UDK — UDC 05:824 YU ISSN 00X7-2774 C R A D D I I U I V I S T H I K LJUBLJANA, JUNIJ 1978 "1 LETNIK 27, ŠT. 7, STR. 137-160 I GIP GRADIS LJUBLJANA: Hotel Atomske toplice, Podčetrtek emona ljubljana tu ris tična ag en c ija GLOBTOUR Globtour je razmeroma mlada turistična agencija, ki se zadnje čase poleg inozemskega turizma vse bolj uveljavlja tudi na področju do­ mačega turizma. Razen opravil v zvezi z domačimi turisti (izleti po domovini in za­ mejstvu, letni oddih, prodaja vseh vrst vstopnic ipd.) smo se posebej posvetili strokovnim potovanjem. Iz tega je nastalo lepo sodelovanje z Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. V skupnem nastopu bosta ZDGITS in Globtour letos organizirala še naslednje strokovne ekskurzije: — strokovno potovanje po Sovjetski zvezi 8 dni, letalo — Beograd— Bar, oktober, 2 dni, vlak in letalo — Düsseldorf »ISO«, specializirana razstava za zaščito proti mrazu in izolacijo proti vlagi, september, letalo — Beograd, ogled novih gradenj in vozlišča, oktober, letalo — S Al E — Bologna, gradbena razstava, november, avtobus — Köbenhavn, celična gradnja, oktober, letalo. GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 7 — LETNIK 27 — 1978 YU ISSN 0017-2774 V S E D I A I A - C O A I T E A I T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings MARJAN PREZELJ: Zavarovanje kvantitete in kvalitete voda v SR Sloveniji s posebnim ozirom na izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav 138 The water quantity and quality in SR of Slovenia with special regard to the system of sewage and clearing installations IVAN SO VINC: Geomehanske meritve pri gradnji predora Pletovarje v oligocenskih laporjih ( K o n e c ) ......................................................................................14.r> The measurements of the deformations in the road tunnel Pleto­ varje in oligocene marl Mnenje in kritika Opinions SVETKO LAPAJNE: K razčiščevanju pojmov »stabilnost« in »varnost- 152 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Novice iz koiektivov: Beton Z a s a v je ...............................................................................................153 Nivo C e l j e ......................................................................................... 153 SGP Primorje A jd o v š č in a ........................................................................153 SGP Kraški zidar Sežana............................................................................ 154 SGP Stavbenik K o p e r .................................................................................154 ZIGP Imos L ju b l ja n a .................................................................................154 EM Hidromontaža M aribor........................................................................155 SGP Konstruktor M a r ib o r ........................................................................ 155 SGP Slovenija ceste Ljubljana...................................................... 158 IMP L ju b lja n a .............................................................................................. 158 Informacije Zavoda za raziskavo MARKO FAŠALEK: materiala in konstrukcij Ljubljana . ,Obremenilna preizkušnja montažnega armiranobetonskega nosilca Proceedings of material and v turističnem naselju Bernardin pri Portorožu ................................157 structures research Institute Ljubljana Glavni in odgovorni urednik : SERGEJ BUBNOV Tehničn i uredn ik : BOGO FATUR U redniški odbor: DR. JANKO BLEIWEIS, VLADIM IR CADEZ, M ARJAN G ASPARI, DUŠAN LAJOVIC, DR. MILOS MARINČEK, SA SA ŠKULJ, VIKTOR TURNŠEK R evijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije, L jubljana, E rjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri SD K L jubljana 50101-678-47602. T iska tiskarna T one T om šič v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 120 din, za študente 38 din, za pod jetja , zavode in ustanove 750 din. R evija izhaja ob fin ančn i pod ­ pori R aziskovalne skupnosti Slovenije. Zavarovanje kvantitete in kvalitete voda v SR Sloveniji s posebnim ozirom na izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav UDK 628.33/.36 Ma r j a n P r e z e l j Ustava SR Slovenije je opredelila namen var­ stva izboljšanja človekovega okolja ter poudarila pravico in dolžnost delovnih ljudi in občanov, or­ ganizacij združenega dela, družbenopolitičnih skup­ nosti in društev, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da zagoto­ vijo pogoje za ohranitev in razvoj nerazvitih in z delom pridobljenih vrednosti človekovega okolja. Zato je naložila