Natisov 15.000« izhaja vsaki ;;ek, datiran z dnevom »aslednje nedelje. iročnina velja za Av-ijo: za celo leto krone, za Ogrsko , 50 vin. za celo ; za Nemčijo stane elo leto 6 kron, za iriko pa 8 kron; inozemstvo se mi naročnino z ožina visokost pošt-i. Naročnino je pla-naprej. Posamezne r.se prodajajo po 8 v. tedništvo in nprav-^tvo se nahajata v iju, gledališko poslopje štev. 3. icelo Dopisi dobrodošli in še sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80"— za «/i strani K 40 — za •/« Strati K 20 — za Vg strani K 10 — za Vie strani K za '/si-strani K za '/o« strani K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. 5 — 250 1.— Štev. 47. V Ptuju v nedeljo dne 21. novembra 1915. XYI. letnik. vetovna ID »). nt- 39 - Italijani razrušili Gorico. Srbi v begu. — Ruska in francosko-angleška ofenziva vstavljena. — Revolucija v Indiji. a vseh frontah zmagovito prodiranje. lasi letalci nad Verono in Brescio. - Zmagovito napredovanje na vseh frontah, to je signatura dogodkov zadnjega tedna. r srno v ofenzivi, tam je ve«k odpor *o--raž-r Ika naravnost brezkoristen. Kjer pa smo v de-nzivi, tam se razbije sovražni naval, kakor ilovje ob pečini . . . Ruski ofenzivni poskusi, i bi imeli biti nekaka pomoč za Srbijo, so se od ogromnimi izgubami za sovražnika izjalovili. aša moč na severnem vzhoda je torej neomajna. Istotako stoji stvar z nemškimi armadami, i stojijo na daljnem zapadu v jekleni borbi z !a na u stoja bojni tam pri bo zlom in si so p nile vje zapli na 1 naše čete vrgli pogr njirc Bo fron Pri ki* (Cr čal po n a z n .fi« stoj Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B Dunaj, 17. novembra. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Nič novega. Italijansko bojišče. Včeraj se ni Goriškem niso vršili nobeni večji infante-rijski boji. Tudi delovanje italijanske artiljerije je bilo v razmerju s prejšnimi dnevi znatno manjše. Položaj je na vsej južno-zapadni fronti nespremenjen. Predvčerajnem obmetalo je eno naših letalnih brodovij B r e s c i o z bombami. Letalci zamogli so velike požare opazovati. Vsi letalni stroji bo prišli gladko nazaj. Južno-vzhodno bojišče. Ob meji sandžaka boreče se c. in kr. čete vrgle so zadnje črnogorske zadajšne oddelke čez L i m nazaj. Zasledovanje Srbov se povsod nadaljnje. Proti Sjenici prodirajoča avatroogrgka kolona vrgla je sovražnika iz njegovih močno hranjenih pogorskih postojank severno od J a- bol vi j a pac no li tra - 3 *' ora. Nemške čete generala pl. Kovefi stale i včeraj pol dnevnega marža od R a a k e odda-napad ,De' ^ Knrenmljn prišlo je do krajevnih Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fnol. Nemško uradno poročilo od srede. K.B. Berlin, 17. novembra. (W.- B.) Iz glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Razven artiljerij-ih in minskih bojev na posameznih točkah bnte ni ničesar pomembnega poročati. Vzhodno bojišče. Rnski razruževalci istreljevali so včeraj na severnem konca Kur-Petragge in pokrajino jnžno-zapsdno Jfd njega. Dtngače je pok žaj nespremenjen. Balkansko bojišče. Zasledovanje v Ijorovju napravilo je nadaljne dobre napredke. irbi se niso megli nikjer besede vredno vsta- liti. Če z 2000 Srbov, 1 strojna puška [ d 2 topova ostalo je v naši roki. Vihovno armadno vodstvo. e da- Bolgarsko uradno poročilo od 13. t. m. A. T. B Po paden trdnjave Niš šli so odde- 'čeraj e na bori ili so uran rt# Lm j_, ru pauuu koraj |Srbi na levi breg M o r a v e nasaj in so poru-šili vse mostove. Reka je tukaj 150 do 200 metrov široka in 2 metra globoka. Naslonjeni Da utrjene in s težko artiljerijo oborožene postojanke trodili so se Srbi, v ljntib, z velikimi bojnimi silami izvršenih protinapadih našim četam prehed čez reko braniti. Kralj PeteT je iriBostvoval tem bojem Tekom zadnjih dnij * c a> jlcmile so bolgarske čete obupani odpor Srbov )r«, rzela )azar last. pre- '. ur- '. na c i r- pro-Pred i na- Go-bskih stro- ki so prišle konečno na levi breg r<-ke. Danes so prišle čete v Prokoplje, kjer so zaplenile 6 b a v b i c in drugi vojni materijal ter fjele 7000 Srbov. Na kolodvoru Grejac »plenili smo 150 vagonov. V noči od 12. la 13 t. m. poskusili so Francozi, napasti naše oddelke na desnem bregu V ar d a rja. Naše fete so napravile ljnte protinapade in so jih ^em- frgle na desni breg Karuza nazaj. Pri temu I 11 j e. 5efa: . h 'ran-rno-> iz-h in ega. ok-l 55 Lode anje eraj aški da- Francozi izgubili 2 strojni puški s konji, 2 a kanona in 56 m o ž v j e t i h, med njim j 3 oficirje. Bolgarsko uradno poročilo od 14. novembra. KB. Sofija, 15. novembra. Na vseh frontah razvijajo se operacije za nas ugodno. Pri Prokuplja zaplenile so naše čete 480 kišt artiljerijskih krogel j, 220 kišt patron, 12 vagonov z raznim vojnim materijalom in en park s 16 ponton i. — Naš protinapad ob zapadnem K a r a z u (Črna R e k a) južno V e 1 e s a (Kopiiilu) kon-ial je bil s tem, da so bili Francozi ^°" popolnoma na vzhodni breg reke nazaj vrženi. Naše čete vzele so v naskoku i nezadržljivo silo pod zvoki narodne pesni .Sumi Marica" močno utrjene francoske postojanke. Bolgarsko poročilo od 15. novembra. K.B. Sofija, 16. novembra. (Poročilo bolgarskega generalštaba.) Na vseh frontah razvijajo se operacije za nas ugodno. Pri napadu na K e b a n e (20 kilometrov južno-zapadno od L e s k o v a c a) smo 170 Srbov v j e-li in zaplenili mnogo vojnega materijala. Boji trajajo naprej. Naši letalci nad Verono. Glasom zadnjih poročil izvršil se je prvi napad avstrijskih letalcev na italijansko mesto i na nte-srije itno onti eno imi. Vsi j neji s 80 i m uje. kolčno Ja- Verono v jutru dne 14. novembra. Letalci so vrgli 15 bomb na raznih točkah mesta zlasti na Piazza d'Erbe. Eaa bomba je ubila 18 oseb. Laški listi pravijo, da je bil napad od megle pospeševan. Trije letalni stroji so. stopili I v akcijo, od katerih je vsak 5 do 6 bomb vr- t gel. Ubitihje bilo 30 oseb, 20 težko, I 19 pa labko ranjenih. (To je odgovor avstro-ogrskih letalcev na barbarsko italijansko ob streljevanje neutrjenega mesta Gorice. Op. uredništva). Oko za oko, bomba za bombo. Vojni tiskovni urad nam je poslal članek, ki ga čitateljem priporočamo v premišljevanje. Glasi se: Skoro poldrugo leto je preteklo, kar divja z brezusmiljeno strabovitostjo vojna po svetu in tepta neusmiljeno blagor milijonov rodbin, spreminja v prah in pepel pred kratkim še cvetoča mesta, trge in vasi ter sili vse čustvovanje in mišljenje pod svojo železno zapoved, storiti sovražniku tem večjo škodo. — Prav ta svetovna vojna, v katero so stopile države in narodi z vso silo in katero smoter torej ni pre-maganje kake armade, ampak premaganje celega državnega telesa, je pokazala vojno v njeni pravi fnrijeki obliki, ki jo je smatralo v mirovnih kongresih in predlogih za razsodišča v goljufivo mirnost zazibano človeštvo za že davno premagano Skoro poldrugo le!o krvavega časa bi pač lahko zadostovalo, pripraviti svet do spoznanja, da ni vojna ukročen lev, nego divja bestija, ki vse razbije in razdere, kar ji pride pod njene grozne kremplje. Italijani eo si hitro pridob'li to spoznanje, ko se je žalostno izjalovila njihova prazna vera, da je njihova vojna proti Avstro Ogrski nenevaren vlom v nezastra-ženo hišo. Bombardirali so brez obzirov cerkve in samostane, bodisi iz vojaške potrebe aH iz prešerne besnosti razdirati. Njim ni bila genovska zastava goriških bolnišnic znak pribežališča za ranjence, ki si ne morejo pomagati, nego primeren cilj za njihove topn-čarje. Njihovi pi-Iotje so neizbiraje