TRIKOTAŽE LETO IV ŠTEVILKA 3 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI »BETI«, METLIKA Gibanje proizvodnje v prvih dveh mesecih tega leta S sprejetjem letnega proizvodnega plana smo si zadali (proizvodno) nalogo, katero moramo izvršiti. Proizvodni plan v odnosu na lansko leto ni po svojem obsegu količin veliko večji, temveč je veliko širši po asortimanu artiklov, za kar je vezano več vrst surovin, večji asortiman pomožnega materiala in embalaže ter različni tehnološki postopki izdelave. Ce torej pogledamo proizvodnjo v prvih dveh mesecih, tj. januar in februar, lahko že sklepamo, da se je proizvodni tempo zagnal v smeri povečanja proizvodnje, kar govori tudi odnos povečanja proizvodnje iz prvega meseca v drugi mesec. Za prvo polletje je predvidena manjša mesečna proizvodnja v planu zlasti v obratu konfekcije Metlika, ker ni zasedenost šivalnih strojev popolna z ozirom na prihod 50 izšolanih kvalificiranih šivilj v naši poklicni šoli, ki se bodo vključile v redno proizvodnjo šele v začetku drugega polletja v mesecu juliju. V obratu Črnomelj je planirana preusmeritev v konfekcijo, toda proizvodnja je le delno preusmerjena, ker je pretežni del proizvodnje še izdelava volnenih izdelkov. Tabela, ki nam prikazuje planirano in doseženo proizvodnjo v januarju in februarju glede na število planiranih in dejansko zaposlenih delavcev v proizvodnji Obrat Plan. štev. delav. Planirano komadov Planirano finančno, ND Dejansko štev. zaposl. Ustvarjeno komadov Ustvarjeno finančno/ND % Konfekcija Metlika 347 258.000 3,073.000 298 192.927 2,223.840 Mirna peč 78 75.000 436.000 76 80.358 453.470 Dobova 77 29.000 440.400 102 36.403 521.420 Črnomelj 171 42.000 477.000 159 14.783 565.970 Skupaj v januarju 404.000 4,426.400 324.411 3,764.700 85,05 Konfekcija Metlika 347 258.000 3,073.000 298 247.183 2,369.970 Mirna peč 78 75.000 436.000 74 95.206 686.700 Dobova 77 29.000 440.400 100 40.447 524.110 Črnomelj 171 42.000 477.000 159 13.832 682.870 Skupaj v februarju 404.000 4,426.400 396.668 4,264.650 95,20 Vsi obrati skupaj za januar in februar i 804.940 8,851.800 721.079 8,029.350 90,80 Iz tabele je razvidno, da je proizvodnja največ pod planom v konfekciji Metlika, ki je vzrok nepopolna zaposlenost proizvodnih delavcev (— 49 delavcev) v odnosu na planirane kot glavni, da pa so tu še drugi činitelji, ki so vplivali na nizko proizvodnjo kot so: velik asortiman artiklov — več kot v ostalih obratih, ne dovolj priučena delovna sila zlasti zaposlenih proti koncu leta 1967, tesno grlo barvarne radi barvanja in priprave polizdelka, ker so tu imeli prednost zunanji obrati in druge notranje organizacijske pomanjkljivosti. Vsi ostali obrati so dosegli planirano količino proizvodnje zlasti pa finančno. Pri obratu Dobova je treba omeniti, da imajo večje število zaposlenih kot je predvideno v letnem planu — za 23 do 25 proizvodnih delavcev, kar je doprineslo povečanje količinske proizvodnje v odnosu na planirano. Obrat Črnomelj sicer ne dosega planiranega števila komadov, dosega pa ga finančno, ker so volneni izdelki očitno dražji od ostalih sintetičnih izdelkov, ki so predvideni v planu. Celotna proizvodnja v prvih dveh mesecih je za vse obrate dosežena z 90,80% v odnosu na planirano proizvodnjo. To vrednost predstavljajo samo skonfekcio-nirani izdelki. V letnem planu je predvidena tudi prodaja polizdelka, ki je bil tudi izdelan v tem času za prodajo — t. j. čipkasto blago, kar pa ni bilo prodano. Ce bi to vrednost še prišteli k ostali vrednosti proizvodnje, bi bil % dosežene finančne proizvodnje nekoliko višji. Od skupne proizvedene količine, ki je prikazana v tabeli je bilo izdelano za izvoz: v mesecu januarju — konf. Metlika 76.179 kom. v mesecu februarju — konf. Metlika 104.093 kom. Skupaj v obeh mesecih 180.272 kom. Proizvodnja polizdelka se je odvijala v prvih dveh mesecih dokaj normalno. Težave so bile delno v po- manjkanju surovin za pletenje kot je helanca 70/2 den in pa sintetika 40 den za charmeuze, vsled česar so se pojavili manjši zastoji. Tako je bilo proizvedeno v januarju 43.000 kg surovega polizdelka in v mesecu februarju 44.000 kg surovega polizdelka. Barvarna ni uspela obarvati ves proizvedeni polizdelek radi svojih premalih proizvodnih kapacitet, vsled česar smo morali barvati v tujih barvarnah ca. 9.000 kg bombaža za obrat Mirna peč. Kljub temu je obarvano v barvarni v januarju ca. 40.000 kg in v februarju ca. 38.000 kg vseh vrst polizdelka. Ta količina sicer zadostuje proizvodnji v vseh naših konfekcijah, ker pa obarvani material mora pred uporabo nekaj dni odležati, da se skrči in sprosti, si nismo mogli ustvariti zalog kot na ta način, da smo iskali usluge v tujih barvarnah. Z ozirom, da so naši obrati oddaljeni od matičnega podjetja in da se izognemo vsakodnevnim prevažanjem materiala, smo s tem načinom zalagali zunanje obrate z večjimi količinami za nekaj dni vnaprej. Nujno bi bilo, da bi vnaprej dostavljali zunanjim obratom polizdelek v večjih količinah vsaj za osem dni vnaprej, kar pa pri nas do sedaj ni bilo mogoče, zaradi premalo ustvarjenih zalog obarvanega ali obeljeneg polizdelka. Velik vpliv na motnje v proizvodnji je vplivala tudi nepravočasna dobava pomožnega materiala kot je sukanec, zadrge, vrečke in embalaža, vsled česar se je proizvodnja kopičila na določenih fazah pri šivanju in pa pri končnih fazah tj. adjustiranje in pakiranje. V zvezi s tem pripominjam, da so naši planirani roki za 'izdobavo časovno zelo kratki, kar je težko vskladiti z dolgimi dobavnimi roki naših dobaviteljev kot osnovnega, tako tudi pomožnega materiala. Metlika, 26. marca 1968. Ivan Malešič Sindikat je predlagal DS nekatere spremembe pravilnika o delitvi osebnega dohodka Izvršni odbor sindikalne podružnice »BETI« Metlika je na svojem sestanku, dne 21. 