družbenopolitičnim skupno­ stim konkretno nalogo, da določijo s prostorskimi plani politiko urejanja prstora, urbanizacijo in var­ stvo človekovega okolja, hkrati pa je naštela tudi dobrine splošnega pomena, ki so pod poseb­ nim družbenim varstvom. Med naravnimi vrednotami sta najpomemb­ nejši voda in zrak, saj se brez obeh prvin ne bi začelo in razvilo življenje na zemlji. Človek, kot naj popolnejši proizvod tega razvoja, ne bi imel po­ gojev za svoj obstoj in razvoj. Skupščina SR Slovenije je namenila vprašanju varstva človekovega okolja posebno pozornost, saj je že v maju mesecu 1977 po izčrpni analizi in raz­ pravi na zasedanjih svojih zborov sprejela doku­ ment »Stališča, sklep in priporočila za reševanje dobrin splošnega pomena in vrednosti človekovega okolja«. Med številnimi sklepi in priporočili je vrsta takih, ki se nanašajo na varstvo količin in kakovo­ sti voda v republiki. Nič manjša pozornost je dana pomenu zavarovanja vode tudi v dokumentih in razpravah, ki jih je pripravil in opravil Republiški komite za varstvo okolja. Zveza vodnih skupnosti Slovenije, ki se po ustavi in samoupravnem sporazumu zavzema za stanje naših voda v najširšem smislu, je pripravila skupaj z območnimi vodnimi skupnostmi in vodno­ gospodarskimi podjetji občimo poročilo, ki naj kaže sedanje stanje količin in kakovosti slovenskih voda, nevarnosti, ki jim pretijo ter nakaže glavne probleme, ki so se pojavili zaradi hitrega demo- Avtor: Marjan Prezelj, dipl. ing., Ljubljana, Žu­ pančičeva 7 grafskega in ekonomskega razvoja ter z njimi po­ vezane pospešene urbanizacije. Osnovni napor je usmerjen v način, kako za­ držati količino čiste vode in njeno kakovost vsaj na sedanji višini. Zato je podvzeti ukrepe — teh­ nične in organizacijske — s katerimi bomo pospe­ šeno nadaljevali skladno z našimi materialnimi in kadrovskimi zmožnostmi naloge, ki naj v dogled­ nem času pripeljejo naše vode do takih stopenj ka­ kovosti, za katere se bomo dogovorili s samou­ pravnimi sporazumi. Vodnogospodarske rešitve se morajo upoštevati že pri načrtovanju prostora, pri izdelavi urbanističnih načrtov in zaključitvi z grad­ njo kanalizacij in čistilnih naprav. Kompleksno izvajanje teh nalog ne terja samo tehničnih rešitev, ampak tudi velike na­ pore s strani delovnih ljudi in občanov, ker ni mogoče brez njihovega sodelovanja mobi­ lizirati potrebna materialna sredstva za zava­ rovanje čiste vode ter graditev kanalizacijskih sistemov, čistilnih naprav in sredstva za njihovo vzdrževanje in obratovanje. Poleg materialnih sredstev je treba zagotoviti tudi kadre za planira­ nje, projektiranje, gradnjo in upravljanje naprav ter pridobiti občane in delovne ljudi z organizira­ nim pr osvetljevalnim delom za odločanje in sode­ lovanje v teh pomembnih akcijah. Kot vzgled za aktivno sodelovanje širših mno­ žic občanov v boju za zavarovanje kakovosti slo­ venskih voda moramo omeniti napore, ki so jih in jih še vlagajo naši ribiči, organizirani v ribiških društvih in Zvezi ribiških družin Slovenije. Žal je njihovo delovanje za sedaj omejeno na ukrepa­ nje, ko so onesnažitve že nastale. Zato je potrebno organizirati delovne ljudi in občane s pomočjo družbenih organizacij in društev tako, da bodo tudi preventivno delovali. Poglobljeni in razviti samoupravni odnosi, ki imajo svojo tradicijo v vodnem gospodarstvu, ko so se ljudje sami branili pred vodno stihijo, so ga­ rancija, da bodo še delovni ljudje samoupravno razpravljali in odločali o varstvu količin in kako­ vosti vode. 1. Bilanca razpoložljive vode in njena poraba sedaj in v letu 2000 Pri predpostavki, da pade v Sloveniji povpreč­ no 1460 mm padavin na leto, ali 29,6 mrd. m3 vode, znaša količina vode pri srednjem odtoku 617 m3/s ali 19,5 mrd m3 vode na leto. Razlika med padlimi vodnimi količinami in količinami znaša okrog 10,1 mrd. m3 vode na leto. Del te količine izhlapi v oz­ račje, del ponikne v podzemlje, ostanek pa se po­ rabi v gospodinjstvu in gospodarstvu. Navedene količine so na videz velike, vendar pa ostane zaradi cele vrste vplivov na kakovost vo­ de za preskrbo s čisto in tehnološko uporabno vodo sorazmerno majhna količina. Tako cenimo, na podlagi zbranih podatkov, da ima Slovenija trenutno na razpolago le 50m3/s so­ razmerno čistih voda, ki so uporabne za preskrbo s pitno in tehnološko vodo. V tej količini so upo­ števane izvirne vode, podtalnice, kraške vode in vode iz še čistih odsekov površinskih vodotokov. Skupno imamo v republiki 359 izvirov, od te­ ga 33 območij z večjimi količinami podtalnice, s skupno ocenjeno izdatnostjo 38 m3/s. Za preskrbo z vodo imajo prednost izviri na nenaseljenih pada­ vinskih območjih, ker so najmanj ogroženi po onesnaževanju s strani prebivalstva in gospodar­ skih dejavnostih, ki proizvajajo odplake in druge odpadke. Te vode so izredno pomembne tudi s sta­ lišča obrambe naše dežele, ker jih je mogoče ne­ posredno uporabljati. Zal pa je razmestitev teh vodnih virov v re­ publiki zelo neenakomerna in imamo območja, kjer je že v normalnih vremenskih prilikah občutiti po­ manjkanje čiste vode. Navedemo naj le najbolj ogrožena področja: Slovenske gorice, del Pomur- ja-Goričko, nekateri predeli Krasa in Suha krajina ter nekatera mesta: Trbovlje, Murska Sobota itd. Poraba kakovostne vode je danes naslednja: — za oskrbo prebivalstva s pitno vodo 7,5 m3/s — za tehnološko vodo in živinorejo 17,9 m3/s — skupna poraba čiste vode znaša danes 25,4 m3/s ali okrog 801 milij. m/Vleto Naraščanje prebivalstva in nenehna rast go­ spodarstva terjata vedno nove količine čiste vode. Po dolgoročnih progrozah porasta prebivalstva in gospodarstva bomo porabili za 3 % več čiste vo­ de letno v času do leta 2000, če bomo uvedli v in­ dustriji zaprte hladilne sisteme in recikliranje vode v tehnoloških procesih. Po tej prognozi bi potre­ bovala Slovenija: — za pitne namene 14,77 m3/s — za tehnološke namene in v živinoreji 35,26 m3/s skupaj v letu 2000 50,03 m3/s ali okrog 1577 milij.m3/leto S tem bomo izčrpali vse doslej znane količine čiste vode. Kolikor pa ostanejo termo in jedrske elektrar­ ne pri pretočnem sistemu hlajenja in industrija ne uvede recikliranja v še večjem obsegu, moramo ra­ čunati z letnim porastom v gospodarstvu 6 %> na leto. V tem primeru bi potrebovali leta 2000, 83,15 n#/s ali 2622 milij. m3 vode na leto ter bomo pri­ morani uporabljati tudi manj čisto vodo, ki jo bo treba kondicionirati, kar bo znatno vplivalo na ka­ kovost in ceno vode. Položaj se lahko znatno poslabša, če ne bomo pospešeno izvajali ukrepov, ki naj zadržijo ones­ naževanje voda in jo res racionalno rabimo, tako v gospodinjstvih kot v gospodarskih dejavnostih, posebno tistih, ki porabijo mnogo vode v svojih tehnoloških procesih. 2. Kompleksni kataster voda Za obvladanje pridobivanja in racionalne po­ rabe vode, zavarovanje pred onesnaževanjem in določanja stopenj čiščenja odplak iz industrije nam je nujno potreben sistematičen, kompleksen in ažuren kataster voda po vseh elementih. V sklopu katastra voda sta posebno pomembna za področja, ki jih obravnavamo danes, kataster vodnih izvirov in kataster komunalnih in industrijskih odplak. Delo na katastru voda je v teku, pripravlja se vrsta študij in raziskav, ki bodo dale podlago za metodologijo in organizacijo službe za vodenje ka­ tastra voda. S kompleksnim katastrom bomo do­ bili podlago za načrtovanje, pridobivanje, porabo in zavarovanje voda pred stihijskim izkoriščanjem in onesnaženjem. Zato je izdelava katastra voda in uvedba stalne službe za njegovo ažurno vodenje in dopolnjevanje naloga prve vrste. 3. Kakovost voda v SR Sloveniji Kakovost voda, z ozirom na stopnjo onesnaže­ nosti spremljata Zveza vodnih skupnosti Slovenije in Kemijski inštitut Boris Kidrič po programu hi­ drološke službe, na 96 zajemnih mestih pomemb­ nejših vodotokov. V zadnjem času ugotavljamo vedno večje ones­ naženje manjših vodotokov, kjer ni stalnih opa­ zovanj in nadzorstva. Vzroki so v prvi vrsti ko­ munalne odplake iz mianjših naselij, črnih gradenj ter manjših industrijskih in obratnih obratov, ki so locirani ob teh vodah. Še posebej moramo omeniti, da kažejo neka­ tere doslej še čiste vode znake občasnih večjih onesnaženj. To opažamo na Krki, Soči, Savi Do­ linki, Savi Bohinjki in drugih, kar nas mora resno zaskrbeti. Od jezer, ki so bila doslej še zelo čista, opažamo prve znake slabšanja vode v Bohinjskem in Cerk­ niškem jezeru. Sanacija Blejskega jezera še ne mo­ re dati predvidenih rezultatov, dokler ne bo zgra­ jen celoten sistem zbiranja in čiščenja odplak iz širše okolice jezera. Podtalnici v Sloveniji grozijo resne nevarno­ sti zaradi vedno večje motorizacije, prevozov ne­ varnih snovi po cestah in železnici ter lokacije in­ dustrijskih con, gramoznic in odlagališč vseh vrst odpadkov nad področji, kjer so zaloge še čiste pod­ talnice, ki je glavni vir oskrbe večjih mest s pitno vedo. Zato je potrebno na ogroženih področjih pod­ talnice izvajati začete zavarovalne ukrepe, tako v pogledu sprejemanja predpisov v zavarovanju voda ter po sprejetih sanacijskih in srednjeročnih načrtih ter pripravljati dokumentacijo za sanacijo razmer na danes še manj ogroženih območjih vod­ nih virov in podtalnice. Zaradi pomena, ki ga ima Jadransko morje, posebno pa še naše obalno morje za gospodarstvo in prevsem za turizem, ki smo ga že močno razvili na 35 km naše obale, je potrebno sanirati vse po­ vršinske vodotoke, ki odtekajo v morje. Pospešeno je urediti zbiranje in čiščenje komunalnih in indu­ strijskih odplak v obalnem območju: Koper, Izola, Piran in Portorož, s sistemi regionalnih kanaliza­ cij in čistilnih naprav. 