O O p 1 S 1. Iz Gorice, 12. novembra. (Skrivnemu pedagogu tržaške »Edinosti« v zavrnitev!)*) G. »pedagog!« Vi menite, da je Vaš dopis iz »Trsta« (!!) v 89. in 90. štv. »Edinosti« odgovor na moj dopis »iz Primorja« v 21. štv. »Učit. Tovariša«, a jaz konstatujem, da je to le neblago obiranje moje osebe, pravi paskvil na moj podpis. Na glavne stvarne misli mojega dopisa (, da ignorujete v članku »0 stanovih i. t. d.« pripravljalnico, da ni v nekedanjej in sedanjej vzobrazbi učiteljev v obče Bog ve kacega razločka, dani pot, katere se poslužujete Vi in »Edinostin« urednik, prava in moška, ) na te misli — pravim — ni najti v Vašem »odgovoru« nobenega odgovora. Tržete pač iz mojega dopisa posamezne odstavke, da na njih kolikor mogoče visoko splezate ter se s tem z veče višine zakadite v mojo osebo. In kaj ima moja oseba, moja preteklost pri tera? — Moj podpis je, ki Vam je »štreno zmel«. Skrita in vender očita namera Vašega članka je bila: »Pogazimo enkrat te novodobne učitelje, te »ljudskošolnike« (ljudskošolce!!) v blato, da nikdar več ne vstanejo!« — In zakaj? Zato ker je bil na učiteljsko mesto »Erlinostinega« »pedagoga« imenovan »mizarsk (mizarski!!) garzon«,**) kateremu se je moral »pedagog« umaknoti! Kako plemenit povod plemenitega članka! — In sedaj pridem jaz, starodobni učitelj, ki se drznem v bran postaviti se za svoje mlajše tovariše. To Vam je bilo preveč. Mislili ste: »Ako bi ne bilo podpisa, utegnilo bi se ob kratkem odgovoriti, da govori »pro domo«, a ta šmentani podpis! ta mi je vso »štreno zmel«; zato: udri nanj!« — In tako se je zgodilo. Križ je pač, da sva jaz in »pedagog« taki krajnosti! — jaz »metem štrene« se svojim podpisom, a on pa v podpisih ,,gradi mir" in v spisih seje prepir! — Koustatujem torej — kar je jasno kot beli dan — da sem nameraval se svojim dopisom in podpisom vse kaj druzega nego bahati se. Ne štejem si v čast specijalno (ne: specijelno!!) odgovarjati za hrbtom urednikovem in stavčevem skritemu »pedagogu«. Zato »junaka« pozivljam, naj stopi se svojim imenom, »izza hrbta« na dan; kajti pošten možak boreč se »za resnico in pravico« (kakor sam piše) se ne skriva drugim ljudem, za hrbet, ako je treba lastna resnična in pravična načela in napade zagovarjati. Slovesno mu obetam, da mu hočem potem vse napade in slovniške popravke (!) do pičice ovreči; kajti gradiva, njegovega orožja, imam mnogo v roci. Ni me pa volja otepati se se skritim »junakom!« Ivan Mercina. S Krškejja. (Prvo zborovanje »Pedagogiškega društva« v tekočem šolskem letu v Šent-Jarneji na Dolenjskem.) Po sklepu zadnjega zborovanja je zborovalo »Pedagogiško društvo« dne 4. novembra t. 1. v šolskem poslopji Šent - Jarnejske ljudske šole. Izmej učiteljstva raznih okrajev se je tega shoda udeležilo 16 učiteljev in 3 učiteljice. Tudi je prišlo več odličnih Šent-Jarnejčanov, mej temi posebno g. Vučer, predsednik kr. šol. sveta, g. Bučar, župan, g. Poljanec, kr. šol. nadzornik, g. Zagorec, posestnik in oštir i. t. d. in razen teh mnogo kmetskega občinstva, okolu 80 osob. — Predno preidem k daljnemu poročilu tega zborovanja naj še omenim, da je učiteljstvo Šent - Jarnejsko šolo zunaj in znotraj v ta namen primerno olepšalo: pred učilnico si že od daleč zagledal postavljene mlaje, raz okna so pa vihrale naiodne in cesarske zastave: za zborovanje odmerjena šolska soba je bila tudi prav lepo z venci in cveticami okrašena. Zborovanje otvori ob 10. uri društveni predsednik g. Fr. Gabršek ter vse došle