2. 1968 razpravljal o nekaterih spremembah v pravilniku o delitvi dohodka in osebnega dohodka in predlagal sledeče: 1. Clen 5 se spremeni tako, da se črta zaporedna št. 8, točke A. S tem se celotni razvojno-tehnični oddelek v pogledu nagrajevanja tretira kot režijska enota tehničnega sektorja, vendar da se jim natančno določi njihov delokrog. 2. Črta se tudi zaporedna št. 2, točke C, člen 5, kjer je gradbena skupina razformirana. 3. Clen 21, zaradi premočnega vpliva količnika K.; na osebni dohodek režijskega osebja v vseh primerih, ko je količnik K, večji ali manjši od 100, predlagam SP, da se upošteva samo 70% izračunane vrednosti količnika K* 4. Clen 22, točka 1 — masa osebnih dohodkov splošne uprave (splošni sektor, računovodstvo, plansko- analitski oddelek) naj bi bili odvisni od 70% osebnih dohodkov proizvodnje in 30% od realizacije. Točka 2 — za nabavno službo naj bi bilo 70% od osebnih dohodkov proizvodnje in 30% od realizacije. Točka 3 — masa osebnega dohodka prodajnega oddelka in komercialnega direktorja in prodajalne naj bi bila odvisna od 65% od planiranih osebnih dohodkov proizvodnih enot in 35% od realizacije. Točka 4 — masa osebnih dohodkov tehničnega in razvojnega sektorja naj bi bila 70% odvisna od osebnih dohodkov proizvodnje in 30% od realizacije. Clen 45 — ob upokojitvi imajo delavci pravico do enkratne nagrade v višini enomesečnega povprečnega osebnega dohodka delavca v zadnjem letu službe. Ta nagrada se izplača z zadnjim izplačilom mesečnega osebnega dohodka, vendar le v primeru, da je bil delavec zaposlen v »BETI« skupno najmanj 5 let. £ Clen 75 — povračilo za stroške prenočevanja naj bi bilo 50,00 din ne pa 25,00 din. Predlaga se DS, da komisija za 42-urni tednik delo poživi, da ne bomo dočakali leto 1970 nepripravljeni. Predsedmk ICSP je dolžan zbrati podatke o nedoseganju norm v šivalnici in to posredovati ekonomski enoti konfekcije na njihovem prvem sestanku. Predsednik je poudaril, da je bil pravilnik o delitvi dohodka in OD nedavno sprejet. Pred sprejemom so bili seznanjeni z vsebino vsi člani našega kolektiva, vendar takrat se ni nihče oglasil, oziroma predlagal spremembe ali dopolnitve nekaterih členov. Zdaj, ko pa je pravilnik sprejet že razpravljamo o spremembah. Predsednik smatra, da tako delo ni na mestu. Za do- polnitev oz. spremembo veljajo ista določila kot za sprejem. Torej mora biti vsaka sprememba v razpravi, z njo morajo biti seznanjeni vsi člani kolektiva, osem dni mora biti na oglasni deski šele nato gre delavskemu svetu in se vnese v pravilnik. Delavski svet je mnenja, da nekateri predlogi sindikata niso na mestu, zato je predlagal komisijo, ki naj te predloge prouči in da v razpravo. Za proučitev teh predlogov je imenovana komisija v sestavu: 1. VRVlSCAR Franc, predsednik 2. BRODARIČ Ivan, član 3. BRINC Branko, član 4. STEFANIC Martin, član Nekaj informacij iz poslovnega poročila za leto 1967 Z ozirom na svoje proizvodne potrebe in krajevne razmere je delovna organizacija v letu 1967 zaposlovala poleg potrebnih strokovnjakov pretežno nekvalificirano delovno silo, ki jo skuša z organiziranjem raznih tečajev in redno šolo usposobiti za delo. Kakor je razvidno iz priložene tabele znaša število nekvalificiranih delavcev na dan 31. 12. 1967 po stvarni redni kvalifikaciji 738. Ce pa upoštevamo interno kvalifikacijo, ki so jo delavci pridobili na raznih tečajih, se to število zmanjša na 466. To pomeni, da imamo več nekvalificiranih delavcev kot jih potrebujemo po kategorizaciji delovnih mest po pravilniku o delitvi OD 694 oz. 422. Kvalifikacijska struktura organov upravljanja a) Delavski svet: b) Upravni odbor: Kvalifikacija Stčv. stanje ž Skupaj Delavci: VK KV PK NK Uslužbenci: vs Viš SS NS 12 1 5 Skupaj: 9 19 16 2 5 1 3 1 28 Iz prednje tabele je razvidno, da je struktura članov DS po kvalifikaciji v primerjavi z vsemi zaposlenimi še kar zadovoljiva. To pomeni, da je bilo kadrovanje v ta organ dobro. Kljub temu pa bo v bodoče potrebno stremeti za tem, da pride v ta organ čimveč visoko kvalificiranih in KV delavcev ter delavcev s srednješolsko in višjo izobrazbo tako, da bi bil ta organ zmožen čim uspešneje reševati probleme. Kvalifikacija Stev. stanje Skupaj Delavci: VK KV PK NK Uslužbenci: VS Viš SS NS Skupaj: 5 12 Tudi iz kvalifikacijske strukture UO je razvidno, da je v njem pretežno število KV delavcev. Tudi za ta organ velja enaka ugotovitev kot pri DS, tj;, da bo v bodoče potrebno voliti predvsem delavce, ki so kvalificirani in VK ter delavce s srednješolsko, višjo in visoko izobrazbo. Delo organov upravljanja UO podjetja je imel v letu 1967 — 15 sej, na katerih je obravnaval sledeče: — obravnava in izdelava ukrepov glede inventurnih razlik, — obravnava in sprejem predloga zaključnega računa za leto 1966, — imenovanje stalnih inventurnih komisij, — obravnava in sprejem pravilnika o delitvi dohodka in delitvi OD, — določitev osebnega dohodka vodilnim delavcem v podjetju, — obravnava in sklepanje o zastojnih urah v obratih, — obravnava poročila o stanju zalog materiala; polizdelkov, gotovih izdelkov in pomožnega materiala, — obravnava o financiranju strokovnega šolstva v občinah, Črnomelj, Brežice, Metlika in Novo mesto, — obravnava periodičnih obračunov, — obravnava in potrditev količnikov osebnih dohodkov, — odobritev prodaje nekaterih osnovnih sredstev, — obravnava in sklepanje s področja varstva pri delu, — odobritev službenih potovanj v inozemstvo, — razpisi in sprejem na delo vodilnih delavcev, — razprava elaborata o uvedbi 42-urnega delovnega tedna, — sestava predloga za razdelitev stanovanj, — prenos in odstop novokupljenih stanovanj in stanovanjsko podjetje, — nabava osnovnih sredstev, — redna obravnava in sklepanje glede prošenj in zahtev