4. Čiščenje odpadnih voda na področju Slovenije V SR Sloveniji se je onesnaževanje, zaradi po­ rasta industrije in prebivalstva dvignilo od leta 1950, ko je bilo ocenjeno na 2,5 mili]. E, PE na 7,2 milij. E, PE v letu 1977. V tem je 1,800.000 E komu­ nalnih in 5,4 milijonov E industrijskih odplak. Ce­ lotno kanalizacijsko omrežje v 13 mestih Slovenije je imelo v letu 1975 : 1144 km, od tega 1/3 primar­ nega in 2/3 sekundarnega omrežja. Tabela kaže grob pregled zgrajenih čistilnih na­ prav, čistilnih naprav v gradnji in čistilnih naprav v projektiranju, po stanju konca leta 1977. Sl. 1. Čistilna naprava za 4000 EPE v Črnučah pri Ljubljani. Projekt, izvedba in oprema Kanalizacija — Ljubljana Zgrajene ČN CN v gradnji ČN v projektiaranju kraj EPE kraj EPE kraj EPE Murska Sobota 60.000 Domžale 200.000 Ljubljana 1,000.000 Škofja Loka 20.000 Vrhnika 120.000 Celje 160.000 Ljubljana 10.000 Ajdovščina 25.000 Nova Gorica 150.000 Cerknica 5.000 Grosuplje 20.000 .Ptuj 115.000 Radenci 6.000 Kočevje 20.000 Kranj 100.000 Novo mesto 4.000 Logatec 12.000 Slovenske Konjice 70.000 Mura 4.000 Metlika 9.000 Velenje 50.000 Moravci 3.000 Železniki 8.000 Žalec 60.000 Crna/K 3.000 Novo mesto 60.000 Ankaran 3.000 Krško 50.000 Horjul 3.000 Rogaška Slatina 44.500 3.000 Radovljica 30.000 Škofljica 1.000 Slovenj Gradec 30.000 78.000 Bled 20.000 Tolmin 20.000 Škofja Loka* 20.000 Ravne na Koroškem 15.000 Jesenice 15.000 Mozirje 13.000 Trebnje 6.000 Tržič 10.000 Žiri 5.000 Cerkno 5.000 Skupaj 200.000 Skupaj 404.000 Skupaj 2,048.000 2.652.000 EPE ali 36,8 °/o od sedanje stopnje onesnaženosti Kakor je razvidno iz prednjega pregleda ob­ ratujočih naprav, naprav v gradnji in projektira­ nju se lahko nadejamo, da bomo do konca leta 1980 očistili že okrog 37°/o vseh odplak. Pri tem mora­ mo opozoriti, da gradi vrsta industrijskih obratov čistilne naprave za prečiščevanje svojih odplak, do take mere, da jih je možno spustiti v kanalizacijsko omrežje in preko komunalne čistilne naprave v sprejemnik. Če pogledamo na stanje zbiranja in čiščenja odplak v treh največjih slovenskih mestih, potem dobimo naslednjo sliko. Ljubljana načrtno izgraju­ je obsežno kanalizacijsko omrežje, na katero se postopno priključujejo satelitska naselja, ki so za­ časno opremljena z zaključnimi kanalizacijskimi sistemi in manjšimi čistilnimi napravami. Vzpored­ no z izgradnjo kanalizacijskega omrežja poteka pro­ jektiranje centralne čistilne naprave za 1,000.000 EPE, ki jo naj bi začeli graditi v letu 1980. Maribor ima izgrajeno kanalizacijo na levem bregu Drave s prečrpališčem v zbiralnik na des­ nem bregu. Lokacija centralne čistilne naprave za EPE je izbrana in naprava v projektiranju, vendar je treba zgraditi še več zbiralnikov na desnem bre­ gu Drave. * Druga etapa Celje, ki je eden največjih industrijskih cent­ rov Slovenije, je najslabše opremljeno s kanalizacijo in čiščenjem odpadnih voda. Industrija, ki nosi največji del odgovornosti za onesnaženje Savinje (ca. 300.000 EPE), ni v stanju, da bi uspešno rešila sama vsa vprašanja čiščenja svojih odplak. Zato je nujno, da se za sanacijo težkih razmer v sloven­ skem centru bazične industrije angažira poleg TOZD še širša družbena skupnost. Ostala mesta, industrijski in turistični centri, rešujejo zbiranje in čiščenje odplak v okviru svojih sredstev ob pomoči Zveze vodnih skupnosti, ki let­ no namenjena velik del zbranega vodnega prispev­ ka v ta namen. Verjetno največji problem onesnaženja voda v Sloveniji so odpadne vode zasavskega industrijske­ ga bazena s ca. 750.000 EPE. Dispozicija odplak separacije premoga in odpadnega pepela iz TE Tr­ bovlje je težko rešljivo zaradi neugodne oblikovi- tosti terena. Vsa tri industrijska naselja Zagorje, Trbovlje in Hrastnik nimajo sistematično urejene kanalizacije in osnovnega koncepta čiščenja. Za­ radi obveznosti onesnaženja je treba problem sa­ nirati na medregionalnem in republiškem nivoju, ker je sanacija tega predela Save, zaradi izgradnje jedrske elektrarne Krško in obveznosti SR Slove­ nije do SR Hrvatske, širši in kot tak presega lo­ kalni nivo. Problem bo rešen, ko bo zgrajena še naslednja etapa TE Trbovlje, ki ne bo več potre­ bovala mokre separacije premoga. Sl. 2. Čistilna naprava za Škofjo Loko za 30.000 EPE. Projekt: Hidroinženiring, Ljubljana, izvajalec