Političen list sza slovenski narod.
Verpolti preje
vel}»: Za oelo leto pr«dplažan 1& gML, la j» Meta-S .gl<t., ta četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. M kr IT ■administraciji prejemam, velja: Za oelo (leto U2 gU_, «a pol leta 6*14., za četrt leta za en mesec 1 .gbi. V Ljubljani na 4om {lošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke vi djajo 7 kr. (•Maročnino prejema »pravnlštvo in ekspetfiišja v „ Katoliški Tiskaiasi", Vodnikove uliee št 3

«ananlla (inserati) s« sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če-se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Kok«pi«t se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlSfcvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, m-zemši nedelje in praznike, ob '/.6. uri popoludne.
7 Ljubljani, v asedo 14. decembra 1892.
Letnik XX.
l>ržiwiii zbor«
Z Dunaja, 12. .decembra.
Celovec in Celje.
X pričetku današnje seje izročil je Stein-^w-en d e r včeraj 'napovedani nujni predlog glede slovenščine pri mestnem ¡magistratu v Celje in Celovcu. !Pri' utemeljevanju mujnos« začel je reč tudi mate-rijatoo razpravljati in snwáiti vlado, k«- je zauka-zala omenjenima .magistratoma, slovensk« vloge sprejemati in jih tudi slovenski reševati. ^Domačin ne zna i nobeden slovenski, ¡pravi Steinwender, torej bodo mor«li nastavljati «golj tujoe, ki bodo dobivali plačo od * nemških davkoplačevalcev le za pohajkovanje, kerffle bodo imeli nebenega dela. Sloreaoko urado-vanje je tudi zaradi &>ga nemogoče, ker <bode treba pri vcaki vlogi še le preiskovati, ali je 6(0venska ali ne. "Na tak in enak .način je čenčal Steinwender, kar je presedalo eeló potrpežljivemu predsedniku, ki je opominjal govornika, da gta zdaj le za nujnost, ne pa za meritoriéno razpravo «stavljenega predloga.
Rezven njega se ni noben poslanec vel oglasil, ampak .prišlo je do glascvanja, ali naj se ta predlog .razpravlja kot najen itn reši .meritorično že danes, ali naj se ž njim ravna, kakor z vsakim drugim ffiamostainim predlogom, ki prideje k prvemu branju, kadar jih zadene vrsta, nekateri .oorebiti še le čez «no, dve ali celó več let. Ako se ima kak predlog irazpravljaži nujno, ne da bi bil na dnevnem redu, morate zt dotični sklep glasovati vsaj dve tretjini navzočih poslancev; danes jih je bilo v zbornici 21-3; da .bi bila obveljala nujno&t Steicwenderjevega predlaga, bi bilo moralo za njo glasovati vsaj 142 poslancev, v istini pa se jih je vzdignilo samo 86, ostaJih 127 glasovalo je nasprotno. Steinwender mora torej potrpeti, da pride njegov predlog pozneje enkrat ca dnevni red, letoe gotovo ne in prihodnje leto menda tudi še ne. Sicer je pa celi ta predlog tudi ¿isto nepotreben; čemu je upravno sodišče ?
Ako mestai magistrat celovški in celjski sodita, da jima je ministerstvo s svojima odredbama storilo krivico, naj se pritožita pri upravnem sodišču, katero naj razsodi, ali je ministerstvo prelomilo kak zakon ali ne. Pa nemški nacijonalci menda sami sprevidijo, da bi pri upravnem sodišču nič ne opravili, ker je ministerstvo le ukrenilo, kar zahteva zakon, zato hočejo reč odtegniti nepristranskemu so-dišču in jo spraviti v državni zbor ter rešiti po pravilih strankarstva. Zaradi tega se je čuditi, da je v tem vprašanju z nemškimi nacijoualci potegnila tudi združena levica, kateri so se pridružili tudi dunajski anti8emitje, Lienbacherjev tovariš Schieder in južno-tirolski italijanski zastopniki, kar je tem čudneje, ker je ministerska odredba glede jezikovne ravno-pravnosti velike važnosti tudi za južne Tiróle. Pa tudi desnica je v tem vprašanju pokazala svojo nekdanjo združenost in edinost, ker so s konservativnim in poljskim klubom glasovali tudi vsi poslanci češki, najnovejša hrvatska iveza in moravski veliki posestniki.
Steinwender-ju in njegovim privržencem ta edinost desnice ni bila nič kaj po volji, in nemški štajerski poslanec Morre se je po stari navadi hu-doval in pritoževal o nekakem posilstvu, katero se je s tem sklepom naredilo levičarjem, ali levica se za te gla«ove ni dosti brigala in zbornica seje precej hitro pomirila. Vendar pa s tem ta reč še ni
bila pri kraju. Steinwender je namreč v domišljavi svoji mogočnosti in hribovski surovosti načelnike slovanskih .društev imenoval ic tujstva naročene „fletapfaffeir" (poslanec dr. Gregorec: Pfuil), kar je pripravilo predsednika, da je zaradi tega neosno-vanega napada Steinwenderja poklical k redu. In taki »aroveži hočejo nemško kulturo razširjati med ¡slovenskim ljudstvom?!
Sudgetita razprava.
Po odklonitvi Steiowender-jeve eahteve pričelo ee je nadaljevale budgetne razprave, oziroma proračuna ta ministerstvo notranjih zad<?v. Prvi današnji gevornik je bil Eu to v s ki, ki ob dveh popoludne, ko skleptim to p&ročilo, še zmerom govori in marsiktj zanimivega pripoveduje o zavarovalnih društvih.
Za njim je novoizvoljeni poslanec Auspitz storil obljubo, ki je danes prišel v zbornieo, iz katere je bil o svojem «žasu zarsdi podkupovanja vo-lilcev po obširni razpravi kot nepostavno izvoljen poslanec sramotno zapoden.
Prihoduja seja bo v četrtek, ker zboruje jutri budgetni odsek, da pretresa justiČno ministerstvo. Na dnevuem redu prihodnje javne seje bo davčni provizorij, ki ga je sinoči rešil budgetni odsek s tem, da predlaga, kakor sem že včeraj omenjal, začasno pobiranje davkov le za dva meseca. Minister se temu predlogu ni prav nič upiral, marveč je rekel, da je tudi on zadovoljen z dvamesečnim rokom, ako državni zbor dotlej reši državni proračun.
Služba božja in vojaštvo.