posameznih delavcev; kot II. stopni organ. DS podjetja je imel v letu 1967 — 13 sej in je obravnaval sledeče: — glede zastojev v obratu, — o določitvi odstotka za investicijsko vzdrževanje v letu 1967, — glede določitve popusta nekaterim kupcem, — nabava osnovnih sredstev, — varstvo pri delu in požarna varnost v podjetju, — obravnava in sprejem zaključnega računa za leto 1966, — obravnava in sprejem periodičnih obračunov, — adaptacija prostorov v Mirni peči in Črnomlju, — sklepanje o odstopu sredstev za financiranje strokovnega šolstva v letu 1967 v občinah Črnomelj, Brežice, Metlika in Novo mesto, — nabava osnovnih sredstev večjih vrednosti, — sprejem in dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, — odobritev posojila za gradnjo stanovanjskih hiš nekaterih delavcev, — najetje deviznega posojila, — določitev stopnje investicijskega vzdrževanja za leto 1968, — organiziranje novoletne jelke. DS in UO sta obravnavala poleg naštetega še več drugih zadev iz svoje pristojnosti, posebej pa kot in-stančni organ po ugovorih delavcev za razne odločbe. Delo obeh organov upravljanja je bilo izredno plodno, kar je osnova, da bo delo teh organov dobro tudi v prihodnje. Probleme, ki so imeli značaj le posameznih delovnih enot, so obravnavali DSDE, ki so opravičili svoj obstoj. Ti organi so zlasti sprejemali delavce na delo, sklepali o odpustih iz dela, izrekali ukrepe zaradi kršitve delovne dolžnosti, premeščali delavce, določali startne osnove OD svojih sodelavcev, obravnavali in sklepali o zmanjšanju zastojev in s tem v zvezi o boljši organizaciji dela, obravnavali in sklepali o zmanjšanju uporabe utenzilij, obravnavali mesečne rezultate proizvodnje in sredstev za OD ter določali stopnjo ustvarjene mase sredstev od OD, ki se vloži v rezervni sklad OD delovne enote, sklepali o uporabi dela sredstev rezervnega sklada DE, obravnavali delovni red v enoti, predlagali nabavo osnovnih sredstev, sprejemali načrte koriščenja rednih letnih dopustov, predlagali ustanovitev in ukinitev posameznih delovnih mest v enoti, obravnavali problematiko varstva pri delu v enoti in predlagali razne ukrepe za izboljšanje proizvodnega procesa itd. SDE so se sestajali po potrebi. Njihovo delo pa je bilo izredno samostojno. Nekaterih sestankov so se udeležili tudi predstavniki podjetja, ki so pomagali svetom z raznimi poročili o stanju podjetja in stališčih do posameznih problemov in tako omogočili DS lažje odločanje. Personalni podatki V letu 1967 se znatno poveča število zaposlenih, saj se je od začetka leta število zaposlenih povečalo iz 1076 na 1109 delavcev. Pri vajencih pa se je število zmanjšalo iz 58 na 53, ker so v tem času končali vajeniško dobo. Število delavcev zaposlenih po mesecih in odnos proizvodnih delavcev v primerjavi z režijskimi delavci je razviden iz naslednje tabele: Mesec Proiz. delavci Ostali delavci Skupaj Vajenci Januar 956 62 1018 59 Februar 957 63 1020 59 Marec 952 62 1014 59 April 948 62 1010 59 Maj 968 59 1027 59 Junij 970 60 1030 59 Julij 964 61 1025 54 Avgust 951 61 1012 54 September 978 61 1039 52 Oktober 985 61 1046 52 November 1001 61 1062 53 December 996 60 1056 53 Gibanje delovne sile ne bi bilo dovolj pregledno, če se ne bi poslužili še primerjalnih podatkov v odnosu 1966 :1967 glede na strukturo strokovnosti delavcev v proizvodnji in režiji. Proizvodni delavci Kvalifikacija Leto 1966 Leto 1967 moSki j ženske skupaj moSki | ženske | skupaj VK 6 2 8 6 2 8 K 60 147 207 91 108 199 PK 8 36 44 7 39 46 NK 102 587 689 102 636 738 Skupaj: 176 772 948 203 785 991 Delavci iz ostalih dejavnosti Kvalifikacija Leto 1966 Leto 1967 moSki | ženske skupaj moSki ženske skupaj Visoka izobrazba 4 2 6 3 2 5 Višja izobrazba 6 1 7 4 1 5 Srednja izobrazba 8 19 27 9 22 31 Nižja izobrazba 11 11 22 11 13 24 Skupaj: 29 33 62 27 38 65 Iz prednjih tabel je razvidno, da se je precej izboljšalo število KV delavcev. Pri tem moramo omeniti, da je ta sprememba nastala predvsem zaradi pridobitve interne kvalifikacije zaposlenih delavcev. Te kvalifikacije je podjetje omogočilo delavcem z organizacijo tečajev po obratih. Povečano število na novo zaposlenih nekvalificiranih delavcev pa je nastalo predvsem zaradi razširitve obrata konfekcije, kjer se je povečalo število strojev. Da so delavci pridobili interno priznanje strokovne usposobitve, so poleg rednega dela obiskovali še tromesne tečaje, kjer so imeli v programu poleg poklicnega dela tudi precejšnjo teoretično gradivo. Iz podatkov v tabeli je razvidno, da je v podjetju zaposlena predvsem ženska delovna sila in je treba zato podatke o poslovanju podjetja gledati skozi to prizmo (porodniški dopusti, 4-urno delo itd.). Gibanje delovne sile v letu 1967 Obrat Zaposleni 1.1.1967 Odšli v letu 1967 Prišli v letu 1967 Stanje 31.12. 1967 Metlika 682 88 135 729 Črnomelj 182 18 16 180 Mirna peč 86 6 6 83 Dobova 126 15 3 114 Skupaj: 1076 127 160 1109 Vzroki prekinitve delovnega razmerja so sledeči: 1. sporazumna prekinitev dela 87 2. odpoved podjetja 9 3. samovoljna zapustitev dela 13 4. prenehanje v preizkusni dobi 9 5. zaradi odhoda v vojsko 2 6. upokojitve 2 7. odpoved delavca 5 127 Na osnovi navedenih podatkov je razvidno, da je največ delavcev odšlo iz podjetja sporazumno, samovoljne zapustitve dela, odpovedi podjetja, prenehanja dela v poizkusni dobi itd. Največji vzrok za sporazumno prekinitev delovnega razmerja je preselitev v drugi kraj, poroka in razne družinske razmere. Samovoljna zapustitev dela pa prihaja predvsem zaradi slabega odnosa do dela posameznih delavcev, ki se, ko zvedo, da se bodo morali zagovarjati zaradi slabega dela, več ne javijo na delo. Kar se tiče odpovedi podjetja pa nastopi to le v tistih primerih, ko SDE ugotovijo, da je posamezni delavec skrajno neresen in nesposoben za