Tehnik — Škofja Loka Spodnji tok reke Save je še močno obreme­ njen s težkimi odpadnimi vodami iz tovarne celu­ loze Djuro Salaj pri Krškem (ca. 830.000 PO) Delovni kolektiv vlaga velike napore, da bi zmanj­ šal onesnaženost industrijskih odpadnih voda z uvajanjem novih tehnoloških procesov in indu­ strijskih čistilnih naprav. Pri vsej zavzetosti za gradnjo čistilnih naprav je dana premajhna pozornost načrtovanju čistilnih naprav, posebno v pogledu dimenzioniranja, izbire tehnologije čiščenja na skupnih čistilnih napravah in pri obratovanju, oziroma določanju stopnje predčiščenja industrijskih odplak, ki dotekajo na skupno čistilno napravo. Po drugi strani pa marsikatera komunalna ali industrijska že zgrajena čistilna naprava ne daje pričakovanih rezultatov, ker ni dovolj nižjih stro­ kovnih kadrov, ki bi bili sposobni upravljati in obvladovati dovolj zahtevne tehnološke postopke in strojno opremo v čistinih napravah. Kljub vsem težavam in napakam pa moramo ugotoviti, da je prodrlo spoznanje o potrebi siste­ matičnega zbiranja in čiščenja odplak v širšem prostoru že globoko v miselnost občanov in delov­ nih ljudi. Zato lahko v bližnji bodočnosti pričaku­ jemo zadovoljive uspehe in opazno izboljšanje na naših vodotokih. 5. Nenadna onesnaževanja voda Z razvojem industrije in motorizacije se je po­ raba in prevoz nevarnih snovi po cestah in želez­ nici močno povečala, tako po količini in po iz­ boru. S tem se je povečala tudi nevarnost nenad­ nega onesnaženja okolja zaradi razlitja, raztrese- nja ali izhlapevanja nevarnih snovi. Posledice teh nenadnih dogodkov so lahko hude, včasih celo ka­ tastrofalne za vodo in ozračje. Znano je, da 11 te­ kočega goriva onesposobi 1,000.000 1 vode. Po nepopolnih podatkih je bilo v zadnjih dveh letih evidentiranih 31 nezgod, pri katerih so se raz­ lile in odtekle v vodotoke največkrat kemikalije, ki so potrebne v proizvodnji, bodisi že pri samem proizvodnem procesu, oziroma pri prevozu. Za ču­ da pa je evidentirano razmeroma majhno število razlitja tekočih goriv in olj. Ni pa na razpolago podatkov, pri kolikih pro­ metnih nesrečah na cestah so se razlile manjše ko­ ličine tekočih goriv, ki so s cestišč in obcestnih ka- dunj ponikle v zemljo. Pri tem je v prvi vrsti ogrožena podtalnica, ker potekajo glavne promet­ ne žile, po katerih prevažajo nevarne snovi v ve­ likih količinah, ravno nad ležišči podtalnice. Z gradnjo novih avtocest se bo nevarnost še pove­ čala, če ne bodo pri projektiranju upoštevali mere, ki jih zahtevajo vodnogospodarski interesi. Alarmna služba o javljanju nezgod še ni tako organizirana, da bi hitro obvestila prizadete dejav­ nike o nastali dejavnosti. Območne vodne skupnosti in vodnogospodarska podjetja, ki bi morala po za­ konu o vodah v takih primerih prva in hitro ukre­ pati, niso opremljena za uspešno delovanje. Izjema je vodnogospodarsko podjetje HIDRO v Kopru, ki ima v svoji sestavi službo varstva obalnega morja (SVOM), s potrebno opremo za odstranjevanje raz­ lite nafte na morju. V teku so priprave za izdajo ustreznih pred­ pisov, ki naj urede organizacijo in financiranje in­ tervencijskih skupin. 6. Odpadki, odpiranje gramoznic ter vpliv na površinske in odpadne vode Hiter porast življenjske ravni prinaša poleg velikih prednosti pri zadovoljevanju potreb delov- nih ljudi, vrsto nevšečnosti, med drugim širok iz­ bor odpadkov iz gospodinjstev in gospodarskih de­ javnosti. Z uvedbo embalaže iz umetnih snovi, po­ večane uporabe tekočih goriv in olj ter raznih ke­ mikalij v industriji, se je struktura in kakovost od­ padkov močno spremenila. Namesto pretežno or­ ganskih odpadkov, ki so hitro razpadli v neškod­ ljive snovi, imamo danes velike količine odpadkov, ki le počasi ali pa sploh ne razpadajo. Če jih uni­ čujemo z umetnimi posegi, se razvijajo nevšečne imlisije za zrak in vodo, ki so škodljive tudi za zdravje ljudi. V Sloveniji je organizirano zbiranje odpadkov in odlaganje na urejena odlagališča le v nekaterih mestih. Nimamo še možnosti za njihovo hitro in higienskim zahtevam ustrezno odlaganje na ureje­ na odlagališča. V največ primerih odlagajo nekon­ trolirano odpadke na odročne kraje, na bregove in v struge vodotokov ter v opuščene gramoznice. Nihče ne vodi računa, kaj se nato dogaja z odpadki na odlagališčih, ko pod vplivom atmosfe- rilij odtekajo škodljive snovi v površinske in pod­ talne vode in jih onesnažujejo. Pospešena in rastoča gradbena dejavnost za­ hteva velike koližine gramoza, ki ga pridobivamo iz prodnatih tal, ki so hkrati rezervoar podtalnice. S tanjšanjem krovne plasti nad podtalnico se zmanjšuje uspešnost fitriranja pronicajoče vede, ki slabo očiščena onesnaži velike količine podtalnice. Zato je treba problemu zbiranja, odlaganja in uničevanja vseh vrst odpadkov posvetiti mnogo več pozornosti kot doslej. Pričakujemo, da bo za­ kon o zbiranju in odstranjevanju odpadkov, ki je v razpravi, odprl pot za uspešno reševanje spredaj episanih problemov. Za rigorozno odstranjevanje in uničevanje bi morali zgraditi ustrezne sežigalnice odpadkov ali nuditi deponije za predelavo odpadkov v kompost. Problem se mora reševati na regionalni podlagi, ker so naprave za uničevanje in tehnološki posto­ pek zelo drage in ekonomične le pri predelavi ve­ likih količin odpadkov. 