metali bombe na odprta mesta in so se malo brigali za to, če so bile poškodovane žene in otroci ali vojaki, ki se niso mogli braniti, ali umotvori v gradovih in v privatnih poslopjih. Zdaj pa, ko je med mnogimi bombami, padlimi na vojaške objekte trdnjave beneške, ena padla tik poleg njih in po škodovala Tiepolove freske, upije italijansko časopisje proti barbarom. Italijani, ki so nam napovedali vojno, naj imajo pravico, storiti nam vsako škodo, mi pa njim ne. Kolika je beseost, da si mi, barbari, dovoljujemo smatrati vojno za borbo z enakimi pravicami. Na čast človeškemu razumu naj bo priznano, da Italijani svoje ogorčenje le hlinijo, da bi se špekuliralo na mišljenje barbarov, katerim so bili zakladi umetnosti vedno svetinje. To bi jim pač ugajalo, da bi pustili v prihodnje v miru njihova vojaška oboroževališča iz bojazni, da bi ne poškodovali kakega umotvora. Te sentimentalnosti so nas naši sovražniki temeljito odvadili s tem, da se v tej, nam vsiljeni vojni niso ustrašili nobenega sredstva, ki bi nam moglo po njihovem mnenju le količkaj škodovati. Oni so nam šele asodeli popolni pomen svetopisemskih besed: „0ko za oko, zob za zob". Tisti, sovražnik pa, ki se je najprej odtegnil zavezniški dolžnosti, da bi navidezno kritični uri vrgel hinavsko krinko od sebe in nas kakor za-plotnik zavratno napadel, je izgubil pravico do kakršnekoli obzirnosti. Mi nismo zapletli v vojno te dežele, ki hrani tako bogato število umetniških zakladov in zato moramo od- kloniti vsako odgovornost, če ji nastane vsled vojne kaka škoda, čutimo idealno izgubo, ki zadene ves civiliziram svet z uničenjem umotvorov, našo bolest pa blaži dejstvo, da ima sovražnik materijalno škodo, če mu vojni dogodki uničijo dedščino velikih prednikov, dedščino, ki mu je Ijaba in draga ne toliko iz .navdušenja za umetnost, kakor kot izdaten vir napitnin in kot sredstvo za privabljanje tujcev. Upitje italijanskega časopisja kaže, kako v živo so zadeti vedno dobro računajoči Italijani, če je njih tujska industrija količkaj oškodovana. Upati je, da pokaže to našim vojakom pot, kako odgovarjati na napade Italijanov na naše odprte kraje in bolnišnice. Naše žene in otroci, naši ranjenci, ki si ne morejo pomagati, so nam dosti ljubši, kakor mrtvi umotvori, naj bodo še tako velike vrednosti. Naj se nežnočutni svet ogorčuje nad barbari, če ne ostanejo dolžni primernega odgovora za zločine. Oko za oko, bomba za bombo. Ni naša krivda, da umetniški zakladi Italije v času najbrezobzirnejšega boja nimajo čuvarjev, vrednih njihove visoke kulturne naloge. Kdor sedi v stekleni hiši, ne sme začeti 8 tem, da ubija okna svojega soseda. Potopitev „Ancone". K.B. Dunaj, 13. novembra. Uradno se razglaša: O potopljenju italijanskega parnika „Ancona" se razširjajo, kakor ni bilo drugače pričakovati, s strani sovražnega časopisja hujskaška in neresnična poročila. Dogodek se je izvršil tako- le: Podmorski čoln je vstrelil enkrat v svarilo pred zaporo parnika, nakar je ta bežal v polnem teku. Tako je sledil navodila, katero je bilo uradno dano vsem italijanskim parnikom ob izbruhu vojne, da naj, ako jih hoče vstaviti knk sovražen podmorski čoln, kakor je njegova pozicija, ali zbežijo ali se zakadijo v čoln. Bežeči p8rnik je zasledoval podmorski čoln in ga obstreljeval, parnik se je nstavil, ko je bil parkrat zadet. Da zapustijo parnik, na katerem je nastala največja pauika, je bilo dovoljenih 45 minut. Kljub temu eo spustili s parnika samo del rešilnih čolnov in zasedle so jih po večini osebe posadke, ki so odveslale s prvimi čolni kar najhitrejše daleč proč. Velik del čolnov, ki bi bili zadoščali za rešitev vseh, naj-brže ni bilo zasedenih. Po 50 minutah približno se je moral podmorski čoln umakniti pred neko hitro se bližajočo ladjo in je torpediral parnik, ki se je potopil šele po daljnjih 45 minutah. Ako je pri tem obilo potnikov zgubilo življenje, je krivda radi tega le na posadki, ker je parnik bežal, namesto da bi se bil vstavil na svarilni strel, in je tako prisilil podmorski čoln, da je streljal, in ker je posadka potem mislila le na svojo rešitev in ne na rešitev potnikov, za kar je bilo obilo časa in sredstev na razpolago. Da bi bil podmorski čoln streljal na polne čolne in na osebe, ki so plavale po vodi, to je ten-dencijozna izmišljotina, že ker je za podmorski čoln municija mnogo predragocena. Ko se je parnik vstavil, se naravno ni več streljalo nanj. Poveljništvo mornarice. Konec izdajalca. Bolgarsko uradno poročilo od 13. t. m. pravi: Prvi srbski regiment deželne brambe se je uprl in je ubil svojega poveljnika, oberstlajtnanta Pribičeviča, enega glavnih povzročiteljev zarote za umor nadvojvode prestolonaslednika Franc Ferdinanda. Regiment razkropil ae je potem v okoliških vaseh (Božja kazen! P r i b i č e v i č bil je rojen 1 Zahteva naj se ako se hoče imeti najboljše izdelke, vedno take, ki so se že skozi leta obnesli. Posnemanja, zlasti v podobnih za- nvojih, naj se v lastnem interesu zavrne. Izdelki, ki so se vsled svoje odlične kakovosti in svoje popolne zanesljivosti skozi dolga leta obnesli ter imajo svetovno ime, so (prašek za peči) dr. Oetker'jev „Backin" dr. Oetker'jev pudding-prašek dr. Oetker'jev vanlljin sladkor. J v Zagrebu, torej avstroogrski podanik. Bil je kot avstrijski oficir tadi v Gradcu znan. Pozneje je svojo avstrijsko domovino izdal; dezertiral je in se podal na Srbsko, kjer s j ga seveda z odprtimi rokami sprejeli in je hitro kot srbski oficir avanziral. P r i b i č e-v i č je bil duša one grozovite zarote, ki je končno v Serajevi umorila nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo ter je s tem tako rekoč dala neposredni vzrok za svetovno vojno. Pribičevič je potem postal na Srb-kem — v deželi morilcev! — še slavnejši. Postal je objrstlajtnant in poveljnik deželnobrambenega regimenta. Ali zdaj, ko se bliža kraljemorilski državi konec, dosegla je tudi tega izdajalca zaslužena kazen. Lastni a r b Bki vojaki so se uprli in so ga ubili. Morda je to bolje zanj, kajti — škoda bi bilo štrika, s katerim bi ga bili naši vojaki na prvo drevo obesili, ako bi jim prišel v roke. Op. ur.) Prosta Donava. K.B. Or bo v a, 15. novembra. Danes so prve tri tovorne ladje iz Bolgarije, naložene z žitom, vozeče Donavo navzgor, prišle skozi Orsovo. Srbi izpraznijo Monastic Pariški „ Tempa" poro":a iz Salonika: S.bi se pripravljajo na izpraznenje M o n a-stirja. Vladina blagajna, tobačna režija ter vsi važni arhivi so bili že v Saloniki prevoženi. Družine konzulov, srbskih ministrov in boljših dostojanstvenikov podali so se v Florino. Za odpotovanje konzulov je pripravljenih 4 auto-mobilov. Srbska pošta ostaja v Florini in se od tam po automobilih v Monastir spravlja. Srbsko umikanje proti Novipazarju se godi pod izredno težavnimi okoliščinami. Težki topovi Srbov obtičijo v globokem blatu slab.h cest. Srbi upajo, da jih bodejo preživljali Italijani čez SanGiovanni diMedua, kadar bode njih armada v Albaniji skupaj zbrana. Zavezniki skrbijo, da se glede dogodkov v Salonika varuje najstrožjo tajnost. Vse sumljive osebe se je izgnalo. Kaj bo z Grško? Kakor znano, sta na Grškem dve struji; ena, katere vodja je od Angležev podplačani bivši minister Venizelos in ki hoče na vsak način, da bi se Grčija udeležila vojne proti nam in našim zaveznikom. In draga struja, ki hoče varovati popolno nepristranost. Tej pametni struji je vodja sam kralj Konstantin in večina oficirjev. Kakor znano, je grški kralj Ve-nizelosa kot ministerskega predsednika odpustil. Novo nepristransko vlado pa je zopat Venizelos, ki ima v deželi še jako veliko vpliva, razrušil. Zdaj je kralj zbornico razpustil in se bjdejo nove volitve šele decembra meseca vršile. Do tega Časa je tedaj izključeno, da bi Grčija stopila na stran naših sovražnikov. Sicer je pa itak od pametne politike grškega kralja Konstantina pričakovati, da ne bode zašla ta država na pot tistih, kateri si morajo vendar iz usode umirajoče Srbije kaj priučiti. Grčija zamore edino v prijateljskem razmerju z Bolgarijo in njenim mogočnim zaveznikom boljšo bodočnost doseči. \ Ruski proračun in novi davki. K.