izvrševanje dolžnosti na svojem delovnem mestu. Izobraževanje delavcev Kot smo že omenili, je podjetje organiziralo v letu 1967 tečaje za pridobitev interne kvalifikacije v obratu Metlika, Mirna peč in Dobova. Na teh tečaj:h je bilo usposobljenih 302 delavk za interno kvalifikacijo v vseh treh obratih. Te tečaje je podjetje organiziralo z namenom, da se zaposlenim omogoči lažje zasledovanje in razsojanje problematike, ki se pojavlja v proizvodnem procesu. Poleg tega se lahko izboljša tud' kvalifikacijski sestav organov upravljanja, kar velja predvsem za DSDE. Da bi podjetje čimprej dobilo ustrezen kader v konfekciji, je ustanovilo oddelek poklicne šole za poklic industrijske šivilje trikotažnega perila. Sola deluje samostojno, kreditira jo podjetje, predavatelje pa skoraj v celoti črpamo iz vrst visoko strokovnega in srednje strokovnega kadra v tovarni. Za splošne predmete (slovenščino, zgodovino) pa smo angažirali predavatelje iz osnovne šole Metlika. Sola traja dve leti. Trenutno je v šoli 75 učenk. Od tega jih 50 konča v tem letu, ostalih 25 pa v letu 1969. V lanskem letu se je tudi izboljšalo praktično delo učenk zaradi prihoda potrebnih šivalnih strojev. Vpričo vse težjih tržnih razmer in s tem v zvezi večkratnih menjav artiklov, bomo morali že v tekočem letu razmisliti o prekvalifikaciji že zaposlenih mlajših delavcev v redni šoli, s čimer bi se lažje prilagajali menjavi artiklov ob približno enaki produktivnosti dela. Ta sedaj pri vsaki menjavi artiklov izredno pada, kar je dokaz, da so delavci le ozko specializirani za daljšo proizvodnjo istih artiklov. Ta ukrep je nujen tudi zato, da se bo izboljšala v bodoče tudi kvalifikacijska struktura zaposlenih, kar bo v končni meri omogočilo tudi boljšo kvalifikacijsko strukturo organov upravljanja. Inšpekcijski pregledi V letu 1967 so bili v podjetju gradbeni, sanitarni, trgovski, finančni in inšpektorji dela. Te inšpekejske službe so ugotavljale zakonitost poslovanja posameznih služb v podjetju. Gradbeni inšpektor je bil v podjetju zato, ker smo gradili oziroma dodelovali razne stavbe in nismo imeli po predpisih registrirane gradbene grupe s strokovnim vodjem, kot to določa zakon. Tekom leta smo te pomanjkljivosti v celoti odpravili in to dejavnost vskla-dili z obstoječimi predpisi. Sanitarni inšpektor je bil v podjetju zato, ker nismo uredili čistilnih naprav za odtok odtalne vode iz barvarne. Ker je ta ureditev povezana z znatnimi investicijskimi sredstvi, nismo mogli zgraditi primernih čistilnih naprav. Zato ta problem ostaja nerešen in ga bo treba reševati v tekočem in naslednjem letu. Trgovski inšpektor je bil v podjetju predvsem zaradi kontrole poslovanja ODP. V tem obratu so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, kot so: na vidnem mestu ni bil izobešen cenik in na nekaterih steklenicah kokte ni bil razviden izbor te pijače itd. Zaradi teh pomanjkljivosti je bil vodja ODP s podjetjem vred kaznovan. Finančna inšpekcija je prišla kot vsako leto pregledat zaključni račun in s tem pravilnost obračunavanja in odvajanja predpisanih družbenih obveznosti. Ker ni bilo večjih pripomb na posamezne knjižbe, je inšpekcija z manjšimi popravki dala soglasje na zaključni račun za leto 1967. Inšpekcija dela je prišla, kot vsako leto, kontrolirati kako izvajamo razne ukrepe za varstvo pri delu po S veljavnih predpisih in njihovih zadolžitvah. Ta inšpekcija ni imela večjih pripomb na obstoječe varnostne ukrepe, kar pomeni, da podjetje posveča temu vprašanju kar največ pozornosti. Poleg navedenih inšpekcij, je bila v podjetju tudi inšpekcija parnih kotlov, ki je pregledala obstoječe parne kotle in dala dovoljenje za obratovanje pod določenim pritiskom. Kakor je iz navedenega razvidno so bile vse inšpekcije, razen trgovske, razen manjših pripomb zadovoljne, kar pomeni, da smo v preteklem letu znatno vskladili poslovanje v skladu z ustreznimi predpisi. Varstvo pri delu Po temeljnem zakonu o varstvu pri delu in republiškem zakonu varstva pri delu ter na podlagi programa so bile v letu 1967 izvedene razne izboljšave na področju varstva v vseh obratih podjetja. Preurejena je navadna električna razsvetljava v boljšo osvetlitev s fluorescenčnimi žarnicami, tako da vid delavca ne trpi. Izvršena je preureditev prostega transformatorja v zaprto kabelsko priključje. Pri novem raztezalnem stroju je opaženo veliko zanimanje in delo elektromehanične službe. Izvršenih je bilo dosti popravkov v smislu varstva pri delu, ki jih ni mogoče naštevati. Za dosego izboljšave klimatskih pogojev, zavarovanja nekaterih strojev, so izvršena ali pa se v določenih rokih izvršujejo po nalogu Republiške inšpekcije dela razna dela za odpravo pomanjkljivosti za varstvo pri delu. Kot dokaz, da delavci uporabljajo razna varstvena sredstva pri delu je to, da nimamo težkih ali smrtnih nesreč pri delu. Tudi pri delu v barvarni bo v krat--kem z novo ventilacijo odstranjena vsa odvečna para in eventuelni nalinski hlapi, da ne bodo vplivali na zdravstveno stanje zaposlenih. V letu 1967 sta bili na specialnih pregledih zaposlenih v tem obratu ugotovljena le dva primera lažje zastrupitve z anilinom. Da so se pokazala vidna izboljšanja v pogledu varstva pri delu, je v znatni meri pripomogel tudi 6-me-sečni dopisni tečaj, na katerem je bila obravnavana najbolj aktualna snov s področja varstva pri delu. Ta tečaj je organizirala Dopisna delavska univerza v Ljubljani in ga je uspešno opravilo 17 delavcev s povprečno prav dobrim zaključnim uspehom. V smislu čl. 66 in 67 bi bilo pravilno, da se tudi v bodoče s strokovnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem za uspešno delo v proizvodnji poskrbi za strokovno spoznavanje tvarine s področja varstva pri delu, tako da bi še ostale sodelavce seznanili s