z-apor nafte in z njo bcncma v napadalčevo deželo. Uspehi so bili opazni na dejstvu, da se je lepa množica modeLov s tekem utrla tudi pot v prakso. Veliko pozornost je vzbudil izum zrna-nega izumitelja gasilskih lestev Magimsa, ki je izumil dodatno napravo k avtomobil« skemu motorju, katera dovoljuje zamenjati bencin z običajnim gorilnim plinom. Ker se je zanimiva iznajdba v kratkem času sijajno obnesla, si jo hočemo pobliiže ogledati. V to naj nam služi skica celotne dodatne priprave (si. 1.). Zgoraj so narisane tri plinske bombe za shranjevanje vtekočinje-nega gorilnega plina. Da izteka pri uporabi iz steklenic tekočina in ne plin, morajo biti steklenice nameščene v poševni legi. Po ceveh (a) teče plin preko zaklopke in manometra (b) v zbiralec, ki je nameščen nad ali za šoferjevim sedežem. Iz zbiralca teče plin po oevi v grevec, 'kjer ga segreva topla voda z motorjevega hladilnika. Tu v tek oči-njeni plin izhlapi in se razteza vse dotlej, dokler ne doseže napetosti 0,7 atmosfer nad normalnim zračnim tlakom. Za uravna-nje tega pritiska sikrbe primerne zaklope. Skozi cev F teče nato plin kar v običajni sesalni vod motorja. Ker obdrži tako motor običajni vplinjač, nadomešča lahko plin bencin. Pri uporabi plina je važna kurilna vrednost zmesi plina it? zraka, ki jo vsesa bat v cilinder. Meritve so pokazale, da je kurilna vrednost kubičnega metra zmesi plina in 2raka le za 40 kalorij manjša od kurilne vrednosti zmesi vplinjenega bencina in zraka (900 kalorij m3) ter za 170 kalorij vedi a od zmesi vplinjene nafte in zraka (670 kal. m3). Ge uporabljamo torej plin pri ben« c i nekem motorju, se učinkovtost motorja praktično sploh ne zmanjša, če ga pa uporabljamo pri Dieselovem motorju, se učinkovitost opazno zveča. V vsakem primeru ostane zmogljivost motorja ki io označujemo s konjskimi silami, ista. Poleg tega so pri uporabi novega gonilnega sredstva še tele prednosti: izpušni plini so brez vonja, mraz na delovanje motorja ne vpliva, sunki, ki jih prejme vozilo pri začetnih po&pež-bah, so mehki! Praktične meritve so dokazale, da poceni zamenjava bencina s plinom propanom pogon motorja za 15 odstotkov. Ker znaša najnižja kurilna vrednost propana 11.300 kalorij, bencina pa 10.000 kalorij, nadomešča kilogram propana 1,3 kg bencina. Steklenica za 70 litrov vsebuje 33 kg vtekočinjenega propana in tehta z njim vred 77 kg Kurilna vrednost treh steklenic je torej 3x33x11.300 ali 1,118.700 velikih kalorij. Ta energija zadošča pri pettonekem tovornem avtomobilu (glej sliko št. 2) šasije tovornega avtomobila z dodatno napravo in s plinskimi bombami s šestimi cilindri in učinkovitostjo 100 konjskih sil za prevoz 400 km dolge poti. (trna) Nov način podkovanja konjev si je jel letos vedno bolj utirati pot v Nemčiji. Ker je podkovski žebelj povzročitelj mnogih nevarnih obolenj, je nova iznajdba, ki omogoča naglo pritrditev podkve brez žebljev, velikega pomena. Umna kon-etrukeija omogoča namrei, da os'ane podikev trdno in nepremakljivo na kopitu. PRAKTIČNE NOVOTE ŠTEDLJIV ŠTEDILNIK Industrija je spravila na trg izredno praktičen štedilnik za večja in manjša gospodinjstva, ki predstavlja v svoji konstruk ciji nekaj povsem novega Pri njem se toplota namreč na poseben način akumulira tako da je poraba goriva sorazmerno z velikostjo štedilnika prav majhna. V štedilniku je vdelan termostat, ki avtomatično regulira kurjavo in temeljita izolacija vseh vnamjih sten skrbi za to, da se toplota ne izgublja nepotrebno v okolico. Strežba novega štedilnika je kar se da preprosta. Samo enkrat na dan je treba iz posebnega vedra nasuti v polnilni jašek določno množino koksa in enkrat na dan odse običajno postavljajo po stanovanjih in manjših gostilniških obratih, toda že v nekaj letih se neplačilo bogato obrestuje s prihranki na kurivu. IZ LITERARNEGA