-B. Ruski proračan za 1. 1916 kaže: redni dobodii 2 914 083.005, izredni pa 330 milijonov 882 192 rubljev; redni izdatki 3174 milijonov 124.091, izredni izdatki pa 76 milijonov 791.100 rubljev. Skupni primanjkljaj znaša 327 milijonov rubljev, ki se bodo b kreditnimi operacijami krili. Uvedlo se bode tudi splošni dohodninski progresivni davek, reorganiziralo kmetijske in zemljiško-davčne določbe in uvedlo končno tudi začasni vojni davek za osebe, ki so proste vojne službe. Japonci širijo revolucijo v Indiji? K.B. Frankfurt a. M, 16 novembra. „Frankf. Ztg." objavlja sledeči brzojav svojega poročevalca iz Amsterdama: Od izborno podu- čene strani izvem, kar ve angleška vlada že dolgo, da japonski odposlanci p r e-kucijsko gibanje v Indiji pospešujejo. -Vest, da se je japonski ministerski svet s položajem v Indiji pečal, je vsled tega v angleških vladnih krogih najživahnejše vznemirjenje povzročila. (Angleži so Japonce kot „prijatelje" in „ zaveznike" poznali. Zdaj pa jim hočejo ti zavezniki v jaho pljuniti. Rameni lopovi so tega zmožni. Op. uredništva.) Dvajset zračnih napadov na Anglijo. Zanimbo je, da je nemška zračna fbtilja že dvajsetkrat uspešno angleško ozemlje napadla. Dne 15. januarja 1915 poleteli so „Zeppelini" prvič v Yarmouth, Sandringhara, Kings, Lyun, Sherringham in Cromer. Uaičili so le v Yar-mouthu več kot 70 hiš in mnogo mornariških naprav, v Kingsu 150 hiš in vodovod; v ostalih krajih pa so istotako povzročili požare in veliko materijalno škodo. Dne 12. marca sledil je napad na pristanišče Londona, katerega so dne 14. aprila ponovili. Ia tako je šlo naprej: dva napada v aprila, štiri napadi v maja, trije v juniju; v juliju le eden, pa jako uspešni napad. pri katerem so ^Zeppslini" celo angleške bojne sile v moči večih križark in torpeduih čolnov ter velikih letal nazaj pognali. Avgusta in septembra so ee vršili tudi po trije napadi. Najuspešnejši napad pa se je vršil v noči od 13. na 14. oktobra. Glasom zajamčenih poročil iz zanesljivega vira postalo je v e č kot 1000 o s e b v Londonu žrtev tega napada, več kot 100 poslopij je bilo močno poikodo/anih ali požganih, vojaškim namenom služeče naprave težko zadete. Flieg', Zeppelin, flieg' . . . (PogstO nastopanje) prsnih bolečin pri mnogih osebah je posledica tega, da se prša vedno zapira pred svežim zrakom. Take bolečine se označuje opravičeno ..bolezni oblete". Ako bi bda prša opetovano neoblečena, bila bi cirkulacija krvi živahnejša in bi bolečine kar ne dopuščala. Brez dvoma so tudi pri neoble-čeno živečih narodih prane bolečino redkejše. Da se otrjonj© pre povzreči, priporoča se vsakdanjo masaže zgornjega trupla s Feller-jevim bolečine odpravljajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. nElza-fluid". Ta ožMja cirkulacijo krvi in otrja proti menjavi temperature. Taka umivanja z „5lza-fluidom" učinkujejo pri osebah, ki imajo večkrat prsne bolečne, blagodejno. 12 steklenic tega dobrega domačega sredstva pošilja povsod franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elia-trg štev. 241 (Hrvatsko.) Priporoča se, naročiti obenem Fellerjeve milo odvajalne Rhabarbara-krogljice z zn. „Elza krogljice", 6 skatljic za i K 40 vin. franko. Ta dva izborna domača sredstva bila sta na mnogoštevilnih razstavah premirana in s tisočerimi zahvalnimi pismi čadčena ter sta vedno zanesljiva. Vedno naj bi bila v hiši. (t) Izpred sodišča. Težko kaznovani vojni liferant. Gradec, 15. novembra. Pred c. in k. sod-nijo vojaškega komanda v Gradcu se je danes razpravljalo proti laBtniku prodajalne mleka Karlu Neddermeyr zaradi zločina po § 502 v. k. p. Predsedoval je sodniji oberat S c h r o t z, razpravo je vodil hauptman dr. M a k u 1 a, vojaški pravdnik pa je bil dr. E i s e n d 1 e. Javna sodba po tajni razpravi, ki je celi dan trajala, se je glasila na 6 let težke ječe, poojstreae z enim trdim ležiščem vsaki mesec ter na d e g r a d i r a n j e od gefreiterja na in-fanterista. (Obtoženec bil je od vojaške službe za vodstvo svoje trgovine oproščen) Kot olaj-šalno se je smatralo dobro ime obtoženca in njegovo priznanje, kot obtežilno pa vojni čas. V vtemeljevanju sodbe se je reklo, da je obtoženec kot vodja trgovine, katere dobiček jemlje za-se, za vse dogodke v trgovini odgovoren. Obtoženec ni samo na zasebne kupce in prodajalce posneto kot polnovredno mleko oddajal, marveč je tudi vojaško inten-danco z dobavo slabega, posnetega ■ mleka na •vojaške bolnišnice oškodoval. Ranjenim in bola-nim je množina in djbrota mleka predpisana. Oddano posneto mleko je tako, ki je svojo re-dilno vrednost deloma izgabilo. Obtoženec je torej zaupanje vojaške intendance zlorabil; zaradi tega se je to visoko kazen določilo. Kazenska mera za zločine po § 502 v. k. p. leži med 5 do 10 let. Obtoženec je naznanil potom svojega branitelja pritožbo. Santa Lucija. Sul mare vigila La nostra flotta, Sul Krn 1' armata Vince Ia lotta ; Evviva 1' Austria E 1' Ungheria, S ima Lucia, santa Lucial Vicin 1' I-:onzo Sta Emanuele Co! našo in aria Guarda le stelle : »Lasciami entrare, Gorizia mia !< Santa Lucia, santa Lucial E Gabriele Ha Ia ch tara Canta la solita Canzone amara : >Vieni Trieste I .igrata l"n«, Santa Lucia, santa Lucia I Anche Cadorna Canta in terzetto, Guanta le lagrime Col fjzzoletto : »Perche non vieni, Vittoria mia,« Santa Lucia, santa Lucial E in coro cantano Giribaldini: • Siamo briganti, Tutti assassini; Di questi monti Scampemo via,« Santa Lucia, santa Lucial E fia U nuvolo Ia un frenato Pallone dindola Ua bel soldato: »Vedi in Italia Gran carestia«, Santa Lusia, santa Lucial Tutti i malani Tifo e colera, Halle nemiche Ne buta in terra; Ah, mutandine, , Dissenteria. Santa Lucia, santa Lucial E siora Elena A M ramare Un bagno tiepido Vorrebbe fare; Un pescecane: »Ahi, mamma mia« I Santa Lucia, santa Lucial E Salamandra Con sior Sonnino, Corrono al fronte Na non vicino : »Siamo ncmici D' artiglieria«, Sana Lucia, santa Lucial Emanuele, Ban disperato Dice: »Cadorna, Divento mato; Tornemo a Napoli, In osteria« 1 Santa Lucia, santa Lucia! Passar 1' Isjnzo, Se un osso duro; Su le montagne So troppo scuro : »Mai piu npn vedo, L' Austria-1) jgheriai, Santa Lucia, santa Lucia! Arrivederci, Cari Italiani; Forse a Milano Oggi o domani Verremo a prendere La Lombardia 1 Santa Lucia, santa Lucial Prinašamo v italijanskem izvirniku ter v ednostavnem slovenskem prevodu zanimivo pesen, ki jo zdaj naši vojaki in tudi civilno prebivalstvo na južnem zapadu prepevajo. Pesen, ki 8 posebnim humorjem zasmehuje izdajalske Itnli-jane, se poje po znani melodiji „Santa Lucia' in bode cenjene čitatelje gotovo vrlo zanimala, Evo jo! Straži na morju Naše brodovje, Na Krnu pobija Sovražno rogovje I Živila Avstrija In Ungerija I — Santa Lucia, santa Lucia! Tik tam ob Soči Enanuel zdihuje, In z nosem on kvišku Zvezde opazuje : »Dovoli, da vstopim, Gorica mila!