problematiko varstva pri delu. Na ta način bi brez dvoma omogočili tudi doseganje boljših uspehov v proizvodnji. Republiška inšpekcija za varstvo pri delu si je v novembru lansko leto podrobno ogledala naše interne predpise s tega področja in tudi vsak posamezni obrat. Na osnovi tega smo bili z odločbo opozorjeni na razne pomanjkljivosti, ki lahko v danih trenutkih pomenijo veliko nevarnost za varnost pri delu. Zato smo takoj začeli ukrepati, da se nekatere pomanjkljivosti odpravijo takoj, ostale pa v čim krajšem času. Upamo, da bo služba varstva pri delu dosegla še boljše rezultate kot v letu 1967, v tekočem letu, ker je bil v ta namen tudi dopolnjen pravinik o varstvu pri delu. Informiranost delavcev Kljub temu, da smo do sedaj večkrat govorili o informiranosti delavcev, nimamo vpeljane druge oblike obveščanja, kot preko »Trikotažerja«. Ta oblika obveščanja je sicer zadovoljiva, vendar ni dovolj učinkovita, ker so delavci z raznimi sklepi seznanjeni šele čez en mesec. V praksi ugotavljamo, da imamo večkrat razne težave v posameznih enotah prav zaradi tega, ker nimamo vpeljane oblike predhodnega obveščanja delavcev. S tako obliko obveščanja bi brez dvoma olajšali delo samoupravnih organov, zato bi bilo prav, da bi v tej smeri iskali rešitev v tekočem letu. Razdelitev podjetja na enote Zaradi raznovrstne proizvodnje in specifičnosti poslovanja v posameznih obratih, je podjetje razdeljeno na več delovnih enot. Proizvodne enote 1. pletilnica 2. barvarna 3. konfekcija 4. obrat II. Črnomelj 5. obrat III. Mirna peč 6. obrat IV. Dobova Delovna enota skupnih služb, ki jo sestavljajo naslednji sektorji: 1. splošno-kadrovski sektor 2. razvojno-tehnični sektor 3. komercialni sektor 4. računovodski sektor 5. analitsko-planski oddelek V sestavu razvojno-tehničnega sektorja so: — priprava dela — tehnični oddelek — modelarnica — mehanična in električna delavnica — vzdrževalna skupina Vse prednje proizvodne enote, razen konfekcije so tudi obračunske enote. Med letom pa se je iz enote konfekcije izdvojila krojilnica kot posebna obračunska enota. V delovni enoti skupnih služb pa so nastale obračunske enote: tehnični sektor, nabavni oddelek, prodajni oddelek in splošna uprava z računovodstvom in analitsko planskim oddelkom. Do take delitve obračunskih enot je prišlo po sprejemu dopolnjenega pravilnika o delitvi dohodka in CD, s katerim se ponovno uvaja nagrajevanje posameznih oddelkov in sektorjev na realizacijo, proizvodnjo in zaloge. Osnovna sredstva Gibanje osnovnih sredstev prikazujemo za celotno podjetje skupaj. Primerjava gibanja je lahko različna, vendar smo se odločili za sledeče pokazatelje: Struktura izrabljenosti osnovnih sredstev. Nabavna vrednost osnovnih sredstev je po stanju 31. 12. 1967 taka, da odpade po strukturi vrednosti osnovnih sredstev 0,20% na zemljišča, 38,41% na gradbene objekte in 61,39% na orodja za delo. V primerjavi z letom 1966, ko je odpadlo na orodja za delo 56,53% je v letu 1967 povečana postavka pri orodju za delo 4,86%. Skupna vrednost nabavljenih OS v letu 1967 pa se je povečala za 52,7%. Zaradi vse večje potrebe po tovrstni proizvodnji, je bila strojna oprema znatno ojačana in izpopolnjena (raztezalni stroj, šivalni stroji...). Ze dotrajane in za naše potrebe ne več uporabne stroje, bodisi zaradi fizične ali tehnične zastarelosti, smo prodali ter namesto njih kupili nove, sodobnejše stroje, ki nam omogočajo večjo konkurenčno sposobnost in različno vzorčenje izdelkov. Iz navedenega je razvidno, da so bila izvršena investicijska vlaganja sredstev v taka osnovna sredstva, ki direktorno proizvajajo, to je v strojno opremo. V letu 1967 je skupna vrednost osnovnih sredstev po sedanji vrednosti znašala 16,159.36 din. Prikaz strukture OS je razviden iz tabele št. 1. Struktura nabave OS med letom je sledeča: — gradbeni objekti 1567 ali 24,7% — delovne priprave 4725 ali 74,9% — ostalo 15 ali 0,4% Skupaj: 6305 100% Koeficient funkcionalnosti OS je sorazmerno visok saj znaša 77,12%. Ker so najvažnejši stroji oz. orodja za delo, ki direktno proizvajajo in ustvarjajo, je koeficient njihove funkcionalnosti realnejše merilo funkcionalnosti vseh osnovnih sredstev. Pri tem moramo upoštevati, da je bilo dosti naše opreme nabavljene, ko je bila že delno amortizirana in je sedaj že znatno izrabljena. Vrednost OS v letu 1967 je v primerjavi z letom 1966 narasel za 45,4%. Ta podatek se nanaša na sedanjo nabavno vrednost OS zmanjšano za odpise na dan 31. 12. 1967. Pri povečanju OS — gradbeni objekti, zavzema največji del nove konfekcije v Metliki, dograditev proizvodnih prostorov snovalnice v Metliki in obrata v Črnomlju ter delno upravni prostori. Iz priloženega seznama osnovnih sredstev je razvidna posamezna nabava, njena vrednost in zadolžitev po delovnih enotah. Z izpopolnitvijo te opreme je omogočena večja količinska in kvalitetna proizvodnja, s tem pa tudi pogoji za večjo produktivnost in ekonomičnost poslovanja. V letu 1967 je bilo stanje osnovnih sredstev sledeče: — stanje 31. 12. 1966 10.618 — nabava med letom 6.305 Skupaj: 16.923 — prodaja 454 — odpisi 3.719 — prenos na konto 361 244 — razhodovana OS 23 Stanje 31. 12. 