SVETA J. J. RABEARIVELO: TRADUIT DE LA NUIT, TUNIS, 1935 V madagaskarski zgodovini naletiš na tole anekdoto: Kraljica Ranavalo, ko je vladala še povsem neodvisno pred francoskim zavojevanjein velikega otoka, se je želela po zapadni šegi vzgojiti. Privedli so ji mladega evropskega profesorja, da bi je vadil v pevski teoriji. Pričetek je bil imeniten in kraljevska učenka je pazljivo poslušala. Toda ko je mladi mojster izjavil z doktorskim poudarkom in brez govorniške previdnosti: »Une blanche vaut deux noires« (ena belka zaleže za dve črnki. t.j. polovična nota je za dve četrtinki), mu je vladarica prisolila dve krepki zaušnici kot plačilo za drzno trditev. Kraljici je bilo tre* ba pojasniti, da gre za sekirice in ne za osebe. Glasbeni učitelj je prejel za od- škodbo red Njenega Veličanstva. ★ Ohranimo si v spominu to, da je bila črna kraljica vneta za godbo. Enako mora biti ves zavzet za Evterpino umetnost njen rojak, ljubimec Muz, J.J. Rabearivelo, čigar novi snopič verzov je izdalo založništvo Editions de Mirages v zbirki »Les Cahiers de Barbarie« (Berberski zvezki). Ta lepi zamorec, ki je videl svoj lik v Žisu z dne 16. XII. 1934. je literarni urednik pri dvomesečnem ilustriranem ma-gazinu »Mahafinaritra,« tiskanem v njego« vi materinščini in deloma v francoščini. Omenjene stihe »Prevedeno iz noči« je pesnik najprej zložil v hovščini, nato pa jih prelil v govorico Paul a Valćryja. Zvočnost in sočnost njegovega izraza va« domisli Verlaine-ove zahteve po glasbi: De la mu-sique avant toute choee... Slike in podobe pa so povsem orientalskega kova: Katera nevidna miš je prišla izza zidov noči in gloje mlečni kolač meseca? Zjutraj, ko 1к> l>obegnila, se bodo videli tam krvavi sledovi zob... 12). Koža črne krave je razpeta (14) vzbudi v nas misel na oblak, razpet preko nočnega neba... Nekatere slike so латп tujcem nejasne, skoraj uganke. V ce« loti je to prikupen šopek občutij in ubranosti, najlepša cvetka v njem zaime Le vitrier n 6g r e„ A. Debeljak F ILATELIJA Nove znamke Ekuador: V spomin na »dan rase« je izšla v Ekuadorju nova serija znamk. Obsega naslednje vrednote: po 5 c višnjeva in črna, po 10 c. oranžna in višnjeva, po 40 c. rdeče rjava m rdeča, po 1 sucre ro-žasta in rdeča teT po 2 sucra temno zelena in rdeča. — Za letalsko pošto so izšle tudi posebne znamke po 5 c. višnjeva in rdeča, po 10 c. sep'asta in črna, po 50 c. rumeno zelena in rdeča, po 1 sucre ro-žasta in višnjeva ter po 5 sucrov temno zelena in rdeča. — Za stoletnico, kar se je Darwin prvič mudil na Galapaških otokih, pripravlja Ekuador spet posebne znamke. Na znamki po 2 c. bo zemljevid otokov (naklada 1,000.000 kosov), po 5 c. pogled na Iguano (1.000.000), po 10 c. domačin z otokov (2,000.000), po 20 c. Darwmova slika (500.000) po 1 sucre Kolumbova slika (500000) in po 2 sucra pogled na Galapa-ge (100.000). Bolgarija: V spomin na narodnega junaka Hadžija Dimitra je izdala poštna uprava spominsko serijo znamk z raznimi slikami. Znamke imajo v okviru letnici »1868—1935«. Po 1 lev je zelena, po 2 leva rjava, po 4 leve rdeča, po 7 levov višnjeva in po 14 levov oranžna. Izdanih, je bilo 30 tisoč popolnih serij, le vrednoti po 1 in 2 leva sta imeli naklado po 80.000 oziroma 90.000. Argentina: Izšle so že dolgo napovedovane frankovne znamke s slikami znamenitih državnikov. Znamke so bile izdelane v argentinsk, državni tiskarni z vodnim znakom -oRA«. Zobčane so 13Vj. Vrednote so naslednje: pol c. lila (Belgrano), I c. oker (Sarmiento). 2 c čokoladna (Urquiza), 3 c. zelena (Sa»i Martin), 4 c siva (Brown), 5 c. olivna (AUert'). 6 c rjava (Moreno), 10 c. škrlatna (Rivadavia). 12 c. rjava (Mitre) in 20 c. svetlo višnjeva (Guemes). Konec decembra so izgubile vse dosedanje fraa-kovne znamke svojo vrednost. Nekaj zgodovine Prva znamka, ki je zagledala luč sve