«— Santa Lucia, santa Lucial IJ Gabriele Nosi kitaro, Tužno prepeva Svojo pesmico staro: »Pridi, oj Trst, Za te se pobija« — Sinta Lucia I Santa Lucial Tudi Cadorua Prepeva v tercetu Z robcem si solzj Nabira v arzetu : »Zakaj nisi nagnila Se mi zmaga, ti mila ?< — Santa Lucia, santa Lucia! In v koru prepevajo Garibaldinci : »Mi smo vlomilci, Vkup v^i morilci, Zbežimo od teh hribov Že je zdaj sila.« — Smta Lucia, santa Lucial In v .zrakoplavu Med temnim oblakom ! Ki se vzdiguje Z vrlim vojakom : »Glej, v Italiji Je strašna draginja! — Santa Lucia, santa Lucial Legar in kolera In druge bolečine Kroglje sovražne Ob tla so nas bile . . . Ah", moje hlačice — Disenterija, — Santa Lucia, santa Lucia! In lepa Elena V M ramaru Kopala se rada Oj solčnem bi žaru I Ah — moja manrca: Morska zver tam ja b'ul Santa Lucia, santa Lucia! In Salamandra Z gospodom Sannino Bsžita v vrste A ne — v bližino: •Ker njih neprijatelj Je artiljerija I« Santa Lucia, santa Lucia! Emanuele Pač slabe je volje II reče Cadorni : »Znoreti je bolje, Ajdiva v Napoli« Tam je oštarija 1 Santa Lucia, santa Lucial Pregaziti Sočo, Huda težkota. Tamkaj v gorovju Je grozna temnota. — Nikdar več videl te Av«rija-Ungerija — Santa Lucia, santa Lucia! Torej na svidenje Dragi I.alijani, Mogoče že danes Ali jutri v Milani, Tamkaj se snidemo Le naša je Lombardijal Santa Lucia, santa Lucia! natio katei ski \ tudi to se po; govil dilni mem o k dati. svoji razn težk kmp toliti kme je v negi kor veli! vrst Mia in i ali -teži dali za mai so br pri! ža nas pra toilt n i ,tre žei ki »lil 86 Spi sti tal pai me val ža' r e r c m< da na loj d i mi Bfc ze še de P* k( i P< la g in la g' se P b g: k P n h n v P B P i 6 V 5 Kmet in vojna. Dne 23. oktobra je imela drnžba „Deutsch-nationale Vereinigung" v Kremsu zborovanje, na katerem je imel okrajni sodnik Rochowan-ski predavanje, katerega zanimivejše točke naj tndi mi v kratkem objavimo: „Govoril naj bi danes o kmetijstva po vojni, to se pravi o željah kmetijstva v časa po vojni, v čemur vidi svojo nalogo v zmagoviti, omlajšani Avstriji in kaj pričakajo o vodilnih krogih v podporo svojega velikega, po-memboega delovanja. Preje pa moram nekaj besed o kmetijstva in kmeta v vojni po ve-dati. Pač pri nobenem stana ni veliki boj z vsemi svojimi postranskimi pojavi v vse staronavadne razmere posegel, svoje pripadence pred tako težka vprašanja in naloge postavil, kakor pri kmetijskemu stana. In mislim, da ni noben stan toliko žrtev na oltar domovine prinesel, kakor kmetski. Krepko kmetijsko prebivalstvo, ki se je v mladostnem studenca ednostavnega, rednega kmetskega življenja svežejSe vzdržalo, kakor meščan v nervoznem, hojsksjočem beganju velikega mesta, postavilo je neštete boritelje v vrsto bojevnikov za domovino in domače šege. Mladenič in starejši mož poprijela sta za orožja in sta postila dom in hišo zvesti ženi, otrokom ali sivim starišem, ki so se že po dolgih letih težkega dela na svoj starinaki delež nazaj podali. In medtem ko se je vojak zunaj z mečem za domačo zemljo boril, imeli bo zaostali nič manjšo dolžnost za domovino izpolniti. Skrbeti so imeli, da hranjena zemlja svoje branitelje tudi redi. Ravno v tej vojni prišla je zasmehovana beseda o agrarni državi zopet do časti. Ko nas je hotela angleška nasilnost in preziranje vsacega mednarodnega prava z ženo in otrocmi izstradati, takrat je toilo treba pokazati, da za moremo na lastnih nogah stati! K temu pa je bilo potrebno, da je na deželi vsak na svojem prostoru: žena, otrok in starček. In tu se je videlo ženo, ki je v težkih skrbeh na daljnega soproga mislila s krepko roko plug voditi, voz peljati, tu se je videlo otroke in starčke, ko bo božji dar spravljali, kakor da bi jim zavest svoje dolžnosti in odgovornosti velikanske moči dajala. I o -tako se je posrečilo! Zavrnjen je zahrbtni napad naših sovražnikov in brez tuje pomoči za moremo veseli in sigurni v bodočnost gledati vsled našega kmetijstva. Označba „agrarna država" postala je častni naslov, za katerega se zdaj celo kramarski narod Anglije poteguje, ki trdi, da za-more potrebe svoje dežele kriti, čeprav to na daleč ni mogoče. Kaj pa je dalo starišem, ženam in otrokom naših kmetov moč za njih tsžko in veliko nalogo ? Bila je ljubezen za staro podedovano domačo zemljo. V velikih mestih, kjer so ljudje skupaj stisnjeni v malih stanovanjih, ne čutijo veselja do posesti lastne zemlje. Drugače je pri kmeta. Pa če je zemlja še tako slaba in kamnita in če zahteva težko delo, vendar je to kos zemlje, na katerema bo pradedje, stari oče in oče v potu svojega obraza košček kruha pridelali. Nikdar ne zavida ubogi pogorski kmet lastnika v dolini zaradi njegovega lastnega dela na posestvu. Ta ljubezen do grude napolnila je vse, one zunaj na bojišču in te doma ostale! Tako so izpolnili radi in lahko ter polno svojo dolžnost. V poročila o grozui bitki pri T a r n o w a je bilo citati, da so sredi v divjanju bitke kmetje s plugom med obema armadama g 1 o-boke rane zapirali, ki so jih napravile granate v ljubljeno domačo zemljo. Tak je bil kmet v vojni! In kaj si želi kmet po končani veliki vojni? okazal je, kaj zamore storiti tudi v najtežav-jših razmerah in da zamore svoj narod pre-hraniti tndi brez Amerike ter drage tuje pomoči, vkljub temu da je poraba v vojni mnogo večja. Zato pa upa kmet tudi na varstvo in speševanje svojega stana. Mi smo napredna ranka in zahtevamo tedaj, da se daje kmeta riložnost za duševno izobrazbo. ajti boj xa obstanek v sedanjosti zahteva du-ivno oboroženega moža tndi v kmetijstvu. Ravno ojna je kmeta pred toliko novih vprašanj postavila in moral je mnogo novega poskusiti. Zahtevamo tedaj izdatno izobrazbo našega kmetijskega prebivalstva v splošaem in v stanovskem oziru. Zahtevamo nadalje pospeševanje n a-še g a p o 1 j e d el st va i n naše živinoreje. Ravno zdaj v vojni se je izpoznalo pomen dobrega kmetskega stanu. Zato bode tudi vsakdo tej zahtevi pritrdil. Upamo pa vsled tega tudi iz polnega srca, da se pri novi ureditvi pogodbe ne bode pozabilo na pridnega našega avstrijskega kmeta in da se bo i njegove interese toplo zastopalo. Želimo pa tndi zdravo zemljiško reformo. Sveta, od krvi junakov gnojena zemlja domovine naj ne služi brezvestni špekulaciji zemljiškihoderahov, kine poznajo svetega čuta za lastni košček zemlje, temveč katerim je zemlja le sredstvo za obo-gatenje. Mi zahtevamo zlasti vplivno varstvo naših malih kmetskih posestev pred razkosavanjem in osleparjenjem. Potem ne bode več mogoče, da velike planjave nekdaj plodovite njivske zemlje, ki je dajala mnogim prebivalcem države kruha, zdaj le zapuščene lovskemu veselja služijo. Potem bode zopet krepki slan malh kmetov cvetel iu prospeval, ki daje državi pač mnogo več krvnega in pre-moženskega davka nego veliki posestniki. Zahtevamo pa tudi izdatno preskrbo za naše domu prihajajoče invalide. Pripadnik kakega drugega stanu zamore, če se vrne kot vojni invalid, lažje se vrniti k svojemu poklicu ali pa najti podobno delo. Kmet z eno roko ali eno nogo pa je res bogi vrag! Takaj bode treba skrbeti, da ti ljudje v kmetijstva lahko še toliko koristnega dela storijo, da jim ni treba javno beračiti, kar jim itak politične pravice odvzame. Koačat'. se mora čas, da bi postali invalidni vojaki — berači. Do.ua prihajajoči vojak naj dobi košček zemlje kot lastnino, katero je branil s svojo krvjo ; dati se mn mora priliko, da ustaoovi v miru svoj dom in postane tako delavni in koristni član države". Bolni napljnčih