hižu, počme ga vrag zvati, da l)i ga van pustil, a soldat se zgleda na vse strani, gdo ga to zove. Onda spazi, gde ober peči v flašici nekakov jopček visi. Soldat je več bil srdit pa počme kleti, a vrag mu veli: ja te zovem, ki sem v flašici zaprt i ako me pustiš vun, buš jako srečen i dobil buš od dveh grofov od sakoga pol blaga i jen grad, kajti idem ja služit k jenomu grofu, a ti me buš od njega stiral, ali 'da bum pri trejtem služil, onda me ne smeš tirati, kajti ako me stiraš, onda si ti moj, ako me ne stiraš, ja sem tvoj. Soldat ga pusti vun, a vrag odide k jenomu grofu služit. Tam je bila velika larma, a grof ni znal, kak bi ga stiral. Onda začuje za soldata, da to 011 zna včiniti pa ga da k sebi pozvati. Soldat dojde, a grof mu veli: ako ga buš stiral, dobiš pol mega imanja. 'Da je vrag videl soldata, pobegne, a grof mu da pol ima nja i jen grad. Vrag odide drugomu grofu i tam je tak bilo i od onod ga je stiral i dobil je pol imanja. Vrag odide k trejtomu grofu i 'da su soldata nagovarali, da vraga stira, a soldat reče, da nemre. Ali ipak dojde k onomu grofu i gda ga je vrag zgledal, veli soldatu: ti si ve moj. Soldat mu veli: a Bog me, ne čem ti povedati, kaj sem ti štel, a vrag bi bil jako rad znal pak je prosil soldata, da mu naj pove, a soldat mu veli: bejži, baba ide s flašicom, ne bu nigdar dobro. A vrag se prestraši pa pobegne, a soldat dobi od onoga grofa pol imetka i njegvu čer za ženu. I tak je soldat lepo živel i gostil se i puno dece imel i ja sem pri prvom detetu 11a krstitkah bil i puno sem vina spil. Zato se dendenešnji još veli: bejži vrag, baba ide. Črtice iz ethpo- in topografije nekdanjega Norika in Panonije. Spisal Davorin Trstenjak. VIII. S a v a r i a. -|||o mesto omenja Ptolomaios, pri kterem se nahaja v obliki: žavagta, Plinij: „Noricis junguntur lacus Pelso, deserta Boiorum, jam tamen co- lonia Divi Claudii1 Sabaria, et oppidum Scarabantia habitantur" (Hist. nat. III. 24). Tudi tabula Penting. in Itinerarium Anton, imata obliko: Sabaria. Da se je vlistinah in napisih izvirni glasnik v mnogo- krat z glasnikom b zamenjal, opazil je že učeni Glück (glej Glück, Die 1 V Savariji je cesar Klaudij 1. 48. po Krist. ustanovil rimsko kolonijo. bei Caesar vorkommend, kelt. Namen, str. 114), in tudi v vulgarni la- tinščini rabi se mnogokrat b za v, in mi nahajamo: bixit za wxit (glej Schuchardt, Der Vocalismus im Vulgärlat., str. 46). Ptolomajeva oblika: Zavctota — Savaria je pravilnejša, ker se tudi nahaja na rimskih spomenikih: Imp. Caes. Nervae Trajano Augusto — Augur Sacerdotalis Ex Colonia Claudia SAVARIA (Schoenwiesner, Antiquit., pag. 51). Tudi v sredovečnih listinah najde se večjidel oblika: Savaria. Dognano je, daje stalo mesto tam, kjer današnji: Ste inama ti- ger; ogerski Hrvatje mu pravijo: Subotica, Magjari pa Szombo- thely; vendar niste ti imeni v nikakošni zvezi s staropanonskim: Savaria, marveč ste nastali, kakor je že učeni kanonik Danko do- kazal, po semnjih, ktere v tem mestu vsako soboto imajo. (Danko, Oester. Vierteljahrschrift für kath. Theologie. VIII. Jahrg. pag. 12.) Nekdaj je bilo troje mest z imenom Savaria, in mi se moramo preje v srednji vek podati, predno se spravimo nad razlago tega imena. Nemški cesar Ludovik je regensburškemu škofu Erchanfridu po- klonil „in comitatu Odolrici" dvajset dvorov „in loco, qui dicitur Saua- rie vadum", torej v kraju, kjer je bil brod črez reko S a varijo. Listina ovo okrožje na tanje popisuje: „et inde inter Sprazam et Sauariam in summitatem montis" (glej Sitzungsber. der kais. Aka- demie, Band 1. str. 158.). Torej so ti škofu poklonjeni dvori ležali med rekama: „Spraza" in „Sauaria". Kje ste ti reki tekli, pove nam salzburška listina: „Sauariam civitatem et peinihaha, sicut Odolricus comes noster et missus de ipsis rebus eas circuivit" (Juvavia, Anhang, pag. 5.) Ker je „peinihaha" današnja reka Pinka, imata se „Saua- rie vadum" in „civitas Sauaria" v onem okrožju iskati, kjer imate „Spraza" in Pinka svoj izvir, in to je v dolenji Avstriji v aspangskem (Aspang) okraju, ne daleč od ogerske meje. Tam je morala tudi izvir imeti reka: Sauaria; in res še naha- jamo dandanašnji tam reko v skaženi