1967 je 12.483 Razmerje med CD in vrednostjo OS prikazuje, da so OS vsako leto učinkovitejša od lanskega leta. V tem letu pa se je CD kljub velikemu povečanju OS nekoliko znižal. Na tako stanje so vplivale predvsem občutno poslabšane tržne razmere. Zaradi neurejenosti režima v trgovinski mreži smo v I. in II. tromesečju lanskega leta občutili izreden zastoj v prodaji izdelkov. To je povzročilo kopičenje (velikih) zalog gotovih izdelkov. Trgovine pa so se zelo počasi in zveliko previdnostjo spuščale v večje nakupe izdelkov, ker so čakale stabilnejših predpisov v zvezi s kreditiranjem. Dokler so se urejale tržne razmere, so se kopičile zaloge izdelkov tudi pri konkurenčnih podjetjih, kar je povzročilo na splošno izredno težko situacijo v zvezi z obratnimi sredstvi. To so trgovine izkoriščale na ta način, ko se je prodaja odprla, da so zahtevale občutnejše nižanje prodajnih cen izdelkom. Ker so se konkurenčna podjetja v celoti s takimi zahtevami trgovine v glavnem strinjala, nismo imeli druge izbire, kot da tudi mi prilagajamo cene našim izdelkom kakršne je trg izdelal. Tako smo bili prisiljeni, znižati cene izdelkom dostikrat tudi preko 30%, če smo hoteli znižati zaloge in dobiti odveč angažirana osnovna sredstva. Poleg tega so se ob koncu lanskega leta tudi občutno znižale nabavne cene surovinam in smo jih morali prilagoditi tržnim cenam. Povprečno razpoložljiva skupna obratna sredstva v letu 1967 so znašala iz naslova kreditov 11.644 din. Stanje kreditov za stalna obratna sredstva pa 5594 din. Glede na doseženo realizacijo v znesku 55.732 din ima podjetje zelo nizka stalna obratna sredstva. Ce primerjamo potrebe po obratnih sredstvih, ki so znašale 21.435 din z razpoložljivimi stalnimi obratnimi sredstvi, vidimo, da je podjetju primanjkovalo ca. 15.841 din stalnih obratnih sredstev v poslovnem skladu ca. 4500 din, ca. 1000 din pa iz razlike med fakturirano in plačano realizacijo ter ca. 2000 din s tekočim dohodkom. Razliko med potrebnimi in razpoložljivimi obratnimi sredstvi v znesku 8341 din je podjetje pokrivalo z najetjem občasnih kreditov in daljšo vezavo dobavitelju. Iz prednjega je razvidno, da je imelo podjetje še vedno premalo stalnih obratnih sredstev za redno proizvodnjo. V letu 1968 bo problem obratnih sredstev še bolj problematičen. S planom se predvideva zmanjšan obseg proizvodnje v primerjavi z letom 1967 po vrednosti za 9%, čeprav se je predvidelo komadno povečanje proizvodnje v primerjavi z letom 1967 za 104. Ta podatek je izračunan na podlagi planiranih količin za obrat konfekcije v Metliki. Vzrok za tako odstopanje oz. finančno znižanje obsega proizvodnje je v občutno znižanih cenah izdelkom, ker smo imeli v letu 1967 znatno višje prodajne cene kot so predvidene v planu za tekoče leto. Gradnja vrstnih hiš v Metliki V pretekli številki »Trikotažerja« so bili prikazani tlorisi vrstnih hiš z zazidalno shemo. Ker pa interesente, graditelje zanima tudi izgled vrstnih hiš, vam v tej številki vašega lista posredujemo še fasadne posnetke in cenik posameznih hiš zgrajenih do III. gradbene faze in ceno popolnoma dokončanih hiš. Oba cenika je dalo Splošno gradbeno podjetje »PIONIR« Novo mesto. Cena objektov zgrajenih do III. gradbene faze 3. Vrstne hiše 7 X 7 m — arh. Lapajne Marjan Gradnje do III. faze 123,93 X 390 N din 48.400.— Projekt N din 2.000,— Zemljišče — priprave N din 3.500.— N din 53.900,— 1. Vrstne hiše 8,4 X 6,8 m jana Gradnje do III. faze 153,35 X 390 Projekt Zemljišče — priprave arh. Vimpolšck Mir- N din 59.900,— N din 2.000,— N din 3.500.— N din 65.400,— 4. Vrstne hiše 9,49 X 7 m — arh. Sulič Tihomir Gradnje do III. faze 167,33 X 390 N din 65.300.— Projekt N din 2.000.— Zemljišče — priprave N din 3.500.— N din 70.800,- 1. Vrstne hiše 8,40 X 6,80 m — arh. Vimpolšek Mirjana Uporabna površina 153,35 m2 Približna cena: gradbena, obrtniška in instalacijska dela 153,35 X 1.000 projekt priključki zemljišče — priprave zunanja ureditev N din 153.350,— N din 2.000,— N din 2.000.— N din 3.500,— N din 3.000,— N din 163.850,— 2. Vrstne hiše 8 X7m — arh. Lapajne Marjan Gradnje do III. faze 144,09 X 390 N din 56.200,— Projekt Zemljišče — priprave N din N din 2.000,— 3.500,— 2. Vrstne hiše 8 X 7 m Uporabna površina Približna cena: gradbena, obrtniška in instalacijska dela 144,09 X 1.000 projekt priključki zemljišče — priprave zunanja ureditev N din 61.700.— arh. Lapajne Marjan 144,09 m2 N din 144.090,— N din 2.000,— N din 2.000,— N din 3.500.— N din 3.000,— N din 154.590,— H 3. Vrstne hiše 7 X 7 m Uporabna površina Približna cena: gradbena, obrtniška in instalacijska dela 123,93 X 1.000 projekt priključki zemljišče — priprave zunanja ureditev arh. Lapajne Marjan 123,93 m2 N din 123.930,— N din 2.000.— N din 2.000.— N din 3.500,— N din 3.000.— 4. Vrstne hiše 9,49 X 7 m — arh. Sulič Tihomir Uporabna površina 167,33 m2 Približna cena: gradbena, obrtniška in instalacijska dela 167,33 X 1.000 N din 167.330,— projekt N din 2.000,— priključki N din 2.000.— zemljišče — priprave N din 3.500.— zunanja ureditev N din 3.000.— N din 134.930,- N din 177.830-Niko Zupanič Delo organov samoupravljanja — DS in UO sta na skupni seji sprejela in potrdila proizvodno finančni plan za leto 1968. — Tov. Popovič Anico se razreši delovnih dolžnosti na dosedanjem delovnem mestu in se premesti na delovno mesto obratovodje obrata III. Mirna peč. — Tov. Staneta Mrvarja se razreši delovnih dolžnosti na delovnem mestu obratovodje obrata III. Mirna peč in se ga premesti na delovno mesto obratovodje konfekcije v Metliki. — V zvezi s premestitvijo tov. Anice Popovič in Staneta Mrvarja se tudi uredi zamenjava stanovanja. — Poravnajo se stroški za izdelavo svetlobnega napisa na zgradbi predstavništva »BETI« v Ljubljani. — V počastitev 8. marca je podjetje organiziralo proslavo s kulturnim programom in priredilo zakusko. Za to prireditev je podjetje prispevalo 8,00 din na osebo. — Poravnajo se stroški seminarja Rdečemu križu Metlika v višini 400 din. — Pri zavarovalnici »SAVA« Ljubljana se zavaruje premoženje podjetja in sicer: vsa osnovna sredstva, sredstva skupne porabe, vse zaloge in avtomobili. Zavarovati se mora proti požaru, vlomu, strojelomu in kompleksno zavarovanje avtomobilov. Osnove zavarovanja naj bodo enake kakor je to bilo v prejšnjih letih, seveda z različnimi vrednostmi. Pri strojelomu se zavaruje z doplačilom 30%, to je brez odbitne franšize. — Kolektivno zavarovanje delavcev ostane še nadalje pod istimi pogoji kot do sedaj. — Delovno mesto obratovodje krojilnice v Metliki se ovrednoti s 1100 din. Polaganje pletiva I. in II. je ovrednoteno za vse obrate in sicer neto 2,40 din na uro. Prav tako je ovrednotenje polaganje pletiva I. in II. ter pregled in vezanje skrojenih komadov. Za pregled in vezanje skrojenih komadov je postavka 2,30 din neto na uro. Vse te postavke veljajo s 1. 