Iz Včerajšnje seje mi je še nekaj dostavljati. Poslanec Zallinger in konservativni tovariši so se namreč v neki interpelaciji do deželnobrambovskega ministra pritoževali o tem, da se vojakom dostikrat ne daje prilike, ob nedeljah in praznikih spolnovati svojo krščansko dolžnost in udeleževati se sv. maše. Minister je včeraj odgovarjal, da v tem oziru obstoji splošna in prav odločna zapoved, ker službeni, od eesarja potrjeni pravilnik zaukazuje: „Poveljniki naj gledajo na to, da bode vojakom mogoče, ob službi božji posvečenih dnevih udeleževati se službe božje svojih sovernikov".
Ako se vojaškim gosposkam natnanijo posebni slučaji, v katerih se za to zapoved ne zmenijo, veže jih enkrat za vselej dolžnost, da to odpravijo."
Zallinger je v dotični interpelaciji omenjal samo dežele Tirolske, ali enake pritožbe so bile slišati tudi iz druzih dežel, n. pr. iz Senožeč na Kranjskem o priliki poletnih vojaških vaj, kar se je vsled gori omenjenega odgovora naznanilo mini-sterstvu, da se v prihodnje odvrnejo dogodki, ki so kmetskemu ljudstvu v izpodtiko.
Deželnobrambovski minister odgovarjal je včeraj še na neko drugo interpelacijo poslanca Hoff-manna, ki se je pritoževal, da vojaki-rokodelci izdelujejo razne reči za privatne osebe. Minister je rekel, da so rokodelska dela aktivnim vojakom prepovedana, in da mora vojaška uprava to reč nemudoma odpraviti, ako 8e jej naznanijo gotovi slučaji.
Zavarovalna društva.
Se neko važno novico Vam imam poročati. Kakor veste, iz zadnjega poročila, sta Gessmann in Lueger posebno hudo prijemala ministerijal-nega svetovalca K a a n - a , kateremu sta očitala, da je od zavarovalnih društev „Phonit" in „Azienda"
razven vladno dovoljenih 500 gld. kot vladni nadzornik prejemal še posebno nagrado letnih 3000, oziroma 4000 gld. Kakor sem iz prav zanesljivega vira izvedel, izročil je grof Taaffe to zadevo državnemu pravdniku z naročilom, da naj jo preiskuje, in ako se potrdi, dvornega svetnika Kaan-a zatoži pri deželni s o d n i j i.
Postava proti ponarejevanju živil.
Z Dunaja 5. dec.
(Dalje.)
Najbolj v navadi je raba ž v e p 1 j a za ohranitev vina, osobito za ohranitev vinske posode. Za to poslednje je žvepljenje povsem umestno, a ne tako za vino, osobito kakor nekateri ravnajo, da presilno žvepljajo. V naših krajih se to ne nahaja, pač pa na Ogerskem in Nižje-Avstrijskem, kjer je skoro v slehernem belem vinu čutiti žveplen duh. I Z žvepljenjem dobi se sicer zelo čisto vino, a če je pa za zdravje vinopivea dobro, dvomim. Ako se rabi le malo žvepla, pogori ta mala množina in se razvije pri gorenju žveplena sokisliua, ki se kmalu kemiško spoji z drugimi snovmi v vinu, ko je postala žveplena kislina, in sicer postane žvepleno kisli kali. Pa ta kemiška preosnova morala se je že razviti; dokler pa je v vinu še žveplena sokislina ali če je žveplene kisline ee toliko razvilo, da se ni mogla več spojiti v nevtralne neškodljive zveze, potem provzročuje tako vino pivcu glavobol.
Omenjati mi je še, da se mnogo črnega vina ponareja in proda. Mnogokrat so to nizka, celo petiotovana vina, katerim se umetno doda zagatnih trpkih snovi in prebledo barvo pa se jim popravi z barvili. O fuksinu sem že omenil potrebno; pa tudi zdravju sicer neškodljive barvilne snovi, n. pr. cvetje malve so goljufija, ker človek kupi črno vino ne iz nagnenosti do črne barve, ampak večinoma iz namena s črnim vinom koristiti zdravju. Tako priporočajo zdravniki črno vino za krvorevne blede ljudi; kaj dobro služi črno vino pri želodčnih in osobito črevnih katarih, driskah itd. Jasno je torej, da je kupec ogoljufan, ker za njegov pošten denar ni dobil tega, kar je želel za zdravje svoje ali svojih rodbinskih članov. Zato je povsem opravičeno, da postava spoznava tudi tako barvanje za kaznjivo početje.
Da se dodaje vinu tudi disečin (buket), je tudi znano, osobito se to godi pri onih kletarjih, ki na-pravljajo petiotovana ali galizovana vina, ali celo pri onih sleparjih, ki izdelujejo (fabricirajo) povsem umetno vino, v katerem se niti trohica vinskega grozdja ne nahaja. Ti „kunštni" sleparji zvarijo vino iz vode, v katero prilijejo špirita ali alkohola, umetne vinske kisline, čreslovinske kisline, glicerin-esence, dišečine, barvila. Nahajajo se po Nemškem javno znane velike take tovarne, pri nas v Avstriji še nismo tako daleč „napredovali", da bi se upali kar javno povedati, da je ta tovarna za umetno vino, pač pa ee skrivaj v temnih kletih židovskih umetnikov godi marsikaj sličnega.
Ce ima vino premalo moči, dostavljajo mu špirita ali alkohola. Ako je res čisti vinski alkohol, ne more se temu iz zdravstvenega ozira toliko oporekati; a vse drugače je, če se vinu dodaje Špirit neščiščen, kakoršen je oni iz krompirja izdelani, ki
ima še polno patoke ali fuzelna v sebi, in tak, če ima v sebi tako zvani amilni alkohol, pa je zdravju
kar naravnost strupen ter provzročuje glavobol in
nagnenje k bljuvanju.
Naj zadostuje vse to, povedano ? kratkih stavkih, kako silno potreba je, da zdravstveni uradi strožje pazijo tudi na vino ter uradna oblastva pso-bito one strogo kaznujejo, ki prodajejo take brozge. Nova postava priznavala bo tudi kaznjive vse tiste, ki prodajajo umetno pripravljeno vino kot naravno in zato bodo taki morali na svojih sodih in kletih imeti zaznamovano: umetno vino. Pri razpravi o tej novi postavi bodo morali osobito zastopniki vinorodnih pokrajin siliti na to, da se izreče določno, da sleherno vino, katero ni izključljivo iz grojzdja napravljeno, ampak katero je dobilo kak umetni dodatek (n. pr. petiotivaua ali galizirana vina), mora nositi ime „umetnega vina" in kdor se zasači, da tako vino prodaje pod imenom naravnega vina, smatrati je kot slepar, ki se kaznuje kot tak. Skrajni čas je, da se kaj stori za vinogradnike, ki v .sled hudih trtnih boleznih in trtne uši in sedaj še po nesrečni vinski carinski klavzuli imajo mnogo trpeti, potrebujejo varstva vsaj proti sleparskim vinotržcem, da jim bode omogočeno vzdržati se.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. decembra.