nemški obliki: die Z ober, in kraj Zöbarn, Zobern. Slovenski s na početku besed spreminja nemški jezik v s, primeri: Zellnitz iz Selnica, tako tudi Zöber iz S a vara. Vrla preiskovatelja sredovečne zgodovine Huber (Einführg. des Christenth. in Süddeutsch. VII. in VIII. Heft. pag. 210 — 11) in Becker (Topograph, von Niederösterr. II. Tli. str. 692) postavila sta torej z vso pravico: „Sauarie vadum" in „Sauaria civitas" ob reko: Z ö b e r. Reka Z ö b e r, ki izvira v aspangskem gozdnem okrožju in sprejema potoke Krummbach, Tiefenbach, Ungerbach, Weissenbacli itd., ima, dokler po Avstrijskem teče, ime Zöber, na Ogerskem pa nosi ime Gtins pri Nemcih in Gyöngyös pri Magjarih. Ob tej reki je imel nekdaj bavarsko - nemški grof Ratpoto svoja posestva. V listinah iz leta 830. navajajo se njegova posestva: „ad Se vi ram". To je isti Ratpoto, ki je bil 1. 849. priča, ko je moravski knez Pribina dobil v fevd deželico v Panoniji (Becker, 1. c. pag. 692. a —b). Pri starih Panonih in za Rimljanov pa se je reka, zdaj „Zöber" imenovana, po celem svojem toku velela: Savaria, in mesto ob tej reki stoječe dobilo je po njej ime Savaria. Znano je, da je sv. Quirinus, škof sisečki, v Savariji krono mu- čeništva prejel. Bollandisti (Acta, mens. Jul. VII., 644) so nam iz rokopisov Mom- britia in Suria zapisali poročila o tem mučeništvu, in v 7. poglavju se bere: „tunc inter ceteras, quas pertulit passiones, jussit sancto Dei sa- cerdoti vel famulo ad collum ligari et in fluvii S ah ari s undas de- mergi". To se je zgodilo leta 304., torej se je še reka Güns-Gyön- gyös takrat velela S ah ar i s, znamenje, da so jo še le Magjari v Gyöngyös prekrstili, iz kterega se je nemška oblika Güns izobrazila. Zraven panonsko - rimskega mesta Savaria (Steinanianger, Subo- tica- Szombothely) in sredovečne „Savaria civitas" (Zöberburg- Krummbach), imenuje se še v listini kralja Arnulfa iz leta 890. mestice Rapa Sauaria, to je rabska, blizu Rabe stoječa Savaria. „Rapam Sabariam civitatem et ecclesiam, cum decimis et te- loniis, vineis, agris, pratis, pascuis legaliter ad eandem civitatem perti- nentibus" (Sitzungsber. B. 39. I. pag. 158). Ta „Rapa Sabaria" je stala na podnožju gore: „mons pan- nonius", St. Martinsberg, kar je učeni kanonik Danko do jasnega do- kazal, kakor tudi, da je veliki svetnik in škof tourski, sv. Martin, v tej Savariji leta 316., ne pa v oni ob reki Güns ležeči, rojen bil (glej njegovo prezanimivo razpravo v gore omenjeni Oesterr. Viertel- jahrschr., pag. 1. seq.). Tudi to mestice, ktero so divji Mongoli leta 1242. razdrli, stalo je ob rečici, ki se je tudi velela Savaria. Te rečice še omenja Anonymus regis Belae notarius, ki je pisal od 1173 —1196. Dotične vrste se glase: Dux autem Arpad et sui milites sie eundo juxta montem saneti Martini castra metati sunt, et de fönte Sabariae tam ipsi, quam eorum animalia biberunt et montem ascendentes et visa pulchritudine terrae njmis laeti facti sunt, et inde egressi usque ad Rabam et Rabencam (Rabnica, reka) venerunt (Endlicher, Rerum Hungar. nionumenta Arpad. pag. 183). V dolini na podnožju Šentmartinske gore je teklo več virov, jeden teli je nosil ime Savara, in vsi so se vlivali v rečico P an nos a „in valle media est fons, qui vocatur caput (glavni vir) Pannosae, qui cum aliis fontibus facit rivulum sub ecclesia s. Willibaldi, et vocatur Pannosa (Czinar. Monast. I, 26.). Po mnogih vodnih virih vlažna in močvirna dolina je dobila ime Pannonia, kar se vidi iz listine: „notandum vero est, quod onines praedictae villae sunt sitae prope pedes sacri montis Pannoniae". Da se je ta dolina „Pannonia" velela, prepričamo se iz usta- novnega pisma kralja Štefana, v kterem se cerkev sv. Martina imenuje „in monte supra Pannonia 111 sita" (Fejer, Codex diplomat. Hung. I, 281). Kralj Koloman je poslance Gottfrieda Bouillonskega sprejel „in loco, qui dicitur Pannonia" (Danko 1. c. pag. 18.). To so same jasne priče, da je ime doline lokalno in da ni nastalo po deželnem imenu, pač pa je gora nad dolino dobila poznamenovanje po imenu do- line: „mons pannonius, sacer nions Pannoniae". Že v svojem članku: Nestorjevi Vlahi (Kres, 1886, str. 51.) bil sem omenil, da