7. Nadzorstvo nad stanjem voda Pestra problematika, vrsta vodnih zgradb in naprav na površinskih vodotokih, jezerih in pod­ talnici ter morju, ki urejajo vodni režim in čišče­ nje onesnaženih voda, zahteva organizirano in stal­ no nadzorno službo. Po zakonu o vodah je predvidena dvojna nad­ zorna služba: — rečna nadzorna služba, — vodnogospodarska inšpekcija. Sl. 3. Čistilna naprava za klavnico v »Podravki« — Koprivnica, SR Hrvatska. Projekt: Hidroinžcniring — Ljubljana, izvajalec: Tehnika — Zagreb Rečno nadzorstvena služba, ki je v sestavu vodnogospodarskih podjetij, mora poleg nadzora nad stanjem vodotokov in zgradb na njih, nadzo­ rovati tudi spuščanje onesnaženih voda v vodoto­ ke, odvzem vode iz vodotokov za razne gospodar­ ske potrebe ter odvzem gramoza iz rečnih strug in bregov. V to službo je trenutno vključenih 20 rečnih nadzornikov, ki bi morali nadzorovati 2068 km po­ vršinskih vodotokov, ki imajo dolžino nad 25 km, 3 jezera z 2985 ha površine, 6 akumulacijskih jezer s površino 139 ha ter 35 km obalnega morja. Poleg teh vodnih tokov pa je še na tisoče km potokov in hudournikov. Iz primerjave obeh podatkov vidimo, da seda­ nja rečno-nadzorstvena služba ne more uspešno opravljati zaupane naloge, posebno če gledamo na številčnost in strokovnost zaposlenih kadrov. Vodnogospodarska inšpekcija je zadolžena, da opravlja naloge, ki jih nalagajo zvezni in republi­ ški predpisi ter vodnogospodarske smernice. Žal manjka skoro vsem zakonom vrsta izvršil­ nih predpisov, ki bi omogočali vodnogospodarskim inšpekcijam uspešnejše delovanje in ukrepanje. Danes ima od 60 občin, le 48 občin organizi­ rano vodnogospodarsko inšpekcijo, v kateri dela 29 inšpektorjev. Nekaj občin ima skupnega in­ špektorja, 1 2 občin pa sploh še ni organiziralo te tako potrebne nadzorstvene službe. Ni malo pri­ merov, ko mora opravljati vodnogospodarski in­ špektor še inšpekcijo na drugem področju ali pa dela kot referent v občinski upravi. Jasno je, da ima taka organiziranost vodnogospodarske inšpek­ cije svoj odraz tudi v stanju naših voda. Če želimo na naših vodah red, je treba vodno­ gospodarske inšpekcije na vseh ravneh številčno in strokovno izpopolniti. Pri tem pa ne moremo prezreti, da bomo do­ segli uspehe le, če bomo občanom, posebno delav­ cem v proizvodnji pojasnili pom en, ki ga ima voda za obstoj življenja in nadaljnjo rast gospodarstva. Le-ti lahko delujejo preventivno s tem, da ne ones- UDK 628.33/.36 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27) ST. 7. STR, 138—144 Marjan Prezelj: ZAVAROVANJE KVANTITETE IN KVALITETE VODA V SR SLOVENIJI S POSEBNIM OZIROM NA IZGRADNJO KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA IN ČISTILNIH NAPRAV Avtor prikazuje izredni ipoimen gospodarjenja z vodami, varstva kvantitete in kvalitete voda v SR Slo­ veniji. Pri tem poudarja zlasti pomen izgradnje ka­ nalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Članek ob­ ravnava naše vodne zaloge in količine porabe, onesna­ ženost voda, kakovost voda, čiščenje voda, ter podaja zaključke, zadevajoče gospodarjenje z vodami, varstvo voda in vodnih virov v obdobju 1976—1980. nažujejo vode in njene okolice, skrbe za dobro či­ ščenje onesnaženih voda v svojih obratih ter jav­ ljajo nepravilnosti, ki jih opazijo pri vsakodnevnih opravilih, nadzornim službam. Tu lahko uspešno delujejo družbene organiza­ cije in društva z organiziranim prosvetljevanjem in preventivnimi akcijami. Te so se pokazale zelo uspešne med šoslsko mladino, taborniki in člani planinskih društev. 8. Izvajanje srednjeročnega programa vodnega gospodarstva v obdobju 1976—1980 Sanacija onesnaženih voda se je začela pri nas že leta 1957, napori so se pojačali v letih 1971 do 1975, ko je vložil Vodni sklad SRS v te namene 80 milij. din v kanalizacije in čistilne naprave ter 50 milij. din v vodooskrbo. Kot sofinancerji so na­ stopile družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela v industriji in komunali, kar je vložena sredstva skoraj podvojilo. V srednjeročnem planu razvoja vodnega go­ spodarstva Slovenije za obdobje 1976—1980 sta glavni nalogi: — nadaljevati z akcijo gradnje .