Notranje dežele.
Razdelitev otrok po veroizpovedanjih t- šoli. Neki dunajski konservativni list priporoča, da naj bi nova konservativna večina, če se sklopi, sprejela vsaj v svoj program, da se otroci v šolah morajo ločiti po veroizpovedanjih, To bi bil nekak koraK k verski šoli. Proti taki premembi državnega šolskega zakona bi ne bili niti Mladočehi. Ce pa večina tega ne vsprejme v svoj program, se ne bode mogla obdržati, ker jo bodo morali konservativci sami razrušiti, ker zanje ne bode imela nobene vrednosti. Konservativni volilci bi prisilili poslance, da izstopijo iz večine, katera ne misli ničesar sto-riti za versko šolo. Vsekako bode treba torej govoriti resno s Poljaki in Mladočehi.
Kupujte le pri kristijanih. Tako je priporočal princ Liechtenstein na nekem shodu na Dunaju ženskam sedaj pred Božičem, ko kupujejo darila za Božič. Ta nasvet je pa silno razjezil vse Abrab.imove potomce in njihove prijatelje. V državnem zboru so interpelovali vlado, kako hoče preprečiti to oškodovanje židovskih trgovcev. Interpelante bi menda radi, da bi vlada ljudi silila, da naj kupujejo pri židib.
Socijalni demokratje razširjajo kaj pridno svoje nauke po Moravskem in to ne le po mestih, temveč tudi na kmetih. Povsod snujejo svoja društva in zlasti skušajo mladino zamotati v svoje mreže. Ker pa dobro vedo, da vera najhuje ovira socijalizem, zaradi tega pa mej prebivalstvom marljivo spodkopujejo vero. Razširjajo posebno Rena-nove in druge katoliški veri sovražne knjige. Soci-lalna društva snujejo po kmetih svoje podružnice. Posebno se socijalizem hitro razširja po nemških krajih, kjer mu je že židovski liberalizem pripravil tla.
Ogerska. Cesarica se je do sedaj jako zanimala za ogerske razmere in madjarsko slovstvo. Madjarski listi in nove knjige so se povsod pošiljali za njo. Sedaj se je pa zaukazalo, da se naj pošiljajo ua Dunaj, naj cesarica prebiva kier koli. Ta odredba je Madjare jako potrla in tožijo, da vladarska hiša napak razume ogerski narod.
Vnanje države.
Novi kardinali. „La vera Roma" poroča: V prihodnjem konsistoriiu imenovani bodo novi kardinali in sicer: nuncij dunajski Galimberti, nuncij v Madridu D i Pietro, nadškof Močen ni namestnik v državnem tajništvu, nadškof Pérsico, tajnik kongregacije „de Propaganda fide", nadškof v Toursu Meignau, nadškof v Rouenu Thomas, nadškof v Sevilji Sanz y Fores, nadškof kolonj-ski Krementz, nadškof vratislavski K o p p, primas ogerski Vaszary in nadškof poznanjski S tab lew-ski. — Da so trije nadškofi nemškega cesarstva sprejeti ob enem v kardinalski kolegij je očevidno znamenje, da se je ona napetost med Vatikanom in nemško državo do dobra poravnala, ter da mladi cesar nemški katoličanom ni — neprijazen. Konsi-storil bode bržkone v prvi polovici bodočega meseca. Omenjeni list poroče tudi, da bode v bodočem konsistoriiu oddana izpraznena nuncijatura na Dunaju, za katero je neki odločen dosedanji nuncij mona-kovski msgr. A gl i ar d i.
Rusija in Bolgarija. Ce tudi Rusi ne prizuavajo bolgarske vlade, vendar zahtevajo od nje zaostale obroke okupacijskih troškov. Nemški zastopnik v Sofiji je te dni izročil dotično noto. Nekateri mislijo, da Rusija s tem hoče pritiskati na Bolgare, da ne bi premenili ustavne določbe,
da se knezovi potomci imajo odg»jiti v pravoslavni veri. Rusija brani pravoslavje, kes v pravoskvj« tiči njena moč v orijentu. Nemški listi niso zadov&ljfti, da Nemčija opravlja posel ruskega eksekatofja v Bolgariji, in priporočajo, da naj varstvo ruskih podložnikov Nemčija prepusti Fkanciji. ki je bode gotovo rada sprejela.
Morske ožine. Ruski listi se posebno sedaj bavijo zelo z vprašanjem o vožnji skozi Dardauele in Bospor. Sedaj se hudujejo, da Rumunija za svoje ladije zahteva ravno tiste olajšave, kakor so se dovolile Rusiji, in pa da Bolgari mislijo pod turško zastavo dve vojni ladiji, kateri so naročili v Italiji, spraviti v Črno morjp. Rusija Di rada le z&-se imela svoboden prehod skozi Bospor in Dardanele, za druge države naj bi pa bil ta prehod laprt.
Ahlwardtova pravda. Minoli petek je bil v Berolinu v petmesečno ječo obsojen Ahlwardt, ker je neki knjigi razkril, kako je židovski tovarnar Löwe osleparil vojaško upravo pri izdelovanju novih pušk. Pri obravnavi so se slišale lepe stvari. Kon-statovalo se je, da od 936 pušk, katere je izdelala tovarna Löwe, se jih je v kratkem 526 pokvarilo. Tudi se ie dokazalo, da je Löwe vojaške puškarje podkupoval, da so odobrili slabo blago. Ahlwardt je pa trdil v svoji knjigi, da je Löwe zaradi tega tako slabe puške izdeloval, da bi Nemci bili tepeni v boju s Francijo in se potem moglo v Evropi vpeljati gospodstvo Židov. Te svoje trditve ni mogel dokazati, zaradi tega so ga pa obsodili. Židovski listi pa sedaj z velikim veseljem pripovedujejo, da je bil obsojen, molče pa, kaj so priče izpovedale proti Židom. Ker je Ahlwardt voljen v državni zbor, si sedaj židje posebno prizadevajo, da bi dobili večino državnega zbora na svojo stran, da bi ne sklenil, da se ima kazensko postopanje proti Ahl-wardtu ustaviti, dokler zboruje državni zbor. Ahlwardt se je namreč pritožil proti razsodbi, in če se obravnava pri višjem sodišču odloži, dokler bode zboroval državni zbor, bi utegnila stvar zastarati in kazen bi odpala.