rimska oblika Pannonia označuje: pano vin o, to je vlažno, močvirnato, virnato deželo; na topskih imenih močvirnatih krajev, kakor P a 11 o v j e, P a n o v e c, P a 11 - e č e (plur., zaradi pritikline primeri Rad-eče, Cm-eče itd.), Pan-eš-ki graben (v okolici Lokanica v loški fari pod Zidanim mostom), dokazal sem, da je beseda pana, ktero nahajamo v staroind. in ciganščini v pomenu voda, v staroprušč. p a 11- 11 e a n (accusat.), Moorbruch, bila nekdaj tudi pri starih Slovenih znana, dasiravno je živi slovanski jeziki več ne poznajo. Zdaj pa se podajmo nad razlago imena S a vari a. Brez dvombe so Panoni rekali vodi: Savara; pritiklina ara ima funkcijo mogočnosti, obilnosti, velikosti, primeri pust-ara, moč-ara, koš-ara; torej je tudi v imenu Savara zapopadena kakšnost moči. Snov imena je sav in označuje to, kar sploh tvarine iz te snovi izvedene, 11a pr. isterskohrvatsk. Sav-in, bos leucophaeus, ein falber Ochs, slovaški: Sav-ko, sivi vol, rusk. sav-k a, anas hyemalis, utka sive, pepelnate barve, tudi poznamenovanje za mlado ovco sivkaste barve; in g. prof. Erjavec mi iz Gorice naznanja: „S a vin je po Tolminskem navadno ime sivemu volu. Tolminci sicer govore: Sabin, ker jim je v = b, na pr. bino (vino), bidel (videl)." — Tudi srbščina pozna po Vuku verbum: sav-11-uti, dillucescere, hell werden.1 1 Po premaknenju glasnikov je iz sav-nuti srbohrv. sva-nuti, dillucescere; eonfer: sav iz vas, svota iz vsota. Sav še najdemo v srbskih osebnih imenih; Milosav, Ljubosav, gratia, amore splendens; prim. nemška imena na: bercht, Erenberclit in druga. Da je vir Savara v dolini pod Šentmartinsko goro bil jasen in čist, spričuje Anonymus regis Belae notarius rekoč, • da so „de fonte Sabariae" pili Arpadovi vojaki in konji, iz mlake ne pijo radi ne ljudje niti živina. Tudi reka „Savara — Z über" je jasna, svetla voda, kakor imajo i drugi potoki v onem kraju poznamenovanja po jasni, svetli barvi, na pr. der Weissenbacb, Glasbach, der helle Schwar- zenbach. Tudi reka Labnica, ponemčena v Lafnitz, ki teče v bližini ravno imenovanih rek delajoča mejo med Ogersko in Štajerskim, ima ime po svetli barvi (snov: lab, albus, iz te snovi: lab ud); zato so jo tedanji nemški kronisti prestavili v Flinzbach, primeri bavarskonemšk. flinseln = flimmern. Reka Savara — Zöber je na Ogerskem ne samo ime izgu- bila, nego tudi svojo svetlo barvo, ker sprejema več kalnatih potokov. Njena barva je postala nažolta (subflavus), zato jo imenujejo Magjari Gyöngyös, Nemci pa Gii 11 s. Gyöngyös označuje sicer v današnji magjarščini beperlt, gy ö 11 gy Perle, a sprva je beseda gotovo označevala nažolt, subflavus, ker še pri Belostencu nahajamo gyangyav, subflavus, subrufus. Gyangyav se je tako iz magjarščine pritepel v hrvaščino, kakor gyungy, gemma, iz magj. gyöngy. Druga voda pri Subotici tekoča in danes Pere nt imenovana veli se v spisih sredovečnih ogei'skih kronistov latinski pišočih: vizaräny, tudi aqua aurea, goldgelbes Wasser, in tudi ta ima žoltkasto barvo. Okrožje od mesta Savarije (Steinamanger) do mesta S car a- ban ti a (Oedenburg) ni vlažno; zato se je ta Savarija v razloček od rabske Savarije nekdaj velela: Savaria sicca, „insuper Sa- bariam siccam, et Pennichaha et Mosnburch Abbatiam" (Sitzungsber. 1. c.), kar našo razlago imen Pannonia, P an nosa potrjuje. Nad „lacus Pel so" — Neusiedlerskim jezerom stanovali so, kakor Plinij poroča, keltski Boji, ki so leta 18G. pred Kristom bili iz Italije pregnani ter so se prepotovavši Julske planine, reke Savo, Dravo in Muro, bili v onem okrožju naselili. Ti nemirneži so se zapleli v boje s thraškimi Daki, bili premagani in uničeni (okoli 59 pred Krist.), tako da se je pokrajini, v kteri so prebivali, rekalo: deserta Boiorum. „Sacer tricollis mons Pannoniae," kakor stari pisatelji radi Šent- martinsko goro imenujejo, utegnil je starim Panonom biti „caput gentis" ; 11a njem so lahko imeli svetišče v čast solnčnemu bogu postavljeno, ker še zdaj o martinovem po nekterih krajih krese zažigajo. Solnčnega boga so starodavni Panoni posebno častili, in sicer v sliki okrogle deske, ki se je na dolg kol posadila: „Apud Pannonios discus brevis longo ligno appositus