j- Kanonik Jakob Kavčič. | Maribor, 8. juliia 1915. Pretresljiva \i©st je danes došla, v Maribor. Umrl je v Gradcu v bolnišntci usmiljenih bratov pra. fiast, g. kanonik l a k o b E a ;v 6 i fi. Že dolgo 6asa smo s strahom pričakovali tega poročila, kajti vedeli smo, da je preblagi gospod kanonik smrfcnonevarno bolan. Ker je bil pokojnik, v Mariboru obče znan in v v$©h slojih aelo priljubljen, ]e bila žaiost, posebno v njegovih prijateljških krogih, velikia in odkritosrčna. Iz življenja nepozabljivega pokojnika naj pojasnijo sledeči podatki dobo njegovega skromnega, a velezaslužnega življenja, Rojen je bil rajni g. Jakob Kavčič 14. majnika 1862 pri Sv. Petru pri Radgoni. Po odlično dovršeni ljudski šoli v Gornji Ra3goni je šel na gimnazijo v Maribor. Kot čefrtošolec je bil 1. 1878 sprejet med prvimi gojenci v dijaško semenišče,. Ejer je bil uzor marliivosti in vzglednega veaenja. Po maturi je Šel v bogoslovje, kjer je nacialjeval svoje neumorne študije in hrepenenje po nraivni popolnosti% V 3. letniioi je bil duhovnikom posvečen, 18. julija 1885. Naslednje leto. po konfianih bogoslovnih nauMh, je bil poslan kot kaplan v Ribnico na tPohorju, kjer je služboval dve leti. Potem je prišel kot kaplan 1. 1888 fc sv. Magdaleni v Maribor. 2e prihodnje leto 1889 je bil imenovan kornim vikarjem pri stolnici v Mariboru, katero službo je opravljal do<14. aprila 1893. N&kaj nad eno leto je bil pozneje stolni kaplan. 14. avgusta 1894 je bil imenovan veroučiteljem na slovenskih paralelkah c. kr. gimnazije v 'Mariboru. Po ustanovitvi ženskega učiteljišča pri 56. šolskih sestrah v Mariboru je bil imenovan veroučiteljem tudi na tem zavodu. 31. avgusta 1909 je bil imenovan kanonikom kn.-šk: lavantinsikega kapitelja v Mariboru. Prerano, ah. mnogo prerano im^rli gospod kar i;onik je bil izrazit, vrlo plemeniti zna5aj. Kot duhov.nik je bil povsod vstrajno marljiv, apostolsko gore6 dolavec v vinogradu Gospodovem. Mnogo solz bcxle te dni leklo v prijazni Ribnici na Pohorju, kjer je bil skrajno priljubljen. Iz poznejšeiga živlijenja je posobno omeniti njegovo veliko ljubezen in neomajeno požrtvovalnost do ubogih slovfeftiskih dljakov. Bil je iramreč dolgo vrsto let blaglajnik Dijaške kuhinje v. Mairiboru, v kajferi službi jei nmogjo sro potolažil v veliki sili in mnogo solz otrnil, Do siromakov je imel splon samiivo ljubezen. Ves Sag v Maribbru ;© bil delaven ud družb& sv. Vinoencija v stolni župniji, Koliko dobrot je storil v t&K Aa, njega posebno ljubi in važni službi, je gotovo častno zapisano v knjigi življenja. Mnogo bolnikov in ubožcev ]© redno na teden obiskoval ter jpm prinašal obleke, ^jedil ali denarmh podpor. Pri svojih stoterih ufiencih in u&enkah je bil vedno sila prLljubljen; vsaj je bil vedno zvest prijatelj, moder učitelj in mnogoterim skrbni krušni oče! Vsled svojih marljiyih in temeljitih študij je bil jaJoo azobražen. Govoril }e mnogo jezikov, Njegova dalekosež^a potovanja so mii omogfočila j|asno spoznanje ra^novrstnili ljudi in dežel. Prepotoval je Nemško, Franoosko, Svico, La-ško in Bosno; posebno potiosen pa je bil na svoje irudapolno potovanje v Sv. deželo, v Palestino. Kdor ga je poznal, ga je moral ljubiti in spoštovati. Nj.eigpve lepe lasfinoati ostanejo nepozabSjiivie v&akomur. Stanovski, sobratjq pa vi&do, da je bil mož molitve, ponižnosti in dobtrotljjiviosti. Naravnost občudovanja vnedna pa je bila nijegova potrpežljjivost v, njegovi štiritetni, neozdravljjivi čnevesni bolezni, Tr, pel je v grozniti bolečinah, brez ihtenja in brez solz — kot pravi, krščanskl junals! Mili prijatelj;! Nisi dosegel visioke starostii. A nad Teboj se izpoMjo doslovjio pnelepe besede. sv. pisma: ».Consinnmatibs in brevi exp.lievit tempora muflta", kmalu si bil odvzet, a izpolnil si dolgo dobo, kajti dopadljlva je bila Bogu Tlvoja duša. * • Truplo predragega ranjkega je, dva dni ležalo v mrtvaški kapeflSci pri usmflj&nih: br>alih vi Gradou. Zelo ganljiv je bil od tam spnevod, ki je truplo prepeljal na južni kolodvorv Gradcu; ves kapitelj sekovske škofije, mnogo drugih graških duhovnikov in obilno števiLo graškega prebivalstva se ga }& udeležilo. Sprevod je vodil mariborsMi g, stolni župnik Fr. Moravec ob asistenci gg. dr. A. MedM&da In dr, Fr. Lukmana. Diie 10, julija je došlo ti*uplo v Maribor. Obi VA. u,ri popoldne je bilo prepeljano iz južnega kolodvora v kapiteljsko hišo, Od taan so prtenesli zemeljske ostanfee v stolno oerkev; spnevod je vodil prevzyiš&ni knez in škol Nj, Ekbcelenoa dr. M. Napotnik, ki. je opravil tudi v stolnici mrltva§ke molitve za pokojnika, Iz stolntoe se je pod vodstvom g. ravnatelia dr. Mateka vršil pogjreb na novo os-nednje- pokopaligče na T.ezni. Dolga je pot na osrednje pokqpališ8e, a ni se je zbala ogromna množica zvestih prijateljev in častilcev, ki so hoieli spremiti; velečialanega g. kanonika k hladnemu grobu. Bilo je sli^atl mnogo glasnega i&tenja in videti mnogo solz — znam(enje neomajenie Ijubezni do pokojnijca,. 'Tam blizu kri^a na novem pokopadiiSSu1 počiva on, ki smo ga vsi ljutoili in spoštOvali; spomin njegov fn visoko priznanje njegovih vrlin in dobrih del pa ostane vedno raed nami.