Belgija. V zbornici general Brialmont pri vsaki priliki napada vlado, da premalo stori za vojsko. Vojni minister trdi, da bode Belgija lahko na bojišče postavila najmanj 140.000 mož, ali Brialmont trdi, da to ni res. Pri sedanji pomanjkljivi organizaciji bode k večjemu 100.000 mož na razpolago. dočim jih Belgija za varstvo potrebuje najmanj 180.000. Ker je pa znano, da general Brialmont največ le iz strankarskih ozirov napada vojno upravo, da bi konservativno vlado malo pripravil ob veljavo, je neki konservativec prišel z nasprotnim predlogom, da naj se stalna vojska kar odpravi. General Brialmont je pa, vedoč, da vlada tudi ni za ta predlog, kar začel ga zagovarjati, češ, da je bolje, da se stalna vojska odpravi, nego bi pa imeli tako vojsko, kakor je sedaj. S tem je pač dovolj pokazal, da mu je le za napade proti vladi.
Izvirni dopisi.
Iz Trsta, 12. decembra. (701etnica pre-zaslužnega g. župnika Ivana Trevna.) V četrtek 8. t. m. praznovali smo po celej našej župniji slovesen dan, sedemdesetletnico prečastitega gospoda župnika Ivana Trevna. Na predvečer začela se je razsvetljava po celej župniji in naznanjalo daleč na okrog, kako verno slovensko ljudstvo spoštuje svoje duhovnike. Kaj lepo se je videlo stotine lučic raz oken hiš po hribu in dolini tja čez „laški" Trst noter do morja!
Drugi dau ob 9. uri poklonil je domači gospod kapelan slavljencu prelep missale kot spomin njegovih bivših kapelanov, gg.: Križmana, Kjudra, Šobra, Logarja ter mu izrazil voščila v njih imenu. Ob 10. uri imel je g. župnik slovesno sveto mašo, pri katerej je bil dijakon nekdanji kapelan in administrator svetivanski, preč. gosp. Tomaž Thaler, župnik rojanski.
Ob 11. uri poklonile so se slavljencu deputa-cije: župnije, šole, bralnega društva, pogrebnih društev, pevskega in tamburaškega zbora, iz Trsta pa polit, društva „Edinost".
Ob 6. uri zvečer je bil v prostorni dvorani bralnega društva sijajen banket, kojega se je udeležilo nad 80 oseb. Tu se je napivalo v prvi vrsti g. slavljencu, koji ima za Sv. Ivan neprecenljivih zaslug. Omenim naj tu le nekoliko. Ko je pred petnajstimi leti gospod župnik prišel k Sv. Ivanu, uvw del, da je cerkvi, ki je bila leta 1859 dozidana, še marsikaj potreba. Bila sta takrat le dva altarja, v kratkem času je bil postavljen prelep s altar sv. Jožefa, tako da imamo sedaj tri marmornate altarje. Cerkev je potrebovala nadalje novih klopij in kmalu so bile tudi te preskrbljene. Ker je ob zimskem času v burji prihajal v cerkev hud mraz, preskrbel je gospod župnik notranja steklena velika vrata, ki so kaj ukusno izdelana in prava potreba posebno ob zimskem času.
Za časa njegovega bivanja pri nas obnovil se je veliki oltar popolnoma tako, da je sedaj najlepši
kras cerkvi. T*da nečes* je če manjkalb cerkva na zunaj, in to je bil veliki zvon. Bili so> sicer prej» ie trije nemajhni zvoneči, ali trebalo je za tako veliko |fpnijo preskrbeti' večji zvon, d* bi se i».doji ne čut noter do zadnje hiše na hri^j. To je tudi kmalu dovršil g. župnik in oglasil se jo z visokega stolpa veliki, z drugimi harmonično uglašeni avon,. ki bo č» poznim rodovom pričal o delovanju g. župnik» Trevna.
Toda nisem napisa) še vsega. V novejšem« času pripravile in deloma prenovile so se- tudi orgije; koliko je g. župnik sam delal na konu in prirejal vse potrebne reči, to vedó pripovedovati tisti, ki so ga sami občudovali radi njegove spretnosti in vztrajnosti Smelo trdim, da sedaj daleč na okolm ni taka lepih orgelj, kakor so naše. Nedavno postavila sta se pri velikih vratih nova marmornasta k?opilnikar za posebne slovesnosti pa pri velikem oltarju dva svečnika, kojih vsaki nosi pet sveč.
Neprecenljive so torej zasluge našega gospoda župnika za celo župnijo, postavil si je i njimi trajen spomin. Toda še nekaj druzega je, kar gospoda župnika dela priljubljenega vsakemu, in to je plemenitost njegovega Srca. Pač ga ni človeka, ki bi mogel reči, da mu je katerikrat rekel le žal besedo, saj iz njegovega obraza sije le milina in ljubeznji-vost. Ni se torej Čuditi, da smo se vsi župljaui vzradovali na ta slavnostni dan in želeli mu dol-zega, blagonosnega življenja in da bi v našej sredi dočakal vsaj — dijamaiatne svoje maše!
Iz Rima, 8. decembra. Kakor se govori, bode prihodnji konzistorij v prvi polovici meseca janu-varja, in bodo imenovani kardinali: Tajnik propagande Pérsico, djžavni podtajnik Mocenni, knezo-škof v Vratislavi, nadškofje v Koloniji, Vestminstru, Sevilji, Toursu in Rouen-u, nuncija na Dunaju in v Madridu, in morda nadškof v Dublinu.
Kardinal Parochi, generalni vikarij sv. očeta, je kot častni predsednik odboru za papeževo škofovsko petdesetletnico razposlal na vse katoliške škofe | naslednje pisanje:
„Želje, katere smo pred petimi leti za najvišjega pastirja cerkvenega pošiljali k Bogu, bodo se na naše največje veselje v kratkem uresničile povodom petdesetletnice onega dne, ko so bili sv. oče še mla-deniško močni posvečeni v škofa. Veselje vsled tega se že razodeva, ker povsod tekmujejo sinovi, da slovesno in srečno praznujejo slavnost svojega pre-vzvišenega očeta. Da pa dosežemo časten vspeh, spodobi se, da poleg otroških prostovoljnih darov vso svojo skrb obračamo na to, kako bi povišali slavo apostolskega stola, mladino vzgajali in podučevali v krščanski modrosti, olajševali bedo revežem ter utrjevali in razširjali sv. vero.