pro sole colebatur", poroča Alexander ab Alexandra in Filip 21* Brictio piše v svoji knjigi: Parallela geographiae veteris et novae, Parisiis 1649, pag. 262.: Pannonii solem venerabantur, cuius imago discus lon- giori hastae praefixus. Jaz sem že bil v različnih svojih razpravah na to okoliščino opo- zoril, da na rimskih spomenikih v Noriku in Panoniji nahajamo obilo symbolov solnčnega kulta, kakor leve, sokole, ovne, peteline itd., kterih na rimskih spomenikih v drugih provincijah zastonj iščemo, a oni se v vsem ujemajo s predstavami in idejami bogočastja Slovenov. Paeoni, o kterih Appian (Illyr. XIV.) piše, da nizdol (xcrcio, infra, deorsum) Pano nov stanujejo in so illyrski kolonisti, imenovali so po Hesychiju solnčnega boga: Dyalos (primeri škipetarsko: c5jeA, solnce); o tem božanstvu ni ne v Noriku ne v Panoniji sluha ne duha, dočim nahajamo spomenike slovenskemu Belbogu postavljene (opomnim na spomenik z napisom: Belino augusto sacrum, kteri je bil celo med bogove rimljanske sprejet in se je Apollonu jednačil). Ako zdaj stroj in oblike noriških in panonskih mest, rek, gora itd. primerjamo z illyrskimi, ne nahajamo nobene jednakosti. Obče priznano je, da se je mnogo illyr škili rodov v pradobi bilo v Italiji naselilo, tako Peuketii, Daunii, Poediculi, Liburni, Siculli, Vardaei, Japygi, Mes- sapii, Calabri, Salentini itd.; zato najdemo jednakost imen v mestih. V Dauniji je bilo mesto Dardanus, ktero opominja na illyrske Dar- dane, v dolenji Italiji se nahaja Canae, vlllyriji: Canina, v Brut- tiju reka Butrotus, v Illyriji mesto Butrotum itd., — vse te pri- kazni iščemo zastonj v Noriku in Panoniji. Kakor se thraška mesta rada končujejo na dava, na pr.: Z i ri dava, Arcidava, Pelendava, Buri- dava, Utidava, Karsidava, tako illyrska na e n t u m in u n t u m : Taren- tum, Truentum, Salluntum, Liparuntum; v Noriku in Panoniji pa ni niti jednega mesta s to končnico (Carnuntum je keltsko). Ce vse to primerjam in zraven tega ne najdem nobenega izrecnega poročila pri starih klasikih za illyrskost Pano nov in Noričanov (po- slednje imajo Goos in Fligier za Lygure, Rühle von Lilienstern za Etruske, Diefenbach za illyrsko-keltsko zmes, Victor Hehn za „verblasste II h ae t er), ne morem priglasovati izjavi g. S. R. v Ljublj. Zvonu VI. 308: „Morebiti bodo sedaj vendar verovali avtoritetam, ka- koršne so Kiepert (Lehrb. der alten Geogr.) in Mommsen, ki v najno- vejšem svojem zvezku (V.) Rimske zgodovine str. 180 in 182. piše, da so prvi stanovniki Norika in Panonije illyrskega rodü, a pozneje mnogo s Kelti pomešani, ter da so Illyri po vseh zemljah na severni in iztočni strani Jadranskega morja in še celo po Ogerski in na desni strani raz- širjeni bili." Ne tajim, da so Noričani in Panoni bili pomešani s Kelti, po- slednji tudi ob meji z Illyri, a da bi Noričani in Panoni bili illyrske narodnosti, o tem me Še ni prepričala nobena avtoriteta, tem manje, ker še ni nobena za svoje trdenje spravila dokazov na dan. ? IX. B r e g e t i o. Prof. dr. Aschbacb piše o tem rimskem stanovišču (Sitzungsber. der k. k. Akad. der Wiss. pbilos. - bist. Classe XX. str. 324): Das im Itinerar Antonini und in der Notit. Dignit. Imper. genannte B r e - getio, welches Ammian Marcellin Bregitio, Ptoloniaeus aber BQS- yaixiov schreibt, lag am südlichen Donauufer im Lande der Ar a vi sei. Mannert, potem najnovejša izdajatelja Antoninovegaltinerara Parthey in Pinder odločili so lego temu rimskemu stanovišču, ob jednem tabo- rišču v današnjem tržiču: 0 Szöny (Slovenci mu pravijo: Sunja1) v sredini med Ostrihomom (Gran) in Komornom. V Bregecu je bilo tabo- rišče legije I. s pridevkom: Adjutrix. Ker smo slišali, da so Aravisci, kakor Tacit poroča, govorili pa- nonski jezik, imamo v imenu tega stanovišča lep ostanek iz jezika starodavnih Panonov. Stanovišče je stalo na desnem bregu reke Dunaja in je torej po legi dobilo ime B r e g e c, staroslov. b r e g T> , novoslov. breg, brv. brig, češki brčh, poljsk. brzeg. Da so stari Sloveni poznamenovali mesta, trge in sela kraj rek stoječa po rečnem bregu, potrjujejo: Breg, predmestje ptujsko na desnem bregu Drave; Breg, na Bregu, predmestje celjsko na desnem bregu Savinje; B r e g, na B r e g u , na levem bregu Ljubljanice, Bre- žice, mesto na levem bregu Save; dalje Pobrež, vas na desnem bregu Drave itd. Nemci so sploh ta imena preložili v „Rann". X. M u r s a. Med znamenitimi mesti dolenje Panonije cvelo je za rimskih ce- sarjev tudi mesto: M ur s a. Claudius Ptolom., ki je v sredini drugega stoletja po Kristu živel, imenuje to mesto: Mnuaia y.nXiona, kar je go- tovo kriv prepis, ker na rimskih spomenikih in v Antoninovem Itineraru piše se mesto: MVRSA, in Aurel. Victor, in epit. bist. Aug. imenuje ga: Mursia. Tabula Peuting. ima obliko: Mursa, in pridevek: major. 