čistilnih na­ prav, za predčiščenje industrijskih in komunalnih odplak, predvsem tistih, ki bodo največ pripomog­ le k izboljšanju kakovosti voda, — popraviti kakovostno stanje na vodah, ki so danes v III.—IV. in IV. razredu, do II. kakovost­ nega razreda. Te cilje je spreljala skupščina SR Slovenije v svojih stališčih in sklepih ter priporo­ čilih za reševanje problematike varstva dobrin splošnega pomena. Po srednjeročnem načrtu vodnega gospodar­ stva v obdobju 1976—1980, je predvidenih 510 milij. din za izboljšanje kakovosti voda, varstvo vodnih količin in za oskrbo s pitno vodo. Dosedanje izvajanje srednjeročnega načrta po­ teka, kljub težavam, zadovoljivo, kar daje upanje, da bodo slovenske vode po letu 1980 znatno čistej­ še, vodni viri pa zavarovani pred onesnaženjem. UDC 628.33/.32 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27) NR. 7. PP. 138—144 Marjan Prezelj: THE WATER QUANTITY AND QUALITY IN SR OF SLOVENIA WITH SPECIAL REGARD TO THE SYSTEM OF SEWAGE AND CLEARING INSTALLATIONS The author presents the importance of the water management in SR of Slovenia with special regard to the system of sewage and clearing installations. Those systems are the fundamental condition for qua­ lity as well as the quantity of healthy water. The paper deals with the principal problems of our water eco­ nomy: water resources and water pollution, water ma­ nagement, water policy, and how to protect the water and water resources in our country for the period 1976 to 1980. Geomehanske meritve pri gradnji predora Pletovarje v oligocenskih laporjih (Konec) UDK 551.2:624.19 (Pletovarje) 5. Rezultati meritev Izkop čela kalote na merskem profilu IV v km 29 + 935,75 je bil narejen dne 14. 10. 1974. Nasled­ nji dan smo vgradili merske kline na mestih 2 in 3 (sl. 8 ) in ekstenzometre 1 do 3 (sl. 9), kar je omo­ gočilo registracijo meritev od trenutka dalje, ko je bil izkop čela le za 1 , 0 do 2 , 0 m pred merskim profilom. Merske doze št. I do V (sl. 9) za mer­ jenje radialnih pritiskov so bile vgrajene dne 16. 10. 1975 v sredini predvidenega 7 m širokega be­ tonskega prstana št. 18, tj. v km 29 + 939 takoj po odkopu kalote. Časovno zaporedje del v pro­ filu IV je bilo naslednje: izkop kalote, položitev mreže in nanašanje brizganega betona 14. 10., vložitev sider 15. 10., izkop stopnic, polaganje mre­ že, sidranje in brizganje 5. 11., izkop in betoni­ ranje talnega oboka 9. 11., betoniranje opornikov 29. 3. 1975 in betoniranje končne obloge 15. 5. 1975. Reperne točke št. 1, 4, 3 in 5 za merjenje kon­ vergence in ekstenzometra št. 4 in 5 sta bila vgra- Avtor: prof. dr. Ivan Sovine, dipl. ing., Univerza v Ljubljani jena 5. 11. 1974, tj. en dan po odkopu stopnic, doze št. VI in VII za merjenje radialnih pritiskov pa 6 . 1 1 ., tj. še isti dan, ko sta bili izkopani stopnici. Doze št. VIII do XII (sl. 10) za merjenje tangen­ cialnih napetosti v betonu končne obloge, smo vg­ radili dne 14. 5. 1975 v km 29 + 939 tik pred beto­ niranjem prstana št. 18 dne 15. 5. 1975. Časovne sovisnice deformacij svetlega razpo­ na tunela in diagonal so razvidne s slike 8 . Iz dia­ gramov je razvidno, da sta se boka predora v času meritev približala za največ 33 mm. Meritve dalje kažejo veliko spremembo hitrosti deformacij glede na spremenjeno stanje odkopa (razdalje Hž) in za­ nimiv pojav, da so vse merjene razdalje (z izjemo Hg) v času tik po izkopu stopnic in talnega oboka naprej večale, nato pa približevale. Glavni del de­ formacij je bil zaključen v slabem mesecu dni po pričetku odkopa kalote oziroma dober teden po iz­ kopu vsega profila in po izdelavi obloge iz brizga­ nega betona. Po zgraditvi betonskega prstana pa sta se opazno približala le boka in ena diagonalna smer (Mi in Do). Na sliki 9 podajamo zgoraj premike pasu kam­ nine, izmerjene na 6 m dolgih ekstenzometrih, spo- 5 a) izkop kalote I b) izkop stopnic II c) izkop tal III d) betoniranje opornikov e) betoniranje obloge (prstanov) PROFIL I V km 29 .935 ,75 ekstenzometri I /./974 j XII974 ! X///974 | 11975 I 111975 \ 111.1975 I IV1975 V1975 \ VI.I975 ! VH.1975 i Vlil. 1975 ! 1X1975 \ X.1975 | XI.1975 ] XII. 1975 | 1.1976 ] 11.1976 j 1111976 | IV1976 \ V.1976 | VI.1976 [ Sl. 9. Časovne sovisnice premikov, izmerjenih na ekstenzometrih (zgoraj) in radialnih pritiskov (spodaj) MERITVE TANGENCIALNIH PRITISKOV PROFIL I V km 29 .935 ,75 PROFIL IV km 29 >935,75 Sl. 11. Radialni pritiski in premiki ekstenzometrov v razvitem profilu merske doze meritve radialnih pritiskov Vi V N III II I VII ekstenzometri daj pa radialne pritiske med kamnino in betonsko oblogo, oboje v odvisnosti od časa. Ko so 15. 