Ker so me sv. oče na prošnjo slavnostnega odseka imenovali častnim predsednikom, prosim Vašo milost, blagovolite vse storiti, da bode zaželeni dan veselja vreden vseh prejšnjih slavnostij. V resnici zahtevajo izredne zasluge, katere so si sv. oče v zadnjem času pridobili^za cerkev in človeško družbo, od katolikov ne le, da izrazijo hvaležnost in zvestobo najvišjemu poglavarju, temveč tudi to svoje mišljenje pokažejo javno njegovim nasprotnikom. In ker bode prihodnje leto mnogo romarjev potovalo v Rim, prosim Vašo milost, blagovolite mi naznaniti nasvete ali vprašanja glede primernega časa in izvršitve romarskega vlaka ali glede drugih stvarij, ki so s tem v zvezi. Delajmo z združenimi močmi, da bode škofovska petdesetletnica sv. očeta s pomočjo božjo tako pomenljiva in slovesna, kakor je bila njegova mašniška petdesetletnica".
Revščina je tukaj nepopisna med nižjim prebivalstvom v mestu. Seveda so revščine svoje krivi večkrat ljudje sami, kakor povsodi, ker bi radi živeli brez dela. Na vsakem vogalu atojé medle osebe v raztrganih oblekah, ki ti molé proseč roko pod nos. Človek mehkega srca bi rad pomagal vsem, ko bi bil obdarovan s svetnimi darovi, kajti smilijo se mu bosonogi otroci, katerim lakot reži na obrazu. Morda ga ni mesta na svetu, kjer bi se več storilo za reveže, kakor je ravno Rim. Kot najnovejši član kongregacije sv. Vincencija imel sem te dni priliko priti v nekatera stanovanja tacih revežev, ki stanujejo na videz v krasnih palačah, a v istiui v brlogih. Tako sem prišel včeraj v družbi z jednim tovarišem v palačo petih nadstropij. Gori pod streho stanuje družina, revnejša od cerkvene miši — kakor bi rekel naš Jaka. Oče in mati sta šla v jutru od doma, trije nedorasli otroci valjajo se v cujah v mrzli, : zatuhli sobi, Kako so se razveselili mali revčki, ko sva jim prinesla „karte" za kruh. Nepopisno je
bik> veselje teh otrok, ko zvedé, da dobé za, Božid novo oblekô. Da, človek moral bi biti kamenitega srca. ko bi ne občutil radosti „zadoščenja, da je z malim darom naredil srečnega sobrata — trpina. Nedavno se je tukaj osnovala k»t nekaka podružnica sv, Vincencija družba v podporo onih revežev, ki ne morejo plačevati stanarine. Ker so tudi med reveži mnogi taki, da radi v jednem dnevu poženč po grlu, kar bi morali porabiti za več dnij, in so tako zapravljali podpore za stanarino, zahteva ta nova družba, da reveži koncem vs»cega tedna prinašajo odboru četrtino svoje mesečne stanarine. Iu če se koncem meseca izkažejo s knjižico, da so za prejšnji mesec hišnemu gospodarju plačali stanarino, in so tudi za tekoči mesec prinesli odboru vse štiri obroke, potem dobé deseti del nazaj za vsakdanje potrebe; dotični primanjkljaj zalaga družba sv. Vincencija. Pač posnemanja vredno! — Vreme je deževno in pusto. Včeraj zjutraj je bil jako občutljiv mraz. Po zraku so plesale snežene muhe, popoldne je pršela solca. Celo vodovodne cevi so bile to jutro zamrznile v naši hiši. Abruce na vzhodu pokriva snežna odeja.	Liga -f- 57.
Socijalne stvari.
Zvitost in prekanjenost sta borzijancem odločno potrebni. Zato se tudi ne rabite preveč varčno. Samo jeden primer iz zadnjega časa. Sedaj ko se ima uvesti zlata veljava iu ko se imajo pri tem izvršiti največja denarna podjetja, treba je, da si avstrijska borza ohrani zaupanje in da se kaže v koliker možno sijajnem stauju; treba je tudi, da se v obče ugodne gospodarske razmere naslikajo z na)živejimi barvami. Treba je pri tem zakriti, da n. pr. kreditne delnice padajo, da bo za letos njihova dividenda jako majhna in za vse to in temu podobno je treba odločne zvitosti. Z našimi razmerami se peča skoraj najbolj berlinska borza, ki trezno in po večjem resnično z nezaupnostjo gledajo k n»rn in zato tudi ne vidijo cvetov, koder jih ni ; saj .-o v resnici naše gospodarske in finančne razmere komaj, komaj visé. Naši kapitalisti in špekulantje seveda tega nočejo pripo-znati in zato v zadnjem času tako živo popisujejo žalostno in propalo gospodarsko stauje nemške države, da se mora kamnu smiliti; po teh popisih nam je za par dnij pričakovati, da pride cela Nemčija na kant. Finančno je v ošabnosti znorel nemški kapital po srečni vojski" tako pišejo. Narod pesnikov in mislecev se je uesvelô polačnil zlata. — Brezbrojua obrtna podjetja so se spremenila v delniške družbe, katerih vsaka je bilo panamsko podjetje v mali meri. Se je ostalo kapitalov, ki jih je bilo treba z dobičkom naložiti. Tu jim je prišla vzvišena misel, naj pomagajo južno ameriškim ljudovladam. Finančni ministri teh držav so bili dovolj pametni, da so vzeli, kjer se je kai dalo. Zaprašilo se je malo, malo smodnikovega dima se je pokazalo in nakrat je bilo poslopje nemške špekulacije razdrto; ničesar ni ostalo nego razvaliue in dim, solze in obupnost. Se sedaj niso zaceljene rane kapitala in špekulacij ; meglena kakor prošlost je tudi prihodnost. Nikjer se ne kaže več prejšnji duh podjetnosti, in če se zgane, gledajo ga z nezaupnostjo, žalosten do smrti utrujen je ves promet. — V Berlinu so preveč plesali krog zlatega teleta in to jim je ostalo še v udih." — Za čudo žalostno, bi dejali. In vendar je tam prav tako kot pri nas; kapital s tisto brezvestnostjo usužuje zasé mili|oue ljudij, kot pri nas. In v svojem delovanju rabi prav tako laž in zvijačo, kot pri nas.--Narodi pa dremljejo!--
Advokatje so sedaj jako neodvisni, česar jim gotovo nobeden ne zavidi. Vendar bi bilo pa želeti, da bi se tudi glede njih marsikaj ustälilo. Zato z veseljem beležimo nastopno novico iz zborničnih krogov: Grofa Senborna so od razuih stvarij pred kratkim vpraševali, kaj je resničnega na govorici, da namerava vlada predložiti predlog, da se uvede „numerus clausus" (določeno število) pri advokatih. Minister je zatrdil, da se ministerstvo istinito peča s tem vprašanjem.