1 Magj. O Szöny je prevod slov. Stara Sunja; ime je nastalo po nasipu, po sutini, ker še dandanašnji je tukaj obilo zidovja nasutega. Dognano je, da je Mu r s a stala tam, kjer današnji Osek. Na levem bregu Drave je stala Mursa minor, pri današnjem Laškem selu (Laskafalu); Ptolomaj imenuje Mursa minor — Movonttlu. Obširno piše o tem mestu Katančič v svoji dissert. de columna milliar., pag. 10—17.; on tudi na- vaja rimski spomenik z napisom: „Publius Aelius Publii filius Sergia Magnus domo MVRSA ex Panonia inferiore," kteri sprieuje, da se je mesto zvalo: Mursa. Steph. Byzantinus (proti koncu petega stoletja) imenuje Murso: n oh s Ilaioviag, v.iioua 'Adqiavov• vendar se nima to poročilo tako razumeti, kakor da bi bil cesar Hadrijan dal mesto postaviti; gotovo je že preje stalo, in on ga je le utrdil in mu dal naslov kolonije. Zgodovino mesta pisati ni moja naloga; samo dokazati mi je, da je ime mesta slovensko in pomenja v mužnatem okrožju stoječe mesto. Med staropanonskima mestoma: Mursa in C i b a 1 a (Vinkovce) bile so v stari dobi prostorne močvirne1; ime mesta Cibala je takisto nastalo, kakor ime mesta Segeste, ker se je svet cibal, ako si prek njega stopal. Cibala označuje isto, kar krajna imena v mabovju stoječih sel: Zibika, Zibote, Ligojna, Tresetina itd. Beseda cibati, agitare, schaukeln, je znana v hrvaščini. Prst takega mahovitega sveta je murgasta, bolg. m ur ga v, črnkast, malorusk. murhyj, schwarz- grau, rusk. murugij, dunkelbraun, belorusk. m ur z a, zamaratka, schmutzig, kothig, litov. murza, schmutzig2, kothig. Ko so se bili Sloveni iz severa v petem stoletju naselili v mali Skythiji in posedli imenitno mesto Noviodunum (današnji Isaktschi), prekrstili so ime muže, ki se je pri Grkih velela: H al my ris, v sred- njem veku: VColiui^, danes: Ramsin, v Murza, o čemer se prepri- čamo iz Jornanda, kteri piše: Sclavini a civitate Novietunense et 1 acu, qui appellatur Mursianus, usque ad Danastrum — commorantur. Obširno in prepričevalno o Jornandovi: „civitas Novietunense" in „lacus Mursianus" pisal je neumrljivi Šafarik v svoji knjigi: Ueber die Abkunft der Slawen, str. 115—125. Tudi rimsko postajo z imenom: Mursella3 imenuje nam Antoninov Itinerar. Stala je na cesti iz Sa- barije v Bregeti o; in „Saalbuch" samostana Göttweiga imenuje med čistoslovenskimi imeni, kakor so: Motzlisch — Močeliše, F lad ni z — Blatnice, Gr a d ni z — Gradnice, Glob niz — Globnice itd., tudi Murseindorf (Fontes rer. austr. VIII. zvez. str. 176 si.), torej ne samo v dolenji, nego tudi v gorenji Panoniji nahajamo krajna imena iz debla: murza. Gore sem omenil mesta: Cibala. Tabul. Peuting. ima: Cibal is (loc.), torej nom. Cibala e = Cibal e. Blagi Kurelac piše: 1 O teh močvirnah: Ovhmioig Vltm hom govoril pozneje. 2 Iz debla: murg, rusk. za-murz-a, za-murz-ana, za-murz-ak-atsja, zagrjaznitsja, sieh kothig machen, beschmutzen. 3 Starinoslovci postavljajo to postajo v današnji Gyarmath. Cebati i cibati Stuliču je čto i culjati; cibaljka, culjka, cunae, cibak, mačka i petao, koji sebe culjaju, ljuljaju, ziblju, primeri slov. cib-ka, Huhn (Kurelac, Imena domačih životin, str. 55). Ime M ur za se ujema z imeni: Črnec, pri štajerskih Slovencih poznamenovanja za mužnate travnike. M XI. Laeus Pelso. Za prazgodovino Slovanov prezaslužni Safafik je bil prvi, ki je to ime za slovensko spoznal. On piše (Ueber die Abkunft der Slawen, str. 172): „Pelso, (See in Pannonien, 79) Plin., bei dem die Copisten oder Philologen l'eiso eingeschwärzt, weil im Mittelalter i und i gleich geschrieben wurden." Da