Šanafori/ Aflenat t83Q^ŽfafrrskO Jtofadur ft^f* I pri c. kr. namestniškem predsedstvu in pri nje-, govi nabiralnici v Grada, 2. nadstropje, vrata 17, Gradec, in pri pisarniških vodstvih graških dnevnikov. Brez ozira na mnoge drage aredbe vojue pomoči, ki potrebajejo pospeševanja sploš-noati, upamo doseči velike pomoči v okrepilo našega novega zaveznika, ki se je svoj čas tudi Rdečemu polamesecu v zavezniškoz vestem mišljenju požrtvovalno podelila. Mi po najboljši moči opravimo svojo lastno hišo, ako pomagamo junaškemu bolgarskemu narodu v delavni, marljivi ljubezni do bližnjega, v znamenju Rdečega križa. Predsedstvo deželnega pomožnega društva in društva gospa Rdečega križa za Štajersko. Za bolgarski Rdeči križ. Naša domovina je dobila novega zaveznika. Janaški bolgarski narod je, ne da bi se pustil premotiti od naših lakovnih sovražnikov stopil na našo strati in na stran Nemške države, spoznavši, da more samo tukaj v pogumni skupni borbi doseči njegova domovina blagor in blagoslov, in njegovi otroci cvetočo, varno in nemoteno bodočnost. S prodirajočo silo, ki more po tako kratkem času po balkanski vojni obuditi v nas vseh začudenje, prodirajo bolgarske čete v deželo glavnega sovražnika in nam pomagajo izpolniti usodo, ki si jo je Srbija sama nakopala. Avstrije namen, postaviti most do orients, kjer izvršuje naša zaveznica Turčija čudežna dela, se bo ndejstvil sedaj po dolgih homatijah. Mi čutimo velikost tega svetovnozgodovinskega trenotka, v katerim se bo skovala trdna zveza zvestobe od Severnega morja do zlatega roga, v kateri bo nova čveterozveza Nemčija, Avstro-Ogrska, Turčija in Bolgarija s č;8to vestjo in iskreno zvestobo zaprla pot stari čveteroz vezi, izrodku lokavosti in hinavščine ! Da se pa more izpolniti tako visok namen naše monarhije, k temu je pripomoglo junaštvo Bolgarije, njen visok sklep, kateri za to večna hvala. Nam Avstrijcem pa pristoja, da te zahvale ne odlagamo do mirovnega časa, naša zvesta dolžnost je, da junaškemu bolgarskemu naroda že zdaj z vsemi močmi pomagamo. Najprvo in najvažaejšo pomoč jim moramo dati storiti s tem, da skrbimo za njene tndi za nas ranjene vojščake. Zahteve obeh s tako silo peljanih balkanskih vojn so sredstva bolgarskega Rdečega križa, skoto izčrpale. Zxtorej mora Avstrija tukaj najpoprej pomagati. Da bo pomoč izdataa, se ne sme zamuditi nobeden trenutek. Zatorej se bodo darila za bolgaraki Rdeči križ pobirala že sedaj Umrl je na Rregn pri Ptnjn gploSno znani posestnik, gostilničar iu mesar g. August S taci tz v 73. letu svoje starosti. Pokojnik je bil mož stare štajerske korenine, poštenjak od pet do glave; zanesljiv in odkriti značaj, ki ni poznal nobene hinavščine in nobene zahrbtnosti. Skozi vse svoje življenje deloval je tudi za javnost in blagostanje ljudstva. Bil je skoraj 30 let član občinskega zastopa na B.-egu pri Ptuju in dalje časa tudi župan. Z vsem srcem bil je tudi vedno pristaš naše napredne štajerske stranke. Požrtvovalni mož, katerega poznajo gotovo tudi vsi kmetje v našem okraju, ostal bode vsem v najboljšem spominu. Naj mu bode domača žemljica po trudapolnem življenju lahka ! Pozor Špeharji! Občinski Bvet ptujski je sklenil, da se vršijo špeharski sejmi v Ptuju zopet vsaki petek. Opozarjamo špeharje nato iu upamo, da se bodejo živahno udeleževali teh sejmov. Vozniki, ki bi vozili drva, naj se č i m-preje oglasijo pri okrajnemu zastopa v Ptuju. Pomanjkanje krompirja. O. k. namestništvo nam piše: Z ministerijalno odredbo od 22. septembra 1915 se je doloSilo najvišje cene za krompir, ki so tako nastavljene, da se v času od oktobra 1915 pa do maja 1916 avtomatično povišajo. Ako vkljub ugodni žetvi še ni povsod v pričakovani meri krompirja dovolj na sejem prišlo, potem je glavni vzrok tega v tem iskati, da producenti velike množine krompirja s špekulativnim namenom nazaj držijo, da jih bodo po poznejših višjih cenah prodajali. Povišanje cene v poznejših mesecih pa krijejo le vsled gnilobe krompirja nastale izgube i a troške zaloge, tako da v poznejših časih ne bode doseči nobenega večjega dobička. Pri izredno veliki žetvi krompirja v tem leta ni izključeno, da bode v spomladi pouudba krom-| pirja večja nego povpraševanje po njim, tako da bodejo producenti pod gotovimi pogoji prisiljeni, oddajati svoj krompir tudi pod najvišjimi cenami. Dobičkaželjno zadržavanje krompirja ni torej samo iz stališča splošnosti povsod škodljivo, — zlasti ker se krompir letos vsled deževnega vremena ne drži dolgo! — temveč zamore tudi producentom samim občutno škodo prizadeti. — Opozarjamo kmetovalce na ta odlok ces kralj, namestoije, ki je gotovo nepristranska. Kdor zadržuje krompir, ne škoduje samo kupcem, marveč v prvi vrsti sam sebi. Kajti krompir mu bode v veliki meri segnil, cena pa bode pozneje padla. Uspehi domačih letalcev. Kakor je poizve-deti iz poročil c. kr. avstrijskega Aero-kluba »Mitteilungen desk k. ojterr.Aero Klubs" z dne 5. oktobra t. L je šefpilot „Hansa uad Braaden buTHsehen Flugzeugvjsrke, A.G.", Franz Reiterer iz Kindberga, postavil in dosegal dna 21. iu 29. septembra t. 1. tri nove višinske svetovne rekorde. Dne 22. septembra predpoldne se ma jo — 6 — posrečilo z dvokrovom s štirimi paaažirji v 58 minutah doseči višino 5000 m; na večer istega dne s tremi paaažirji v 68 minutah višino 5500 m in 29. septembra z dvema pasažirjema pri slabem vremenu višino 6500 m. Štajerska domobranska regimenta iz Gradca in Maribora lahko etojeta dan 11. novembra za svoj častni dan. S'lovito so navalili Italijani na Eras, ali ta dva regimpnta sta s svojim ognjem preprečila nešteto italijanskih naskokov. Na bataljon bauptmana K., opetovano odlikovanega junaka mariborskih domobrancev, so Italijani popoldne petkrat napravili naskok. Naši Mariborčani so jim klicali iz tisoč grl: »Avanti!", ali Italijani so prišli »avauti" samo tcJ.>ko, da so imeli prav velike izgube. Ob tako hrabrih bojevnikih, kakor so ti štajerski domobranci, se razbije v»ak italijanski naval. Koroška infanterija se je odlikovala v bojih za Kraško planoto posebno 26. dan bitke, to je bilo dne 12 novembra. Lalijani so na-skakovali z vso silo, in sicer ho poslali v boj svoje sveže iifciiiterijske čete. Kakor je Napoleon pošiljal svojo staro gardo, da odloči konec boja, tako so mislili tudi Italijani, da dosežejo s svojo gardo, z bersaglieri t", česar niso mogli doseči »ktivni regimenti in mobilna milica tekom 25 dni. Ali ne bersaglieri, ne druge čete niso nič pridobili. Zopet so bili lovci naših planinskih dežel, ki so odbijali sovražnika, in poleg njih koroška infanterija. Ljuto so jo napadali Italijani, pa so bridko čutili moč Korošcev. Ne dajte ječmena in ovsa v mletev) Pokazalo se je, da kmetovalci po mnogih krajih dajejo oves in ječmen — deloma sam, deloma mešan z drugim žitom — v mline za moko. Kmetovalci se opozarjajo, da je po ministrski naredbi z dne 21. julija drž. zak. štev. 203 to prepovedano in se bo poleg kazni oves in ječmen zaplenil, če se še najde v kakem mlinu. Kot krušno žito je določena pšenica, rž in kjer ee je kaj pridelalo, tudi ajda. Kdor krušnega žita ni toliko pridelal, kolikor ga dovoljuje zakon za porabo njegovi družini, prejme od županstva potrebno množino pšenice, oziroma ržene moke. Od ječmena in ovsa pa si sme obdržati vsak kmetovalec le toliko, kolikor ga rabi vsakdo za seme in poleg tega za krmo : od ječmena eno četrtino celega pridelka, od ovsa pa, kdor ima konje, po en kilogram za enega korija na dan. Ostala množina ječmena in ovsa