Berilo. Karol Plajno na Dunaju je čuda prebral dvoml|ive vrednosti proizvodov iz novodobne bele-tristike. Romaui in opolzli potopisi so mu zmedli glavo, da ni maral več delati. Oče ga je 7.ato posvaril. Sinček pa mu je zažnal hišo. Zato «o ga 5. t. m. obsodili na tri leta v ječo
Slovstvo.
„Primorskill8t". Radostno smo javili čitateljem
■novico, katero srno posneli po liberalnih lidtih, da
bodo z novim letom slovenski Primorci izdajali nov list v pouk ondotnega ukaželjnega ljudstva. Tržaški in goriški domoljubi so se združili v ta namen, in izdavanje novega lista je gotovo. — Prejeli smo iz Trsta program novega lista m vabilo na naročbo. — Evo ju :	|
„Nov slovenski list" za slovensko ljud- ; stvo na Primorskem, po naslovu „Primorski list", bo stal na načelih izjavljenih na prvem slove u-skem katoliškem shodu, zato mu bo gčslo „Vse za vero, dom, cesarja!"
V prvi vrsti torej bo novemu listu namen, vtrjevati v našem ljudstvu verska načela, ka- | tera skuša omajati liberalni duh. Zato bode preso- | jeval vsa vprašanja tudi z verskega stališča, po- j učeval ljudstvo v verskih resnicah, pojasnujoč ua- > pačne nazore, ki so se iz tujine zasejati tudi med naš narod. Sicer nepolemičeu, bo list vendar vsikdar odločno branil načela katoliške vere proti vsem njihovim nasprotnikom.
Ker pa je pri nas vera z narodnostjo v tesni zvezi, in ker je tudi na Primorskem slovenska narodnost od njenih nasprotnikov tako hudo tlačena, i ni nam nikakor na misli, narodnost prezirati, marveč hočemo tudi mi kot pravi rodoljubi slovensko narodnost odločno braniti in njene pravice zagovarjati po krščanskem načelu : „Vsakemu s v o j e !".
Pod mogočnim orlom habsburškim so se borili hrabri sinovi majke Slave za sveto vero in milo domovino; za iste svetinje boriti se hočemo tudi mi kot avstrijski državljani, zavedajoč se svojih pravic, katere nam zagotavlja avstrijska ustava.
List ne bode strogo političen, ampak poučen; zato bo prinašal le kratek političen pregled, sicer pa razpravljal važna v ersko-na-rodna in socijalna vpr»šanja, ter skušal razširiti svoj vpliv tudi na delavske kroge, da jih odvrača od nravnega in gmotnega propada. Prinašal bode tudi razne dnevne novosti ter poučne in zabavne sestavke.
„P r i m o r s k i 1 i s t" bo izhajal vsak 5. in 20. dan v mesecu ter veljal za celo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — V r e d n i š t v o in uprav-ništvo mu je v Trstu, Via Montuzza štev. 3.
Prva številka iz^e, ako bo mogoče, dne 5. ja-nuvarija 1893. Kdor si misli list naročiti, nuj blagovoli kmalu se oglasiti.
Nadejamo se, da bode duhovništvo in verno ljudstvo na Primorskem list po svojih močeh duševno in gmotno podpiralo, da se vtrdi katoliško preprižan je in na tej podlagi tudi širi narodna zavest in omika. Mi stopimo v javnost, zaupajoč na božjo pomoč, katera ne bo manjkala dobri stvari, ako storimo mi vsi svojo dolžnost."
Tem krepkim in lepim besedam nimamo mnogo dostaviti. Želimo le iskreno, da najde ta glas prijazen odmev pri vseh verno-mislečih Slovencih, ne le na Primorskem, marveč tudi drugod po Slovenskem. Slovensko ljudstvo je na Primorskem v veliki verski, narodni in gospodarski nevarnosti, zato mu treba v tem trojnem oziru pomoči. Prav mnogo bo gotovo storil v tem smislu prostemu ljudstvu namenjeni novi list, kateremu želimo prav krepke duševne in gmotne podpore. Slovenci do sedaj ločeni po pokrajinah, zbiramo se vedno tesneje pod zastavo prvega slovenskega katoliškega shoda! Živeli!
Dnevne novice.
V Liubljaui, 14. decembra.
(Udanostne izjave.) Zopet nam je zabeležiti lepo vrsto vrlih slovenskih občin, katere so poslale po svojih zastopnikih udanostne izjave prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu. So pa nastopne: Bu kovic a pri Šentvidu na Dolenjskem, Depala Vas pri Mengšu, Dob pri Šentvidu na Dolenjskem, j Holmec pri Mengšu, Mirna na Dolenjskem, Podboršt pri Šentvidu na Doleujskem, Šmarca ! pri Kamniku, Temenica in Zagorica pri Šentvidu na Dolenjskem. — Slava!
(Ravnopravnost Sloveucev v Celovcu in v j 1 Celju) je — mladočeška pridobitev, tako poroča i poslanec g. E m „Nar. Listom" v Prago. Za to, da so pomagali levici zoper desnico, plačala jih je j vlada s tem, da je pritožbi rešila ugodno Slovencem ! ; To je vratolomna logika. Tu .-e je šlo za pravo, in j to pravo je zajamčeno v državnih temeljnih posta- > vah. Žalostuo bi bilo res, ako bi se pravica smatrala ,
kot komu podeljena dobrota ali zasluženi dar. Za Celovec in Celje nismo Slovenci nikomur hvaležnosti dolžni. „Neue Fi. Pr." celo trdi, da vlada s tem kaznuje Nemce, dasi je uverjena, da Nemci v Avstriji uživajo še preveč pravic. To ni kazen Nemcem, ako se da pravo Slovanom v Celovcu, Celju in v Liberci. Povsem pa ni istina, da bi bilo Celje nemško mesto. V Celju je večina Slovencev in samo s terorizmom ondi vzdržujejo Nemci z nemčurji in odpadniki vred občinsko zastopništvo in „vstvar-jajo" pri ljudskem štetju nemško večino. V Liberci živi nad 5000 Cehov in samo vsled nasilja in terorizma so se |im jemale narodne pravice. Kar se pa dostaie Celovca, ne odločuje to, da je leta 1890 komisar naštel samo 732 Slovencev; ondi je Slovencev dvakrat toliko. Celovec je pa dalje tudi stolno mesto dežele, v koji živi nad tretjino Slovencev, in če se v slovanski Pragi zahteva za Nemce uem-škega uradovanja, imajo istotako Slovenci na Koroškem pravo, da se jim v Celovcu uraduje slovenski. Vlada je tu priznala načelo, koje bi bila morala že davno uresničiti brez — slovenskih pritožb!