se je jezero res velelo Pelso, a ne Peiso, prepričamo se iz Aurelija Victora (de Caesaribus cap. 40). On omenja državnega pomočnika Diokletijanovega (284—305) z imenom: Galeria, ki je bil predstojnik illyrskim provincijam z naslovom Caesar in je jezero Pelso dal osušiti izvodivši vodo v reko Dunaj — „cum agrum satis Reipublicae commodantem, caesis immanibus silvis atque emisso in Danubium Pelsone apud Pannonios fecisset". Jor- danis (552) imenuje to jezero: „Pel sodi s lacus", ravenski geograf (okoli 886): „Pelsois", Anonymus Salisburgensis: Pelissa, in v listini iz dobe salzburškega višjega škofa Adalwina imenuje se cerkev sv. Janeza Ev. „in Quartinalia" ob Blatenskem jezeru: „juxta Bili- saseo" (glej Bernh. Pez, Thesaur. Anecdot. I., 5. 217. 237). Oblike: „Pelso" ne potrjujejo torej samo rimski, marveč tudi sredovečni pisa- telji; ne zapopadem torej, kako je mogel največji slovanski jezikoslovec, razlagajoč besedo plešo, dvomiti: „plešo, — magy. pejso, das ehedem pelso — plešo gelautet haben soll". Šafarik je plešo stavil h gršk. ntjlog, lat. palus, holland. poel, island. p o 11 u r, Morast, Schlamm, vendar krivo; pelso, plešo iščem v sansk. koreniki: p r(•, ktera se tudi v pomenili: inspergere, irrigare, nahaja; glasnik (• je koreničen, to potrjujejo oblike v litovščini in lat- vinščini, v kterih je staroindijski f (palat. k.) = k, v slovanščini pa s; zato nahajamo v omenjenih jezikih: litov. pelke, palus, solum uligi- nosum, Sumpf, Moor, staroprusk.: pelky, palus, latv. pelkje, palus, in vrli Matzenauer (Filolog. Listy XIII., 164) je dobro opazil: Die toho bi tedy plešo bylo presmyknutim hlasek z pelso vyvinulo, a s bi bylo zastupcem staršeho k.1 1 Fligier (Beiträge zur Ethnograph. Kleinasiens str. 16) trdi, da plešo ni slo- vanska beseda. On piše: „Plešo stellt Sehafarik mit dem slawischen plešo statt jezero „See" zusammen. Plešo muss ein Fremdwort sein, das die Slawen von den Matzenauer navaja plešo v češč. s pomenom 1. tiefe Stelle in einem Flusse oder See, 2. See, slovašk. p le so, lacus, vortex, poljsk. ploso, gl^bia v potoku, malorusk. plešo, hluboka supokajna voda na lici. Krajnih imen jezer in rek, dalje mest ob jezerib in močvirnah ležečih nahajamo dovolj v Čehih in Rusih, tudi v zemlji, na kteri so nekdaj Sloveni prebivali; jaz tukaj mimogrede le nekterih omenjam: 1. I'öls, poldrugo uro od Judenburga v rodovitni dolini imeno- vani: Pölsthal ob reki Fölsen. Štajerski historik Johann B. v. Winklern piše (Steierm. Zeitschrift, Neue Folge, II. Heft, str. 140h „Vermög uralter Tradition war anfangs im F ö Isert hale ein See, welcher vor mehreren Jahrhunderten bei einer Enge, wo dermalen die Curatiekirche Allerheiligen steht, ausgebrochen und eine fruchtbare Ebene hinterlassen hat. Mittlerweile wurde diese Ebene ziemlich be- wohnt, und zu Pols ein Markt angelegt." Na grobju še stoji cerkev, ktero je, kakor se bere v knjigi: Salzburg. Nachrichten I, 355, II, 95. 114, posvetil leta G23. sv. Rupert. Cesar Ludwig je pismom dne 20. no- vembra 801. in cesar Arnulf pismom dne 20. novembra 890 to cerkev, ktera se v listini imenuje: „Pelissa", salzburškemu višjemu škofu daroval. Reka P eis a izvira iz čerminskih Tur (Rothenmauner Tauern) in se pod Judenburgom izliva v Muro. Tudi ob Soči je jezero Plešo, dalje na Koroškem: Plešo, kar so Nemci preložili v Teuchen. Ker Plinij (Hist. nat. IV. 27) piše: „Norieis junguntur lacus P eis o" itd., mislil je na današnji: Neusiedler See, ker to jezero leži blizu meje starega Norika. Ime Pelso je služilo tudi nemškima iztražiteljema stare zgodovine Rosenu in Cunotu (glej moj spis: Weriand de Graz) za neovrgljiv dokaz, da so v Panoniji že v pradobi bili Sloveni naseljeni. südlichen Nachbarn entlehnt haben. Ples heisst ein Fluss in Illyrien, und ist abzu- leiten von dem albanesischen Worte jrÄj«(7£ß, Ritze, Spalte." Kako bi si bili to besedo mogli Rusi, Cehi, Poljaki in Sloveni od starodavnih Illvrov izposoditi, ker Fligier sam ne da veljati, da bi bili Slovani kdaj v pradobi takraj Karpatov stanovali, sedežev Illyrov pa Fligier ne razprostira črez Karpate. Albanska filjaoea tudi ni izvirno albanska, marveč slovanska; slov. pras-k-ati in