učitelje, učiteljice in šolske prijatelje prisrčno nazdravi. Ob jednem tudi omenja, da ga veseli, ker vidi toliko število kmetskega občinstva pri zborovanji! — Na to društveni tajnik g. Ravnikar prečita zadnjega zborovanja zapisnik, ki se jednoglasno odobri. JNaslednja točka: »Dolenjci s stališča omike in napredka« je odpala. Natnesto tega je porocal gosp. Gabršek o vzgoji splošno — vzlasti z ozirora na domačo hišo. Prisotnim roditeljem je na srce polagal važnost vzgoje, ki jo imajo pri svojih otrocih. Posebno je pa poudarjal, da imajo stariši sveto dolžnost, skrbeti za lepo krščansko izrejo, kajti oui so v prvi vrsti poklicani za ta posel; potem pride še le šola na vrsto. *) Čest. čitalci nTovariševi" naj blagovole oprostiti, da sem prisiljen zavračajo napad na lastno osebo zabresti v neljube mi osebnosti. Držati se hočem mej dostojnosti, kolikor je sploh mogoče odgovarjaje na tak ,,revolver - žurnalističen" napad. — Glede svojih studij sem poslal stvarni popravek v ,,Narod". **) Primerjaj konec filanka v 76. štv. nEdinosti!" Dopisnik, To priliko je g. predsednik društva porabil tudi v to, da je starišem razkladal velike koristi, ki jih imajo njih otroci od šole. Vsaj to dovolite svojim otrokom, da bodo redno hodili v šolo, kjer se nauče najpotrebnejših naukov za prihodnje življenje. To je jedina dota, ki jo zamorete svojej deči privoščiti; a često jej še to odtegujete s tera, ker bi radi imeli svoje otroke doma — in ne pri pouku. Tako je g. govornik unemal kmete za šolo. Za tem se oglasi g. meščanski učitelj Bezlaj s Krškega. Ta ravno tako vspodbuja ljudstvo s toplimi besedami do večega veselja za šolsko obiskovanje. Mej drugira jim priporoča vinarsko in sadjarsko šolo, ki se je tekom tega leta preselila s Slapa na Dolenjsko, kjer imajo pridnejši šolarji iz dežele priliko izobraziti se v umnem vinstvu in sadjavstvu, poleg tega dobe še deželne ustanove (štipendije), kar je gotovo le vašim otrokom in vam na korist. Zato pošiljajte redno svoje otroke v šolo in ne odtegujte jih pouku, kajti za to vam nikakor ne bodo hvaležni! — Vsi smo te zlate besede g. Bezlaja navdušeno odobravali. 0 rednem šolskem obiskovanji je še govoril g. Abram ter kmetom raztolmačil, da postava terja, da se otroci redno v šolo pošiljajo, od tega je zavisen ves napredek! Nikar naj ne mislijo, da so učitelji vzrok, da se zanikerni roditelji kaznjujejo, oni store le svojo dolžnost. Ako bodo stariši jedenkiat uverjeni o koristi šole, nam gotovo ne bode treba siliti je k rednemu pošiljanju otrok v šolo. Kmetje so sicer malo godrnjali, ko so to slišali, kar je celo Šent-Jarnejskega predsednika krajnega šolskega sveta v ogenj spravilo, kateri jim je naravnost povedal, da radi tega Dolenjci tako nazadujete, ker se neeete učiti, vedno se držite starega kopita! Sedaj so drugi časi, kakor so bili pred 50 in celo še pred 20 leti. Se bodite trmasti in nehvaležni ljudem, ki žele le vam dobro itd. ^ 0 kmetijstvu sta govorila gg. Lunder in Abram. Prvi je govoril jako temeljito o zboljšanji sadjarstva po Dolenjskem, ter je stavil slednjič sledečo resolucijo: Odbor »Pedagogiškega društva« naj pošlje jedno prošnjo na slavni c. kr. okrajni šolski svet, kateri naj z vsemi postavnimi sredstvi deluje na to, da vsi tisti krajni šolski sveti preskrbe tam, kjer še ni šolskih vrtov, prostor v obsegu 1 orala za potrebne vrte; drugo prošnjo pa na visoki c. kr. deželni šolski svet, koji na isto tako vpliva na vse druge okr. šol. svete. Ta predlog