(Oh, le naprej!) V jako „izborni" slovenščini piše včerajšnji „Narod" nekako „pojasnilo", katero „naj se blagohotno vzame na vednost". V njem nam s tistim pogumom, s katerim je že preje večkrat konštatiral tiskovne pomote, zopet z nova dokazuje, da se v najvažnejših stvareh „Narod" vse drugače tiska, nego se je v redakciji — mislilo in pisalo. Vkljub temu pa, da je beseda „izključno" po pomoti izostala, je vendar žalostna smrt radika-lizma „Naroda", katero smo v ponedeljek oznanili svojim bralcem, prava pravcata resnica. Samo to je škoda, da nam nobeno „Narodovo" pojasnilo ne pojašnjuje, je li ta smrt naravna, ali silovita. Več vzrokov je za poslednjo mnenje; zli vetrovi, katere si „Narod" z Dunaja pozi vije, so menda glavni vzrok! Sieer pa „naprej, dokler je še vetra kaj!"
(Osrednji komisiji v ohranjenje starinskih spomenikov) poročala je deželna vlada kranjska o prenovljenm župne cerkve v Kranju.
(Možata izjava finančnega ministra.) Znano je, da je naš finaučni minister dr. Steinbach strokovnjak v svojem poslu, poleg tega ima pa tudi trdno versko prepričanje, ko ga te dni neka gospa vpraša, kaj ga krepi pri njegovem poklicu, da more vse delo zmagovati, odgovori ji: „Svoje krepilo in moč zajemam pri sv. maši in spovedi!" Vsled te izjave ga ostro napada „Deutsche Zeitung" ter ga nazivlje ultramontanca. Ako je to res, tedaj 6i sme Avstriia čestitati, da ima tako izvrstnega finančnega ministra.
(Za pogorelce v Skrlovici) pri sv. Gregorju je daroval č. g. Andrej Stritar, vpokojeni duhovnik v Mostah, 5 gld. Bog plačaj!
(Iz Belokrajine:) Dne 8. decembra, na praznik M. B., 'se je poslovil od nas čast. gospod Mihael Bulovec, kapelan v Semiču, ker je premeščen k sv. Petru v Ljubljano. Kot vzoren duhovnik ter izvrsten mož v vsakem oziru, kar se je posebno pokazalo ua dan slovesa — je tudi na novi šoli ua Cešnjevcu deloval kot veroučitelj z gorečnostjo, vstrajnostjo in liubezuijo za nedolžno mladino, za kar se mu krajui šolski svet ua Cešnjevcu najtop-leje zahvaljuje. Zapustil nas je, toda njegov duh ostau« vedno med nami. Bog blagoslavljaj tudi za-naprej njegovo delovanje!
J. Plut, predsednik kr. š. sveta.
(V Poliu pri Ljubljani) so pokopali dne 4. t. m. vrtnarja na Studencu Ivana Valentiučiča v 26. letu njegove starosti. Bil je vzlasti strokovnjak v umetnem vzgajanju raznovrstnih žlahtnih ribic. Pevci so pokojniku zapeli pesmi-žalostiuki. Naj v miru počiva!
(Slovenski klub na Dunaju) ima v soboto, 17. t. m., drugi svoj večer v tej dobi, iu sicer v dvorani „Zum alten Schottenthor", I., Schottengasse. Berilo ima c. in kr. stotnik Igo K a š. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Na ta večer vabijo se na Dunaju živeči Slovenci.
(Nepotrjen zakon) Presvetli cesar n i potrdil načrta zakona, katerega je bil skleuil koroški deželni zbor o prenaredbi zakona o lovskih kartah.
(Iz Celovea) z dne 13. decembra: Mestni proračun za leto 1893 kaže: potrebščine 243.474 gld., pokritja 216.442 gld.: torej primanjkljaja 27.032 goldinarjev. — Vincencijev» družba za Koroško je imela svoj letui občni zbor miuolo nedeljo, dnč 11. t. m., v Celovcu.
(Tiskarji v Zagrebu) se trdo due svoiih zahtev. Teden dnij je že m nulu ,iu \end»r še niso
isčeli dela. Lastniki tiskarn so pozvali od dragod stavce, toda strajkujoči stavci so jih čakali na kolodvoru in jih z lepa in z grda odvrnili od del». Tiskarne ho tedaj še vedno v sitnem položaju. Del, katera so že dolgo obljubljena, ue morejo zvršiti; več listov (n. pr. „Vienac", „Obrtnik" in drugi) ne more o pravem času iziti, in tako je še več nepri-ličnega druženega s to stavko. V ponedeljek zjutraj so pričeli delo stavci nemških listov; sedaj stav kujejo tedaj samo še hrvatski stavci.
(Umrl) je v soboto 10. t. m. v Lukovici g. Ant. Vidic, c. kr. umirovljeni davkarski priglednik, v 80. letu. V Novem Mestu je pa umrla gospa Grebene, soproga davkarskega pristava g. K. Grebenca in hči okrožne sodnije predsednika g. Gerdešiča. v 24. letu. Pokojnica se je omožila z g. Grebencem stoprv v kratkem. R I. P.!
(Iz uradnega lista.) Z novim letom pride na prodaj nova vrsta eigaret, takoimenovaoe „Khalif-cigarete", a 2 kr.; prenehajo pa „Samson-cigarete", kar jih bo takrat še na razpolago, prodajale se bodo a. I1/, kr. — V gozdnem vrtu v Gradišču pri Ljubljani se bo oddalo prihodnjo spomlad blizu 3'/i milijona za sajenje primernih dveletnih črnih in belih borov in triletnih smrečič po 2 gld.; dalje triletnih gladkih borov po 31/» gld., in triletnih laških orehov po 10 gld. 60 kr. za tisoč drevesec. Oglasila in denar, ki je takoj vložiti, se sprejemajo pri c. kr. deželnem gozdnem nadzorstvu za Kranjsko v Ljubljani in pri okrajnih glavarstvih do 41. januvarija 1893. leta.