pa se mora oddati komisijonarjem Zavoda za promet z žitom. Preskrba naših čet s sredstvi proti mrazu. Iz vojnoporočevalskega st*na: Preskrbo naših čet s sredstvi proti mrazu je uvedlo vrhovno armadno poveljstvo sporazumno s c. in kr. vojnim ministerstvom že zgodaj. Treba je bilo izredno velike množine odposlati, potrebno je bilo več tisoč vagonov, da se je pripeljalo pripravljene množine v področje armad in velike kolone avtomobilov in vozov so spravile do čet skrbno pripravljena sredstva proti mrazu. Kako se godi našim vojnim vjetnikom v Ru-S;ji. »SI. N." poroča: Iz Sibirije je pisal te dni neki slovenski častu:k svojcem med drugim: »Tu sta me dobila tudi nadporočnik G o d i s e in stotnik P o pasje*. Ni težko uganiti, kedo da sta ta dva gospoda. Treba je njuni imeui postaviti le drugo poleg drogega: Godi se po pasje!" — K temu le pripomnimo, da se ruskim vjetnikom pri nas res tako godi, kakor se jim morda še nikdar ni godilo. Debelijo se pri obilni hrani in malem delu. Naši vojaki pa živijo na Ruskem po pasje! Na tuje troške. C. k. štajersko namestništvo je preklicalo doe 24 juoija 1886 rojenega v Aller-heiligen okraj Murzzuschlag pristojnega brezposel nega natakarja Ivana Konsteine r, kateri pohajkuje pri raznih županstvih in prosi na račun svoje domovinsko občine denarne podpore. Kjer bi se še utegnil pojaviti, naj bo mu, če ni posebne in nujne potrebe, ne da ničesar, marveč naj se z njim postopa po vlačugarskem zakonu. Zaprli so v Celju bivšega oberlajtnanta j Gvidona H o f m a n n, doma iz Rogatca. Ko je i Hofmann izgubil svojo oficirsko šaržo, je odšel i na Dunaj in se tam preživljal, kakor je pač ; vedel in znal, dokler ni bila razglašena mobili- < zacija. Tedaj je moral pod zastavo kot infante- ! - rist, a je kmalu postal feldwebel in .je bil v • vojni tako močno ranjen, da je bil odpuščen cd vojaške službe. Vrnil se je zopet na Dunaj in je pričel izvrševati razne sleparije. Da bi imel pri temu večji uspeh, si je obesil na prša veliko in malo srebrno ter bronasto hrabrostno medaljo, dasi mu ta odlikovanja niso bila nikdar podeljena. Naposled so mu postala na Dunaju tla prevroča in odhitel je v Celje, kjer so ga pa hitro zaprli. Nesreča. V delavnicah južne železnice v Mariboru se je pcdrl oder pri neki stavbi in se je zidar Person ubil; zidar K a 1 u n.d a pa je bil težko poškodovan. Cerkvena tatica. Na S1 a d k i gori pri Šmarjah je prijel mežnar postopačinjo Terezo V e i t, ko je skušala ukrasti v cerkvi nabiralno pušico. Oddal je tatico orožnikom. Veit je bila isti dan šele iz celjskega zapora izpuščena. Zaprli so pismonošo Antona G o r š e k v Petrovčah pri Žalcu, ker je poneveril mnogo denarja, ki bi ga imel strankam prinesti. Rudarska nesreča V savskem rovu v Trbovljah ponesrečil je delavec Albin P o t o k a r. Odtrgalo mu je prate obeh rok in mu razmesa-rilo roke do laktov. Spravili bo nesrečneža v bolnišnico. Tat. VSlo v. Gradcu so zaprli poštnega slugo Franca Ferk, ki je poneveril 1190 kron. Tudi lastnega svojega očeta je za več kot 70 kron osleparil. Obtožbo radi veleizdaje je vložilo zagrebško državno pra»duišt/o proti poslancu drju. Srgjanu Budisavljeviču, zdravniku v Sremskih Karlovcih, drju. Lazarn Popoviču, odvetniku v Glini, drju. Milanu Metikošu, profesorju v Ze-monu Gjuri Gavriloviču in privatnemu uradniku v Sremskih Karlovcih Mdanu Teodoroviču. Požrešni prekupčevalci. List ogrskega poljedelskega ministrstva poroča da je nek posestnik mlina Bekeszabi prejšnje leto kupil 2000 prešičov za 200 000 kron. Letos jih je prodal za 1.600,000 kron. Ako odtegnemo 800.000 kron prehranjevalnih troškov, zaslužil je ta prekupčevalec pri 2000 prešičih več kot pol milijona kron, namro« 600 000 kron. Sv. Lenart Si. g. Piše se nam: Od strani tukajšnega c. k. du.vcriega urada se je takoj z začetkom vojne med z vojnimi doneski podeljenimi ženskami pričalo zbirco v prid »Rdečega križa" Do konca septembra 1915 se je vposlalo na vojni oskrbovalni urad na Dunaju svoto 3643 kron. V mesecu oktobru t. 1. je pokazala ta zbirca us,>eh od 380 kron; to svoto se je porabilo za nakup 19 kotljev za čaj za južoo-zapadno armado Prirediteljem to tako uspešne zbirce gre pač vsa čast in hvala! Razpečava riževih otrobov kot krmilo. Izrabljajo sedanje izredne razmere, spravljajo posamezne trgovske tvrdke odpadks riža, »riževe otrobe", s bvalisanjem kot krmilo v promet. Ker so ti odpadki samo zmlete riževe lupine, ki nimajo nobene vrednosti in jih sploh ni sma-tr ti kot krmilo, je odredilo c. kr. poljedelsko ministrstvo, da se udeleženi krogi pred prodajo tega blaga kot krmilo najnujnejše svarijo. 22 sinov na bojišču. V Ahlbecku na Nemškem (Pommero) živi krojaški mojster Ferdinand E g 1 i n a k i, ki ima 22 sinov v vojski. Eglinski je sedaj tretjič oženjen in ima vse skupaj 30 otrok. Priprostemu krojaču gre čast, da ima, kakor je sedaj neizpobitno dognano, največje število činov na bojišču Vpoklic 42—50 letnih. Prekmurske »Norine" poročajo iz ne vemo katerega vira, da pred mesecem marcem 1916 od 42 do 50 let stari možje, ki so bili spoznani za vojaško službo sposobni, ne bodejo vpoklicani. Oprostitev živinorejcev. Vojno ministerstvo namerava ukreniti vse potrebno, da se moški letnikov 1865 do 1872, ki krmijo živino (posestniki in hlapci) na kmetskih posestvih, ako ni nobene druge moške moči na razpolago, za zimsko dobo 1915/16 oprostijo od črnovojniške službe. Tozadevne prošnje se morajo vložiti pri c. k. okrajnih glavarstvih. OvČja volna je vsa zasežena. S 15. novembrom je vsako razpolaganje z zaseženo ovčjo volno prepovedano. Zaloge volne se morajo naznanjati glavarstvu vsacega 1. in 8. v mesecu. Grozdne pečke. Kakor nam poroča avstrijska centrala za olje in maščobo na Dunaju L, Stu-benberg 8/10, so ee strokovnjaki prepričali 8 posebnimi poskusi, da se še tudi iz plesnjivih in črnih tropin lahko a pomočjo rešete dobi grozdne pečke. Ljudstvo je mnenja, da črne iu plesnive tropine niso več zaplenjene. To mnenje je napačno. Ljudstvo se torej opozarja na vladno odredbo z dne 14. okt. 1915, katera določa,, da se morajo »se gr< zdne pečke oddati zgoraj označeni centrali na Dunaj za ceno 20 vin. 1 kg. Pečke se morajo dodobra posušiti in poslati naravtirst omenjeni centrali. Iz ruskega vjetništva. G Franc Vi rant iz j Žalca, ki je služil v . iuftr. reg., piše iz j Obojana v gubimiji Kursk z dne 20. oktobra: »Od 20. apr la naprej sem » slažbi pri nekem dobrem gospodu, kjer mi ničesar ne primanjkuje. Sem zdrav, le sive lasi sem že dobil. Ta-kaj je vse mnogo cenejša nego pri nas, vendar pa mi primanjkuje denarja, ker nisem do danes nobenega dobil. Konrad J o n k e iz Oplot-nice dela tukaj kot mlinar in Bernard Lednik iz Amdorfa pri Celju kot tesar; drug' so ooe-karuiški in poljski delavci ali ,pa vozniki. Gre vsem d«bro " Varujte živali po zimi 1 Štajersko društvo za varstvo živali (G.