se je jednoglasno vzprejel. — Res je že skrajni čas, da šolske oblasti v tem oziru kaj store! G. Abram je obravnaval kmetijstvo sploh, kako naj moder učitelj ves šolski pouk združuje s kmetijskim, n. pr. pri računstvu, prirodopisu, zemljepisu itd. Govoril je jako popularno, kakor prav nalašč namenjeno prostim kmetskim poslušalcem. Kmetje so ga prav verno poslušali. Bog dal, da bi tudi kaj hasnilo! Od pojedinih nasvetov je z večino glasov obveljal oni, da bode prihodnje zborovanje začetkom aprila v Mokronogu. Zdaj se g. predsednik lepo zahvali vsem, ki- so se zborovanja udeležili — osobito pa gg. poročevalcem za trud, kakor tudi predsedniku Šent - Jarnejskega kr. šol. sveta, g. županu in drugim odličnim možem, ki so nas počastili s svojim pohodom — ter zatvori sejo s trikratnim slavaklicem na presvetlega cesarja. Pri skupnem obedu v gostilni g. Zagorca je nam čas mej kolegijalnimi in prijateljskimi razgovori kaj hitro potekel. Tudi ni manjkalo lepih in naudušenih napitnic. Predsednika okr. šol. sveta g. H. Weigleina je skupščina telegraflčno pozdravila. Ako bode novo društvo v tem zmislu nadaljevalo in tako delalo, kakor je pričelo, si bode vedno več udov in prijateljev pridobivalo. Že sedaj šteje nad I3O društvenikov. Gotovo lepo število za tako kratek čas njegovega obstanka! Iz Logatca. Zahvala. Slav. c. k. kranjska kmetijska družba v Ljubljani podelila je Dol. Logaški ljudski šoli za šolski vrt 50 gld. državne podpore, za kar se prisrčno zahvaljuje voUiteljstvo Ijudske sole Dol. Loyaške. — Zahvala. Slavno društvo »Narodna Šola« poslalo je ubogim učencem tukajšnje šole za mali znesek veliko učil. pripomočkov, za katero darilo se lepo zabvaljuje voditeljstvo Jjudske &ole l)ol, Logaške. S Police pri Višlljigori. (Zahvala.) Slavno društvo »Narodna Šola« je tukajšnji šoli podarilo mnogo različnega šolskega blaga. Za ta velikodušni dar se v imenu uboge šolske mladine iskreno zahvaljuje Ivan Dremelj, učitelj in c. kr. sol. svčta predaednik. Iz Ljubljane.*) (Odbor »Slovenskega nčiteljskega društva«) imel je svojo drugo sejo dne 4. novembra popoludne ob 2. uri. Sklenilo se je po slovenskih časopisih objaviti, da je društvo prevzelo v področje svojega delovanja izdajo šolske knjižnice za mladino. Zato se bode društvo obinilo pismeno do slovenskih pisateljev. V objavj pa hoče društvo poudarjati, da bode ono vredna in primerna dela po svoji moči nagradilo, ter sploh slovenske pisatelje v ta namen po možnosti in vrednosti podpiralo. Zato primernih del pričakuje društvo vsaj do velike noči. — Društvo je tudi brzojavno čestitalo g. Štefanu Baškori o priliki njegovega odlikovanja v Prago dne 26. oktobra. — Dalje se je sklenilo, da se imajo zopet oživeti zabavni zimski večeri, kakor je imelo društvo lansko leto jednake zimske večere, katere ima oskrbeti za to izvoljeni zabavni komite. — Tudi društvenikom se ima pisati glede zaostale letnine, ter jim naznaniti, da se o svojem času prijavi »Imenik« vseh društvenikov. — K preizkušnji učiteljske sposobnosti (od 22. do 28. preteč. m.) je prišlo 18 učiteljev in 8 učiteljic. Iz mej teh so 12 učiteljev in 3 učiteljice dostali preizkušnjo učiteljske sposobnosti s slovenskim in nemškim učnim jezikom, 2 učitelja in 1 učiteljica pa samo s slovenskim in 4 učitelji in 3 učiteljice pa z nemškim učnim jezikom. Mej temi sta 1 učitelj in 1 učiteljica dostala preizkušnjo z odliko; 1 učiteljica pa preizkušnje ni naredila. *) Zaradi tesnega prostora zakasnjeno. Uredn.