3. 1968. V pletilnici Metlika (krožna, snutkovna, rašel) se odpre delovno mesto vodje izmene s postavko 900 din. — Znesek obresti v višini 169.166,70 din odvede banka v poslovni sklad podjetja. — Učenkam poklicne šole »BETI« Metlika se plačajo stroški za obisk Opere v Ljubljani in sicer po učenki 16,00 din. — Pri kreditni banki in hranilnici Ljubljana se najame kredit za stalna obratna sredstva v znesku 1,750.000,00 din. Kredit se najame z rokom odplačila 5 let in sicer z enakimi letnimi obroki po 9% obrestni meri. Praznovale smo 8. marec V prazničnem vzdušju in veselem razpoloženju smo letos bolj kot kdajkoli poprej, praznovale 8. marec žene v našem kolektivu. Ne s formalnim nagovorom, čestitko ali šopkom, pa tudi ne s hladno podarjenim darilom, svoj praznik smo doživele s prijetno toplino v srcu in s prijetnim občutkom. Vse to pa je bilo še okrašeno z dobro pripravljenim kulturnim programom in nagovorom tov. direktorja, kar je dalo našemu slavju še poseben impulz. Tov. direktor je povedal o vlogi žene v naši družbi, o njenem deležu pri ustvarjanju kulturnih in materialnih dobrin ter o tem, kako velja ženi posebno priznanje kot materi in gospodinji. Etične, humane in ekonomske vrednote žene so bile stoletja neopažene in zaničevane. Ob teh mislih smo imele prijeten občutek, ker nam je družba res omogočila dobiti tisto priznanje, ki nam gre. Pomislile smo tudi na milijon žena v svetu, ki so še zaničevane, ponižane ter predane na » milost in nemilost svojim lastnikom in izkoriščevalcem. Posledice zgodovinsko nazadnjaške miselnosti o ženi pa se žal pogosto negativno odražajo tudi v naši družbi. Priča smo pogostih primerov, ko žene nosijo večji delež bremena pri vzgoji in preživljanju družine, ko žene z materinskim čutom ponižno prenašajo velike napore in gorja. Kulturni program v počastitev dneva žena v našem kolektivu je globoko simboliziral ženo in mater. Marsikatero je ob izvajanju programa oblila solza radosti in jo stisnilo pri srcu, ko je razmišljala o sebi, o ženi in materi prikazani v umetniški besedi. Rdeča nit osmega marca bi morala spremljati ženo in mater vse življenje. Ne le ob tem dnevu, vsakdanje življenje bi moralo imeti vse odtenke osmega marca. Nad vse prijetnemu slavju pa je dal ženam in materam našega kolektiva duška družabni večer. Veselje in radost sta sevali iz dna srca. Za pogostitev žena in mater sta prispevala kolektiv in sindikalna podružnica denarno pomoč. Iskrena hvala obema, predvsem pa izvajalcem programa, to je prav gotovo misel sleherne žene in matere našega kolektiva. Ružiča inž. Skof Bližajo se letni dopusti Ker je pred vrati sezona letnih dopustov, seznanjamo in apeliramo na člane našega kolektiva, da nam pomagajo in sodelujejo in sicer tako, da bodo izpolnili anketni list, katerega bomo dali vsakemu članu kolektiva. Zbrati moramo najrealnejše število koristnikov dopusta v našem počitniškem domu v Seči pri Portorožu. Želeli bi, da člani kolektiva v anketi, ki bo izvedena, napišejo, koliko družinskih članov prijavljajo, kdaj, to je, v katerem mesecu in koliko časa želijo preživeti dopust v našem domu. Namen te ankete je, da bi že v začetku sezone zbrali število koristnikov, ter napravili plan, po katerem bi koristili dopuste, da ne bi prišlo do tega, da bi bil dom določene dni prazen, neizkoriščen in nasprotno, da bi v določenem času število prijav bilo večje kot pa je v domu prostih mest. V domu so že izvršene priprave na letno sezono, zato upamo, da bi bil dom lahko s 15. majem 1988 odprt, v kolikor bi bilo dovolj interesentov. Cena penziona za člane našega kolektiva in njegovega ožjega člana družine, to je žena ali mož znaša 16 din, za otroka do 10 let 8,00, za otroke v starosti 10—15 let pa 12,00 din. Koristnikom, ki niso člani našega kolektiva pa se bo zaračunal penzion 30,00 din. Članom našega kolektiva je verjetno dobro znano, da je bilo vloženih za izgradnjo doma veliko finančnih sredstev iz sklada skupne porabe zato, da bi se omogočilo letovanje na morju našim sodelavcem v času letnega dopusta. Zato ne bi bilo prav, da se teh ugodnosti naši sodelavci ne bi posluževali. Neekonomično in nelogično bi bilo, če bi dom ostal tudi en dan v sezoni neizkoriščen s strani naših sodelavcev, medtem, ko dobivamo od drugih podjetij ponudbe in nas prosijo, da jim odstopimo proste kapacitete našega doma že v mesecu marcu. Iz tega sledi, da je cilj družbene prehrane, katerega opravlja dom v Seči: — da omogoči koriščenje letnih dopustov v prvi vrsti našim članom kolektiva in njihovim ožjim sorodnikom in — da omogoči oz. odstopi proste kapacitete osebam, izven našega kolektiva. Predovič llija Odprli smo mladinski klub V »BETI« delam že četrto leto. Ves ta čas me je motila nedejavnost mladinske organizacije. Zdelo se mi je, kot da mladina spi. Sestajali so se bolj malo, delali pa skoraj nič. Ne vem, kje naj bi človek iskal vzroke za to nedejavnost. Morda v tem, da mladina ni imela potrebnih prostorov za svoj klub, kjer bi se sestajala. Zato ni nič čudnega, če se mladinci zbirajo v hotelu ali v kakšni gostilni in kvartajo. Septembra 1966 je v »BETI« začela delati poklicna šola. V to šolo so bile sprejete samo mladinke. Med dekleti se je pojavila želja, da bi organizirale plese, proslave itd. Tako so dekleta iz poklicne šole »BETI« takorekoč