plas-k-ati, ritzen, spalten, plasa, plas-ka, Schrick, Schlitz, Ritze, odtod imena: Plas-k-an, Plasnik. Sem spada srh. plasa, frustum. Na Pohorju več krajev: Plase, povsod razpokline. Iz kore- nike: p las, srb. plesmo, asser, deska, litov. ples z-ti, scindere, Andere, dilacerare, latv. ples-t, scindere. Ker je litovsk. sz v albanšč. = k, bi v albanšč. morali najti: nhjcr/.sct, ne pa nljctota. XII. „ÜQog To/g Ovb/.aioig ?ltoi.u Cassius Dio (55, 32.) pripoveduje, da sta oba panonska vojvoda Rata, ko je Germanik v Panonijo iz Mysije prišel in si od vseli stranij nabiral pomoči, počakala ga ter ga nenadoma napadla v njegovem taboru pri Volčjih muzali — nqdg rolg Ovk/.cnoig Vkeat. One Germanikove vojake, ki so izven tabora bili, stirala sta nazaj v tabor, vendar z na- padom nista bila srečna, ker ju je Germanik zapodil nazaj. Kje so bile te Volčje muže, v kterih sta se panonska vojvoda bra- nila in blizu kterih je imel rimski vojskovodja Germanik svoj tabor? To izvemo iz spisov škofa Eunodija (511—521), da na onem mestu, kjer so pozneje stanovali germanski Gepidi, in to je bilo ob reki Vuka. Eunodius piše: Ulca est tutella Gepidarum, quae vice aggerum munit audaces et in jugorum morem latus provinciae quibusdam inuris complectitur, nullo ariete frustrandis. (Eunodii Panegyric. ed. Migne, pag. 173.) V tem mužnatem svetu, ki je bil poln jezov in nasipov, brvij in mostičev, imel je panonski Bat o svoje nepremagljivo branišče, in menda zaradi teh z brvmi1 obkladanih zgradeb dobili so stanovniki ime B r e v c i. Že Jordanis je o Slovenih opazil: „paludes silvasque pro civi- tatibus habent", kar je bilo obično pri severnih Slovenih in vidimo tudi pri Panonih. Te zgradbe so še stale za Rimljanov in na Peutingerjevi deski najdejo se zaznamenovane: A d Labores pontis Ulcae, An- toninov Itinerar pa to rimsko stanovišče sploh imenuje: Mutatio Ulca amne. Ne samo starejši arheologi, tudi novejši iščejo „ov\v.aioig tkeai" v rečnem okrožju Vuke. Tako piše Robert Rössler: „Zwischen Mursa und Cibala gab es einen Bereich ausgedehnter Sümpfe, welche im zweiten Jahrhundert nach Christo Volkaea liele Sümpfe2 des Volka (Wolfs) Flusses genannt wurden" (Sitzungsberichte (1er k. k. Aka- demie LXXIII. pag. 88), in znani iztražitelj na polju stare geografije Tomaschek reče: „Mutatio Ulca amne. Auf dem Wege von Esseg (Mursa) nach Vinkovce (Cibalis) passirt der Wanderer in einer äusserst sumpfigen Gegend den Wolfsfluss Vuka. Der Anonymus Belae no- tarius zu Ende des XIII. Jahrhunderts nennt hier (cap. XLIII.) ein 1 Slov. brv, brev, brvuo in bruno, trabs, Balken, česk. brev-no, rusk. bervno in b revno, starosl. brtvbno, ponticulus. Vendar primeri tudi ime Brajci, kakor Hrvatom okoli O/.lja in Ribnika pravijo, ktere so utegnili kot ostanke starih Brev cev najti. 2 V teh močvirnah je Rössler tudi mislil najti: lacum Mursianum, češ da je ime mesta Mursa nastalo po močvirni. Slednje je resnično, a prvo ne, ker „laeus M u r s i a n u s" je bil v mali Skythiji, ali ta ni ležala v Panoniji. Castrum: U1 c o u, ein Comitatus de W o 1 k o u begegnet uns in einer Urkunde vom Jahre 1280. Auch das Registr. de Varad nennt eine villa U u 1 c h o i, V e 1 c h e a, und das Castrum W o 1 k o u, W u 1 c k o \v, Wal ko w begegnet uns in zahlreichen Urkunden." (Oesterreich. Gymna- sialzeitschrift 18(57.) Rössler in Tomaschek spoznata torej, da ime reke Vuka pomenja „Wolfsfluss". Pa jeli so imena: ovlmioiq tfooi — Ulca lluvius, Castrum Wolkou — Wulckow (današnji Vukovar), W a 1 k o w, različna od današnjega imena: Vuka — Vukovar? Nikakor! Grk Cassius Dio, Eunodius, Anonymus Belae notarius in poznejši magjarski kronisti niso tudi staroslovenske besede: vlrj>ki>, česk. vik, poljsk. wilk, slov. volk (pisano se tudi najde: val k), srb. vuk, drugače mogli pisati, kakor v gore navedenih oblikah. Te muze so bila volčja gnezda in so dobila ime po volkovih. Brevci so bili med panonskimi rodiči naj- hrabrejši. Ko so Rimljani Panonijo podjarmili, dali so Brevci več kohort vojakov, in jedna kohorta Brevcev je bila ob Renu v posadki, kar spričuje rimski napis: SASAIIVS LICAI filius miles ex cohorte VIII. BREVCORVM. (Gruter, pag. 490. n. 