-adec, Jakorainigasse 13) opozarja, da je škodljivo, pustiti kouje pri mrzlem vremenu nepokrite na mrzlem stati. Tadi je podkove, zlasti pri mokrem potu, večkrat poojstriti in konjsko opremo v gorkem hleva shraniti. Ako se daje konjem ledeno mrzlo že-lezje v gobce, se jim prizadene težke bolečine in poškodbe. Železne dele naj se pred rabo r toplo vodo pomoči ali pa s toplo cunjo krepko obiiba. To je tudi treba, ako se konje v prostem krmi in se jim železo iz gobca vzame. — Hlevskega pea na verigi se mora pred mrazom in snegon zadoBtno varovati; ležišče mora biti čiato in toplo. Bogato krmljenje in vsak dan par ur prostega gibanja je za zdravje psa potrebno. Ogenj v železniškem vagonu. Na postaji r Sevnici je nenadoma nat-tal ogenj v nekem vagonu, v katerem sta bila tudi dva soda špirita. Delavec, ki je ogenj prvi opazil in ga skusil pogasiti, se je hudo opekel. Vsebina vagona jo popolnoma zgorela. V vagonu se je nahajala tudi zapuščina na srbskem bojišču padlega bauptmana Albina Pero. V Dravo Skočila jevMariboru 18 letna blagajničarka Adela Z o t e 1 i zaradi neke neozdravljive bolezni. Mrliča nesrečnega dekleta še niso našli. Srbski plen. Nemški generalfeldmaršal von. Mačke n sen je odredil, da pripade vea na Srbskem napravljeui plen, sestoječ iz mnogoštevilnih topov in drnzega vojnega materijah, skladišč in vagonov, Bolgariji. Kakor poročajo iz Sofije, je izzval ta ukrep bolgarski javnosti navdušeno hvaležnost. Srbski državni arhivi. Iz Sofije poročajo, da so se Bolgari v Nišu polastili tudi tamkajšnjih državnih arhivov, v kolikor jih vlada na svojem begu ni mogla vzeti Tudi privatni arhiv kralja Petra se nahaja v bolgarskih rokah. Med dokumenti so našli tudi najnovejši srbsko vatikanski konkordat. Cirilica V Bosni. Bisanska vlada je na vse oblasti, vse urada in zavode določila izključno rabo latinice in prepovedala rabo cirilice. V cirilici pisane vloge smejo uradi pač sprejemati, reševati jih pa morajo v latinici. To velja tudi za občinske urade, trgovsko in odvetniško zbornico ter podobne korporacije. V šolah je rabiti izključno latinico ; samo pri pravoslavnem verouku je še dovoljena cirilica. Japonci in Formoza. Na podlagi kitajsko-japonske pogodbe iz leta 1895 je pripadel otok Formoza Japonski. Od tedaj skušajo Japonci otok z vsemi sredstvi pojaponiti. Domače prebivalstvo pa se brani in vsled tega imajo Japonci vedno dosti opraviti z vstaši. Glasom uradnih ruskih poročil iz Tokija je bilo ravnokar od 1026 obtoženih Formozanov 505 oseb na smrt obsojenih. Gospodarske. Izgube zaradi pregostega nasajevanja sadi dreves. Začelo se je jesensko sajenje sadnih dreves .. bo z dobrim vspehom nadaljevalo cel november — bo jesensko vreme nekol.ko ugodno. Na mnogih krajih se sadijo letos vojne rastline in spo.ninske rastline v spomin na veliki čas svetovne vojne m na za do se ta fla n: mota; ražviji ■čestol so di ni ra! vrhi c tako, pogit izgub bolj odvr ling) zabr slam rasti tasti je, < dov 4ega pod Stre bav biti sto n. iz ko de ve: za la: in «!' dobe e in enje adnt> loča, ioraj i kg. slati )ra : kein. anj-Tu-tdar da-lot-lik IJ6' itvo 13> lrz-adi rat JVtt že-ine> > v iko-em 'ga. )oa in. ur Da junake, ki so padli v težki borbi za cesarja in i Proti Srbom. Zasledovanje na-domovino. Pri tem je razumljivo samo ob sebi, da I. _. 11, , . . , ., __ ^e ta drevesa, ki naj ohranijo bodočim rodovom spomin ; prednje vkljub najslabejsemu vremenu naše sedanje resne dni ki jih prež vimo v trepetu, r dODro. g>aj Jav0r je zaseden. loiajo vsaditi tako, da bodo tudi veselo rastla in se J « Pri tem bi se moralo ogibati napake,) ki se jih JMeiHSKO pOrOčllO. tokrat napravi, namreč pregostega sajenja dreves. Ako | „ , . . . „ • W « drevesa pregosto nasajena, se ne morejo ra vse stra- j rrotl Angležem, 1U rran- innijati, korenine izpodjedajo ena drugo in drevesni ; c 0 z e m Angleži SO poskusili VČeraj |nbi deia)o senco eden drugemu, kadar postanejo obsežnejši i <-^ ^ ' iko, da spodnje vejice in veje' zaostanejo in končno I napad na naŠO pustojattko 00 CeSll ^^^"leSr" ZmMiŠa d°n0Sn0St iD i Messines-Armentieres. Bili so zavrnje- Priporoča se pri novem sajenju drevesa ne saditi j ni, V ArgOnak SO hoteli^ Francozi neki bolj na gosto kakor na 10 metrov razdalje. S tem se | , ... odvrne navedena škoda. j nas jarek razstreliti, pa smo ga pra- Zimsko varstvo jagod. Posebno debtle jagode (nemško imenovane Probst- trp'jo v nesneženi zimi mnogo mraza. Te se da obraniti s tem, da se rastline v novembru z močno slamnatim gnojem rahlo pognojijo. Pri tem se jedro rastlin ne sme pokriti, česar celo najmočnejša jagodna rastlina ne prenese. Ako ni slamnatega gnoja dobiti, tedaj a; tudi lahko ta to porabi na-ekano srrrekovo in jelkino dfcčje. Važno jr, da razstline vkljub svoji zimski odeji dob jo še vedno dovolj zraka. Zaradi tega bi se naj mastnega, neslamna gnoja naločila samo tanka plast okrog rastlin. V spomladi se zakoplje gnojno pokrivalo ravno pod zemljo, pri čen.ur je pa paziti, da se ne zrahljajo in ne odtrgajo korenine, ki so blizu površine. Iskanje semenskega blaga za prihodnje leto. Vojna nam je bila že od začetka na mnogih poljih stroga toda dobrotna učiteljica in nam je tudi pri dobavi potrebnih semen dokazala, da bi se naj mnogo teh semen gcjilo v tuzemstvu več kakor dosedaj, da bi mogli biti ob času stiske v tem cziru koliko,- mogoče samostojni. vsako vočasno izpraznili. Proti Rusom. Položaj' je v splošnem naspremenjen. Proti Srbom. Zavezniške armade so v zasledovanju splošno črto Javor severno Ravka - Kursumlje - Ra-danOrugliea dosegle. Naše čete našle so Kursumlje od Srbov zapuščeno in oplenjeno. Vjeli smo vež sto Srbov in zaplenili nekaj topov. Postreljeni italijanski socijalisti. K.-B Stockholm, 16. novembra. Urednik švedskega lista „A.rbetet", ki je pred kratkim Italijo obiskal, poroia sledeči prizor iz F 1 o-renca: Pri mojem prihoda na kolodvor bilje ti Velik del semen, ki jih potrebujemo vsako leto, , a. pr, navadno korene, karote, zimske endivhe dobivamo j ta od radovedne ljudske množice pren*polujen. iz inoztmstva, iz Francije, ki nam sedaj nasproti stoji , j>Ja moje vprašanje, zakaj je toliko ljudstva sku- '■četud?zdafn?W.ko med sedanjimi neugodnimi j P*J P"«'«), se mi je povedalo, da hoče ljudstvo delavnimi razmerami v nasadih kaj spremeniti, moremo j videti socijaliste, k,i s e j i h bode po-vendar brez posebne potrate časa ali denarja skrbeti že ? s t r e 1 i 1 O. Bila je vznemirljiva slika, ki sem jo kmalu nato videl. V skupinah po 20 ia prihodnje leto s tem, da izbiramo že sedaj semene rastline belega zelja, korenja, karot, korenjeve peteržije in cikorije — in jih skrbno hranimo za zimo, da jih moremo v prihodnji spomladi nasaditi za vzgojo semen. Kdor bi rad gojil semena enc ali druge vrste zelenjave in se hoče s tem še bolje baviti kakor do zdaj in želi stvarnih poukov o tem, naj se obrne do podpisanega mesta. Preziniovanje nekaj zelenjav na licu mesta Splošno znano je, da se more špinačo, motovileč in v jeseni nasajene sadike zimske glavnate solate zunaj prezimovati brez odeje. Vendar se naj opozori na to, da pri neprehudem mrazu tudi sltdeče vrste zunaj vzdržijo. Zimski gubav (kodrast) ohrovt (zimski ohrovt), mla-dičast ohrovt in zimski luk. Pod lahko odejo listja se mož zbrani šli so obsojenci pod močnim zastraženjem mimo. Imeli so še vedno uniforme in med vojaškimi videlo se je tudi mornariške auknje. Rilo j i.h.j fLokal.j, 200,.kLso. ae^ia prepričanja in sovraštva proti vojni branili, pokoriti se povelju in oditi proti sovražnika. Zdaj so bili od vojne sodnije na smrt obsojeni in se jih je v A r e z z o peljalo, da se jih tam postreli. Večinoma so se držali prosto, semiutja celo kljubovalno. Kakor živino se jih je pognalo lahko pusti zunaj črez zimo na iicu rreita tudi navadno y vozove, katerih okna so imela železno mrežo. korenje, karote, črn koren in korenjevo peteržilo. • , , . , .. , . , Y ,. ,. ' r, Gledalci so kazali v splošnem malo sočutja; ah Oton Brtlders, strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestništvu. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. Proti Rusom. Bojišče pri Czar-torysku kaže velikost zadnje zmage. Sovražnik je imel težke izgube. Do- liva. Proti Italijanom. Tudi včeraj niso Italijani svojih napadov ponovili. Ponoči poskusili so slabotne sunke proti Zagori, Montn S. Michele j in S. Marzinu. Vsi so bili zavrnjeni. Od danes zgodaj zjutraj stoji Gorica; zopet pod lj utim topovskim og- , njem. V prvi uri padlo je okoli 400 krogelj v mesto. Stari mestni del od Rive stal je včeraj od Altissima sem pod ognjem. Naši letalci obmetali so ' vojašnice od B e 11 u n a z bobami. Zahtevajte povsod ,Štajerca4 in darovalcu čast delajo, se kupuje v svetovni hiši Suttner, katere solidno, lepo blago ima svetovno ime. 1316. 1326. 13B0. 1376. 1803. 1204. 1816. +10. 613. 1512. 781. 164-6 916. 98'. toss. 114 46!-. 212 Lepa ura na pendelj........ Ura na pendelj, gre 14 dni..... . . . K 10-60 ■ '■■', 20'- Lepa stenska ura.......... ■ ■ .1 *HI Fina ura sukavica......... • • ■ > '?•- -lobra ur*-budilnica......... . . . » 3-60 Ura-budilnica s kazalcem za datum . • •' • „ 6'— Kina ura pudilnica......... • • 1 '■«> Roskopf-žepna ura, nikel...... • • » *:'° Tulo-nikel-ura, dvojni mantelj .... . . ! 980 „Zen th"-nikel ura, 16 rubisov .... ... 26 26 Srebrna Tula-ura, dvojni mantelj . . • • , »I— I!*nj:,ti zapestnik s srebrno uro . . . • • * 17' Srebrna verižica, masivna...... • • n 3'20 Srebrni privesek, mas.ven...... • ■ • i '-60 Srebrni n-žni venec........ «...', 6-70 Dnble »lata vratna verižica ..... . . . . 6-80 Duble zlali križec......... •••„ iw Srebrni prstan z lepim kamenjem . . . . " 1-20 Krasni katalog zastonj in franko. Razpošiljate? po povzetju al napn-j-plačilu avote Zlato aro Bastunj zamori' vsak kupec VeC dobit! krasnem katalogu. Kar ne dopade. se izmenja. Vsaka ura je najaaunoiii'je r«pelirana, stroKovnjažKO oijena in proti prahu zaprta. _______Vse zlatn in srnbrno bl»go je uradno puncirano._______ Lastna fabrika ur v Š/ H. SUTTNER T LJUBLJANI štev. 701. ___KrSCanska svetovna razpošiljal na.— Nobene filijalke. 453 I vojno sive že 25 let najbolje pri- V I K.'1" prsne karamele s , 3 smrekami' • Milijoni' rabijo proti meDi je bil to dokaz proti govoričenju o vojnem n&vdušpnju v Italiji. Ako so prehladimo, nastopajo v udih »strupi prehlajenja", ki nam povzročajo bolečine. Ako preveč delamo, nastooajo v udih „snovi utrujenja", ki škodujejo delovanju mujkeljev. Tako „strupi prehlajenja" kakor „snovi utrujenja" se hitro odpravijo, ako masiramo noge in roke s Fellerevim bolečine odpravljajočim, mu-skelje in kite okrepčujocim rastlinskim etcnCnim tlu dom z zn. „Elsa-fluid". 12 steklenic poShe franko za 6 kron lekarnar E V. Feller, Stubica, Elsa-trg St. 241 (Hrvatsko). Od mnogoštevilnih zdravnikov in v čez stotisoč zahvalnih pisem se priporoča. (u) Znana f. ur Max Bobnel, Dunaj IV, Margarethenstrasse 27/E1 dobila je te dni od enega svojih kupcev sledeče priznanje-valno piimo: »Cenjeni t ur Max B6hnel, Dunaj. Po inzera'.ib opozorjen na Vaš j cenjeno firmo, kupil sem začetkom vojne eno bu-dilnico Vašega labrikata, ki sveti Čutim se dolžnega, izreči Vam I polno zahvalo. 0 dobroti sami ni izgubiti nobene besede, le sve-1 tilo nas vsak dan vsled sroje intenzivnosti iznenada. Pravi čudež I je imenovati, da budilnica sploh Se gre, ker je na marSu jako amn. „,,!•..,..,11 OXAl R-na/w I veliko trpela. Od bojišča Vas najbolje pozdravljam z veleposto- 8lej SmO pOKOpall £0\)\J KUSOV in pO- : vanjem Franc Gs ta ttner. vojna pošta 100. vi'ivili 400 «VPŽtll »rrnhnv Plpn znaša Veselo presenečenja za naše junake je prava Bohnel- bliH III 1W SVe^lU glOUOV. JriCU /.UUSU j Y0jna ura od tmoe f „ Mas Bohnel] Duliaj u< Margarethen- TAiS timu- muk in vflilrp nilin^inp ttrc straBe r'lhx- lzdelana je jako otusno, ima dobro anker-kolesje vec iisoc pusK in veiiKe množine stre- in je stalni spomin na Teilko_gTelovnj vojno. Na »hte»o dobi vsak čitatelj našega lista n .vi ilustr katalog zastonj in poštnine prosto. Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom. Pri vladajoče« gerkera letiem časn je priporočljivo, ako se ima v vsaki hiSi desinfekcijsko sredstvo. Opozarjamo na današnji inzerat Lysoform-tvornic Mleka je malo in dostikrat se ga ne more otrokom toliko dati, kakor bi bilo to želeli. V obliki puddingov, narejeno iz dra Oetker p u d d i n g - p r a S k a, '/, litra mleka, 5 dkg sladkorja, zamoro se mleko Stediti in vandar otroškemu organizmu zjifteljeno redilno sredstvo dovesti Veselje je videti, kako se otroci vsake starosti na teh puddingih razveselijo. | kašlju J hrip:iv»sti, katarn.za-slin erijo. krenemti in oslovskemu kaliju,zato so dobrodošle vsakemu vojaku, Mnn ne»- potr. spri- nikov jamčijo za sigurni nspeh. Jako uspešni in ilolinioku-iii bonboni. Cena 20 in 40 vinarjev Doza 60 vinarjev Se dobi pri: H. Molitor. apoteka v Ptuju. Ig. Di-li balk, apoteka v Ptuju, Karl Herrmann Laški trg, A. Kis-baclier, l-aski trg A. Plunger.apo'eka Pod-četrtek,Han8Sclinider-srliit delavnikih od 12. lure do 3. ure popoldne (blagajna je od llS. do 1. on laprta): ob nedeljah in I j prainiUk od 11. do 18. ura dopoldne. I 11 kopeli i vroči« irakoa, paro »»rauMhad" > rjuho K —• 70 Armadna ura z napestnikom. Velikost kakor »Lika Nikel ali jeklo, velikost kakor slika........K 10— 7, radium-svetilnikom, velikost kakor slika .... K 15*— Znnrnka^Cyma" s preciz. cnker-kclcsjem.....K HO.— Oiiginal „Omcgau s preciz. anker- kolesjem .... K 16.— S pravo radium-svetilno cifern co JO K več. Z varstvom za steklo glasom slike vsak komad 1 K BO v več. Srebrna ura ?a napestnik . . ......v. . . K 14.— 14 karatna 2lata ura .............K 28 — Zgorajšna ura z napestnikom, velik format .... K 6-— Ista, elegantna plofiča.............K , 8-— Z radium-svetilnikom, I. kakovost........K 10 — /.i'jinc budilnice z ali brez jermena.......K 18*— Iste z radium-svetilnikom, I. kakovost ..... .K 26*— Vojne ure z 2 ali 3 cesankim reliefom.....K 5' — Vojna budilnica kanone K 6—, bobnar.....K 7*— Cena niklasta ura...............K i-— Gena ura budilnica ..............K 4'— 3 leta garancije. Razpošiljatev po vpošiljanju svote s 50 v za podtnino tudi na bojišče po I. ekaportni hiši za anradne in vojne nre Max BBhnel, Dunaj, HaigatetMSttaflB 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 472 Proti nalezljiyosti moramo se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive bolezni, kakor I Skerlatica, špički, osepnice, kolera, legar t večji meri pojavljajo. Zato se n»j rabi povsodi, kjer se lake bolezni pokažejo, dobro-razkuževalno sredstvo, ki naj bi bilo v vsaki hiši na rmpolago. Po preizkusih je v sedanjosti najboljše razkuževalno sredstvo v zavodu prof. Loffler, Liebreich, ProskauT, Divestea, Vas, Pleilter, V.rtun, Pertik itd. ki je bre* duha, brez strupa in po ceni ter se dobi v vsati lekarni in drožeriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo) za 90 vinarjev. Uspeh Lyoforma je zanesljiv in gotov in se zato od vsakega zdravnika rabi za razkuževanje v bolniški postelji, za umivanje ran, oteklin, za ar.tiseptične obveze in za irigacijo. Lysofnrm>milo je fino, nalahno milo za toaleto, ki vsebujo 1 odstotek Lysofrrraa ter antUeptiČno učinkuje. To milo se lahko rabi tudi pri najobčutljivejši koži kakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredi kožo mehko in prožno ter nareja jako aromaticen duh. Zadostuje le rn poskus in Vi bodete vedno rabili le to izvrstno milo, ki je le navidezno drago, v porabi pa je jako ekonomično, ker en kos za dolgo Časi zadostuje. Komad stane 1 K 20 vinarje*. vPf