brez mladinskega vodstva začele delati. Razbita je bila vsakdanja zaspanost, monotonost in nedejavnost. Dekleta so pod vodstvom predavatelja slovenskega jezika tov. Nenadič Dragice pripravile program za 1. maj, 29, november, 10-letnico podjetja, Novo leto. Proti koncu leta 1967 so dekleta zopet pod istim vodstvom in s pomočjo nekaterih bolj aktivnih mladincev iz Metlike pripravljale igrico »Raztrganci«. Marca 1968 so prvič zaigrale na odru »Partizana« v Metliki. Toda na samem začetku je dramska ekipa dobila hladen tuš. Prve vrste v dvorani, ki so bile namenjene kulturnim delavcem, vodilnim ljudem političnih in gospodarskih dejavnosti so bile prazne. Verjetno je, da so nekateri izmed njih bili poslovno zadržani. Da bi pa vsi metliški »tako imenovani funkcionarji« bili zadržani se skoraj ne upam trditi. to Dvignila se je zavesa. Slišal se je aplavz. Ploskali so otroci, mamice, mladinke. Iz prvih vrst pa molk, ravnodušnost. Verjemite, stoli niso nikoli bili navdušeni za kulturna dogajanja. Po navadi nase opozarjajo s škripanjem. Tokrat so izbrali še hujše orožje, ostali so čisto prazni. Kljub temu strašnemu udarcu, ki so ga mladinci in mladinke dobile opravičeno ali neopravičeno, ki je prišel namenoma ali nenamenoma, je ekipa kar dobro zaigrala in bila nagrajena z aplavzom tistih, ki so ji ostali zvesti. Ko sem se nekaj dni pozneje pogovarjal z učenkami Poklicne šole in jih vprašal, če so pripravljene organizirati proslavo 1. maja so mi odgovorile: »Za koga naj jo pripravimo? Morda za tiste, ki nas ne cenijo niti toliko, da bi za vstopnico dali 1 dinar in žrtvovali dve uri časa da bi nas gledali in poslušali.« Zardel sem v imenu tistih, ki bi morali slišati to vprašanje. Mislim, da smo sedaj vsi tisti, ki na kakršenkoli način pomagamo, dolžni to takoj storiti. Tej gonilni sili, ki se je izoblikovala v dramsko skupino moramo pomagati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da še naprej živi in dela. Moramo odstraniti vse težave in ovire, ki so zavirale kulturno dejavnost mladine. Želim, da bi se ta ekipa razvila v amatersko dramsko skupino, da bi se povečala in razširila, da bi se poleg nje razvil pevski zbor za katerega imamo vse možnosti. Upam, da ima mladina še vedno toliko moči, volje in energijo, da lahko organizira šahovske ekipe, ekipe za namizni tenis, streljanje, košarko in drugo. Mislim, da so z otvoritvijo mladinskega kluba podane vse možnosti za boljšo aktivnost mladine. Tovarna je pripravljena financirati vse prireditve, mladinske plese in različna tekmovanja. Vodstvo mladine bi moralo poiskati pomoč pri vseh vodilnih ljudeh v Metliki. Prepričan sem, da se nobeden ne bo izmikal. Zelo me moti tudi politična nedejavnost mladine. O vseh domačih in svetovnih političnih dogajanjih se razpravlja po gostilnah. Ali ni bolj logično, da bi se o tem razpravljalo na sestankih? V ta namen bi lahko mladinska organizacija pripravila predavanje. Mislim, da je vodstvo mladine prvo poklicano, da politično usmerja svoje člane. Ni mi vseeno, ko vidim, kako naša mladina politično vzgaja cesto, gostilne in drugo. Po drugih tovarnah in mestih se mladina živo in-teresira za svetovna politična dogajanja, zato apeliram na vodstvo mladine v »BETI«, da do maksimuma izkoristi vse možnosti, ki jih nudi mladinski klub. Miloševič inž. Slavoljub Šola — tovarna — učenke Vsaka vzgojno-izobraževalna ustanova ima jasno predstavljen smoter svojega dela. Njen namen je, da vzgaja, uči in pripravlja mladega človeka za samostojno življenje in delo. Tudi v poklicni šoli »BETI« želimo vzgajati in pripraviti kar najboljše delavke, katere se bodo zavedale svojih dolžnosti. Tovarna »BETI« je z ustanovitvijo te šole že pridobila na ugledu. Toda ugled in gospodarski napredek pa bo rastel le tako, da bodo učenke te šole resnično dobre delavke, da bodo pridobile čim več znanja in ga na bodočem delovnem mestu posredovale tudi drugim. Oblikovati živo materijo — človeka, je eno izmed najtežjih del (kar je poudaril že Marx). Ni dovolj, da učitelj snov strokovno in na znanstveni podlagi poda, prvenstveno je vzgajati. Pedagog se zaveda, da bo njegovo delo brezuspešno, če bo pred sabo videl le številke, ne pa različne individume, kateri se razlikujejo po duševni sposobnosti, temperamentu in značaju. Mladega človeka je treba razumeti, mu biti mentor in avtoriteta ne pa samo »predavatelj.« Morda smo ravno pri tem premalo dosledni, tako predavatelji kot uprava tovarne. Te učenke je potrebno vzgojiti in oblikovati v bodoče delavke tako, da bodo resnično čutile, da so del tovarne, da ustvarjajo sebi in drugim boljše pogoje dela. Čutiti morajo, da bodo morale pridobljeno znanje posredovati drugim, zato ga morajo zavestno osvojiti. Sole si ne smemo predstavljati kot neko nujno zlo, ampak nekaj potrebnega, tako pedagogu in tovarni. Da pa delo lahko poteka v redu in normalno, je potrebno, da imajo predavatelji razne učne pripomočke. Tudi učenke so morda deloma prikrajšane. Po njihovih obrazih vidiš, da komaj čakajo, da zapuste učilnico. Nuditi bi jim morali tisto, kar predpisuje mentalna higiena. Nimajo primernih garderob ne za plašče, ne za čevlje. Razmetani čevlji te kar nič veselo ne pozdravijo, predno stopiš v učilnico. Ne bi želela, da bi teh besed kdo napačno razumel, gledam na to kot pedagog, ki vsestransko vzgaja mladega človeka. V enem letu in pol sem dobro spoznala te učenke, zato si upam izreči tudi sodbo, da so pridne, dovzetne za nasvete in so tudi zainteresirane za kulturno dejavnost. Treba jim je le pomagati in jih usmerjati v pravi tok življenja. Dragica Nenadič Ureja in izdaja uredniški odbor Belokranjske trikoiužne industrije »BETI. — METLIKA Tisku C1‘ »Delo«, Blusnikovu tiskarna v Ljubljani. Tiskano kot rokopis za notranjo uporabo podjetja.