URN_NBN_SI_DOC-XK9V7YBT

PRVA INVENTARNA KNJIGA LJUDSKE KNJIŽNICE ŠIŠKA Albin Buttoio, Knjižnica Šiška UDK 025.341:027.022(497.4Lj.) Nastanek Ljudske knjižnice Šiška Ponovna vzpostavitev samostojne javne knjižnice v Šiški po drugi vojni je pravzaprav trajala kar dolgo, če pomislimo samo na razmeroma bogato tradicijo delovanja javne knjižnice v sklopu čitalnice, ustanovljene že leta 1878 (poimenovali so jo "Čitalnica v Zgornji Šiški"). Seveda je požig knjižnice med italijansko okupacijo (12.6.1942), ko je zgorelo, predvsem pa bilo raznešeno precej knjig, tudi opravil svoje. V povojnem obdobju je knjižnica delovala najprej v okviru "Rajonskega ljudskega odbora II Bežigrad-Šiška", od 1950 do 1955 pa kot podružnica Mestne ljudske knjižnice. Kot samostojna ustanova je zaživela šele z odlokom Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Šiška z dne 30.3.1956, ko je dobila uraden naziv Ljudska knjižnica Šiška. Kar nekaj dokumentov nedvoumno izpričuje, da je knjižnica začela pod enakim imenom delati že slabih 10 let pred uradnim odlokom. Tu je najprej na razpolago zapisnik o prvi seji knjižničnega sveta z dne 13.8.1946. Govori o opravilih, ki so potrebna za začetek dela knjižnice. Nepodpisani zapisnikar ugotavlja, da se je seja "vršila ob 21,30 v knjižnici, Celovška cesta 97" ob navzočnosti predstavnikov "vseh organizacij". Izkaže se, da ti zastopniki pri sejanju v poznih nočnih urah nikakor niso bili tam le za okras. Tako je konkretno AFŽ dobila "nalogo, da zainteresira žene do čitanja". Ista obveznost je doletela zastopnika mladine, predstav- niku sindikata pa so naložili še posebno nalogo povsem praktične narave: "da uredi pod v knjižnici sami". Kako resno so zastavili, pove tudi finančni obračun, iz katerega je razvid- no, da so med drugim "za nabavo knjig pri SKZ" porabili enkrat 256, drugič pa 247 din; po drugi strani pa jih je stal samo les za mize 1350, steklo za okna pa 1450 dinarjev. BUTTOLO, Albin. The first inventory list of the Šiška Public Library. Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)1,143 -148