Telegrami.
Dunaj, 13. decembra. Ministerstvo notranjih stvarij je naročilo oblastvora. da naj ljudij, ki se žele izseliti, odgovarjajo od izseljivanja v Brazilijo zaradi tamošnjih neugodnih razmer in če mogoče izseljivanje preprečijo. Ostro naj se postopa proti tistim, ki ljudij k izseljevanju nagovarjajo.
Dunaj, 14. decembra. Nadvojvoda Fran Ferdinand odpotoval je s stariši in sorodniki v Trst, kjer nastopi svoje svetno potovanje.
Pariz. 13. decembra. Sluga barona Rei-nacha je priznal pri preiskovalnem sodniku, da je pri truplu svojega gospoda našel prazno stekleničico, v kateri je bil strup. Izvedenci so bajé konstatovali, da se je zastrupil z atropinom,
Pariz, 13. decembra. Finančni minister Rouvier je dal svojo ostavko. (Listi pišejo, da je Rouvier bil zamotan v panamsko afero in je imel zlasti zveze s pokojnim Rei-nachom. Rouvier je vse mogoče storil, da bi se bila preiskava proti Reinachu ustavila, ali nikakor ni hotel privoliti v to pravosodni minister, ki je pretil, da bode sicer odstopil in vso stvar po časopisih razkril. Op. vred.)
Pariz, 14. decembra. Splošni položaj se zmatra v poslanskih krogih za jako -resen. Bojé se, da je nastopila doba ovadeb. Konservativni listi pišejo, da panamska afera pomenja popolen propad gospodujoče stranke.
Bruselj. 13. decembra. Poročila od Tanganyka-jezera zatrjujejo, da sta vodji čet družbe za odpravo robstva, Jaques in Joubet, najbolje počutita.
Vmrll bo:
11.	decembra. Vineene Klemene, posestnikov sin, 30 let, Poljanski trg 6, cirrhosis haepatis. — Janez Pire, kajžar, 79 let. Kravja dolina 11, marasmus senilis.
12.	decembra. Marta Bukvi«, uradnikov» vdova, 76 let, Rimska cesta 19, vodenica. — Karolina Katauer, gostija, 65 let, Dunajska cesta 7, plučnica.
V bolnišn ici:
11. decembra. Franc Gorup, kajžar, 38 let, peritonitis.
Tujci.
11. decembra.
Pri Mrili&u: Gaupill, Belgrader, Wreda, Deutsch, trgovci; Wolf, Aschwalder, potovalca, z Dunaja. — Zisele, po-tovalec, iz Gr dea. — Schwabe iz Postojine — Sebenikar, zasebnik, z Rakeka.
Pri Slonu: Hochsinger; Weiss, trgovec, z Dunaja. — Presutin, operna pevka; Gstirner, zasebnik, iz Gradca. — Wassmundt, inženčr, iz Pulja. — Benedek iz Zagreba. — Heyn, potovalec, iz Draždan. — Vidic, kontrolorjeva soproga, iz Trsta. — Heyek iz Kamnika. — Mally is Bele Peči. — Löwe iz Berolina. — Robitschek, potovalee, z Dunaja,
Pri Jainem kolodvoru: Lang, poročnik, in Oskar Lang, posestnik, iz Pulja. — Nidrich iz Gleisdorfa. — Vra-nešič, vinotržec, iz Karlovca.
Pri bavarskem dvoru: Cepš, zasebnica, iz Konjic. — Cvengl, posestnik, iz Zgoš. — Pretner, posestnikov sin, iz Begunj. — Pasalec, trgovec, z Dunaja.
Vr«awn«*imwk.<i> «poročilo.

Lekarna Trnkóczy-jeva, Dunaj, V.
'5?
9 fi
a >
v •T» t» H O
>o M
2 H
a a
(4
cd
M «
a
Ta«*
n
I
T &
grenki konjak,
okusno in najboljše sredstvo za želodec.
I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld.
prodaja
Ubald pl. Trnkoezy,
lekarnar v Ljubljani. Prodajalci na drobno dobe rabat.
S
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskarna
po nizkej ceni.
Nove elegantne
MSI ■■ i
in nekateri «' «-i
»
so na prodajo pri
t Fr. Šiški,
y Marije Terezije cesta štev. 6, v Ljubljani.
f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f^ f,f.f,f.f


F. WIS J AN,
sedlar», v Ljubljani, Rimska oesta it. 11,
izdeluje
vsake vrste vozov
in priporoča čast. duhovščini in p. n. občinstvu svojo zalogo trduo in okusno narejenih faeto-nov, landaverjev, koleselnov, na pol pokritih in odprtih vozov. 569 (3—2)
^Popravljanja izvršuje ceno in dobro.^
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAIOHEL,
(i2) 93 zobozdravnik
pri Hradcckcga mostu I. nadstr.
Josip Šubic,
kipar, v Gorenji Yasi pri Školji Loki,
priporoča se najuljudneje prečast. duhovščini in slav. občinstvu za
izdelovanje kipov
iz lesa, kamna, mavca in marmor-Cementa. Dobro, solidno m ceno. 570 10-3
13 u u a j 8 k a borza. {$£§—
Dni 14. deoembra.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri........
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100........
97 gld. 65 kr.
Dni 13. deoembra.
Ogerska zlata renta 4%......113	gld.	60
Ogerska papirna renta 5%......100	„	45
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	141	„	—
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	155	.	25
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....188	„	50
Zastavna pisraaavstr. osr. zem. kred. banke 4%	96	„	50
Zastavna pisma „ „ „ 4*/»*	100	„	40
Kreditne srečke, 100 gld.......194	„	—
8t. Genois srerke. 40 gld.......66 „	50
List „Mercur".
Zanesljiva
n
informacija O stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Svčti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina s portno poiiljatvijo vred gld. 2 60
??
Menjarnična delniška družba
MERCUR
Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
U
Žrebanje dne 2. januvarija. '•H
Dunajske komunalne proinese
i gld. 3Vi in 50 kr. kolek. Glavni dobitek «OO.OOO gld, »vstr. velj.
Kreditne proinese i 6ld 60 kr
Glavni dobitek 150.000 gld. av. v. BV" Obe Tknpe le 8'/« goldinarja.
lrd»i»t»lj in ndenvor"! ' rednik : Dr. Ivan Janeiit.
Ti««. ,fl»!OI
»e l.
V i,.11 . Kil