2.)1 V panonskih imenih naj- demo končnico slov.: aj — Sasaj in Likaj, primeri: Belaj, Rataj, Rad a j , starorusk. I) o r o ž a j, D o m a j, P o č a j, D o k u č a j itd. in krajna imena: S as-k a in Lik-ava na Slovaškem. V Cod. Polon, iz leta 1233. najde se poljsko ime: Sasinus. Imen: Lik, Likovič, Likar pa še imamo dovolj po Slovenskem. Na Antoninovem Itineraru se prva rimska postaja na cesti iz Murse v Savarijo imenuje: Antianis, to je v Antjanih. V teh muzah 2 je obilo rac, zato ime po racah, staroslov.: ^ty, v starorusk. spomenikih: utja, Ente, primeri krajno ime: Utvin pri Temešvaru, in mnogo drugih, Utovo, Utin po Ruskem. Opaženja vredno je, da mnogo panonsko - rimskih stanovišč ima patronymične oblike, na primer: Sopianis, Silacenis, Bassianis, Novicianis, Stravianis itd., to je: V Sopjanih, Silačanih (menda po glavarju zadruge, rusk. Silač, mo- gotnik), Basjanih, Novičanih, Stravjanih. Katančič (Mili. Eszek. pag. 78) postavlja stanovišče: „Antianis" v današnji Baranjgrad; torej so severni Slovani, ko so se v po Gothili in drugih germanskih narodih ter 1 Saša i us = Sasaj zna so razlagati iz slov. s as i,, sas-im, sedo, sopio, tran- quillo, tažim, pomirujem, sasim se, resipisco, quiesco, vsa sen, sedatus, pacatus (Uelostenec, str. 496); Miklošič (Etymol. Worterb. pag. 288) navaja nasprotni pomen: sas-sasiti, entsetzen, ersehrecken. Menda je Sasaj bilo panonsko ime polatinjenega Sedatus augustus, kteremu božanstvu na čast se najdeta dva spomenika (jeden v Leskovcu na Kranjskem) postavljena po panonskih Brevoih. Podobo in razlago o bistvu tega božanstva objavil sein v Novicah. 2 Eunodius pripoveda, da so Gepidi v teh mužah imeli hud boj, ker „mersa coeno hacsere vestigia". po Hunih in Avarih opustošeni Panoniji, pradomovini svojih prednikov, bili zopet naselili, tudi po objektu, kakoršnega jim je narava predsta- vila, po barab, muzali dajali kraju poznamenovanje. Deževniki (Lumbrieidae). Spisal II. Schreiner. -n dkar je stopilo prirodopisje v kolo znanostij, bavi se neprestano sto in sto izsledovateljskih očij, da ne štejem brezkončnega števila nestro- kovnjaških prijateljev prirode, s čitanjem v neizmerni knjigi prirode; dan za dnevom odkrivajo se nove zanimive strani v tej prečudni knjigi, in vendar še ne poznamo do cela niti onih predmetov ne, ki nas stopi- mice obdajajo. V prirodninah, mimo kojih vsak dan hodimo, ne da bi se nam naše pazljivosti vredne zdele, zasleduje opazujoče oko izsledo- vateljevo prevažne člene v prirodni celoti ter oznanja strmečemu svetu veliko nalogo, ki jo izpolnjujejo včasih celo neznatna in prezirana bitja v velikem prirodnem gospodarstvu. Sleherno takšno odkritje pa nas mora uveriti, da ni v prirodi nobeno bitje malovažno ter da je vsako tesno zvezan člen verige, koje vsost imenujemo prirodo. Na takošne misli napotila so me proučavanja Danvinova, najglasovitejšega prirodo- znanca sedanjega in preteklih vekov, o deževnikih (The formation of vegetable mould through the action of worms, London 1881; prirejanje črne prsti dejstvovanjem črvov), delo, ki je pridobilo zaničevanim de- ževnikom splošno zanimanje. Deževniki spadajo v skupino podzemeljskih, redkoščetinastih kolo- barnikov (Annelides oligochaetae terricolae), kojih život sestavljen od obročkov je oborožen z redkimi ščetinami. Naš znani, navadni deževnik (Lumbricus terricola) nosi na vsakem od 100—200 obročkov štiri pare ščetinic, delajočih po životu štiri povzdolžne nize, s kterimi se upira v zemeljskih luknjah tako trdno, da se mu pretrga život, predno potegneš črva iz luknje za iz iste moleči konec, čeprav so tako majhne, da jih jedva s povekšalnim steklom ugledaš. Od notranje organizacije zanima nas tukaj le to, da imajo dežev- niki ob koncu požiralnika gušo s silno močnimi mišicami; isto tako močne so želodčeve mišice. Vznotraj je guša zastrta s hitinasto kožico ter ima vselej v sebi majhnih kamenčkov; čini se, kakor da imajo de- ževniki to upravo namesto čeljusti in ozobja, ki jim povsem manjkajo, da zdrobijo z njimi tvarine idoče skozi očrevje. Mimo našega podzemeljskega črva razlikujejo črvoznanci sedmero drugih v srednji in severni Evropi domačih, v vnanjosti našemu jako