5. 1975 zabetonirali še končno zunanjo tunelsko oblogo, so kazale doze radialne pritiske med kamnino in obe­ ma, skupaj okrog 50 cm debelima oblogama. Meritve kažejo veliko anizotropnost laporja. Z ekstenzometri je bilo ugotovljeno, da se deforma­ cije 6 m debelega obroča kamnine po začetnih, naj­ večjih, večajo še dolgo časa po zaključku del s sko­ raj konstantno hitrostjo. Ugraditev končne obloge je premike okolnega laporja na mestu ekstenzo- metra št. 4 izredno povečala; dober mesec po kon­ čanem betoniranju zunanje obloge smo že opazili med mestoma ekstenzometrov 3 in 4, bliže 4, ho­ rizontalno potekajočo razpoko. Na mestu ekstenzo- metra 4 so bili izmerjeni minimalni radialni priti­ ski. Največji (do blizu 20 Mp/m2) pa so bili v stropu (doza št. III) in na nasprotni strani od one, kjer so bile z ekstenzometri ugotovljene naj večje de­ formacije pasu kamnine. Vsak poseg se odraža na Sl. 12, Lega reperov in merjenje medsebojne razdalje merjenih pritiskih: izkop stopnic, talnega oboka in betoniranje oblog. Zanimivo je, da se potek nape­ tosti v času betoniranja končne obloge sicer tre­ nutno močno spremeni, nato pa se napetosti ve­ čajo skoraj po isti zakonitosti kot pred izgradnjo prstana. Občutna razlika je bila opazna le v mer­ ski dozi na stropu. Meritve tangencialnih napetosti v betonski ob­ logi kažejo po naglem začetnem vzponu mestoma velik porast, so pa — absolutno vzeto — razmero­ ma majhne; v času enega leta niso dosegle vred­ nosti 10 Mp/m2. Po nastanku razpoke med dozama XII in XI so se napetosti v betonu na enem delu sprostile in nismo v teku leta dni izmerili skoraj nobenega porasta, na drugem mestu (doza XI) pa tako narasle, da slutimo, da je prišlo zaradi preve­ likega lokalnega pritiska že februarja 1976 do po­ škodbe te merske doze (sl. 1 1 ). Na sliki 11 podajamo zaradi preglednosti še prikaz radialnih pritiskov kamnine na oblogo in premikov, izmerjenih na ekstenzometrih, v razvi­ tem profilu. Izmerjeni pritiski na oblogo niso bi­ stveno večji od onih, s katerimi je računal projek­ tant (pv = 15 Mp/m2, ph pri vrhu 5 Mp/m2, ph pri dnu 10 Mp/m2) so pa zelo neenakomerno porazde­ ljeni. 6. Meritve konvergence v ostalih profilih Konvergenco smo merili še v naslednjih pro­ filih: Profil km Opazovalno obdobje Podatki na sliki I 29 + 823,75 maj 1974 do marca 1975 15 II 29 + 855,75 maj 1974 do marca 1975 15 V 29 + 967,00 nov. 1974 do jan. 1976 16 VI 30 + 007.50 jan. 1975 do jan. 1976 16 1 30 + 472,25 nov. 1974 do julija 1975 17 2 30 + 463,75 30 + 472,25 dec. 1974 do julija 1975 17 do 30 + 463,75 dec. 1974 do julija 1975 17 3 30 + 441,75 dec. 1974 do julija 1975 18 4 30 + 339,75 april 1975 do julija 1975 18 V profilih št. I, II, V in VI smo merili dolžine H i, H 2, D i in D g po sliki 12, v profilih št. 1, 2, 3 in 4 dolžine H i, H a, S i in &> po sliki 13, med profi­ loma 1 in 2 (G) pa smo merili medsebojno dolžino Gg in G3 (sl. 14) z namenom, da ugotovimo premi­ kanje hribine v smeri proti južnemu portalu pre­ dora. Zanimiva je vzporeditev rezultatov glede na sestav kamnine: v dolomitu npr. so naj večji pre­ miki z bočnih strani (H a), v lapornih pa v diago­ nalnih smereh (D i in D 2). 7. Zaključki 1. Meritve deformacij svetlega profila kažejo, da se je glavni del premikov izvršil v slabem me- PROFIL G Sl. 14. Lega reperov in merjenje horizontalne razdalje med dvema profiloma PR OFIL I km 29* 823,75 Sl. 15. Rezulati meritev konvergence PROFIL V km 29*967 © © © © -ti 4 v V (mm) PROFIL VI km 30*007,50 (mm) ß © © @ (h 1) © iv © (mm) X1197i '| XII.197A I 11975 \. 111975 | 111.1975 I IV. 1975 i V 1975 I V11975 \ VI11975 | VIII.1975 \ 1X1975 | X.1975 \ XII97S \ XII.197S | 11976 Sl. 16. Rezultati meritev konvergence PROFIL 7 km 30-472,25 Sl. 17. Rezultati meritev konvergence PR O FIL 3 km 30-441,75 Sl. 18. Rezultati meritev konvergence Sl. 19. Računski (a) in izmerjeni (b) radialni pritiski seču dni od pričetka odkopa kalote oziroma dober teden dni po izkopu vsega profila in po izdelavi obloge iz brizganega betona. 2. Deformacije 6 m debelega obroča kamnine se po začetnih, naj večjih, večajo še dolgo časa s sko­ raj konstantno hitrostjo. Po izgradnji končne ob­ loge pride do večjih pregrupacij pritiskov, kar pov­ zroča neenakomerne premike obloge, ki lahko pri­ vedejo do lokalnih razpok v oblogi. 3. Radialni pritiski so po obodu zelo neenako­ merno porazdeljeni, po intenziteti pa niso bistveno presegli računskih. Na sliki 19a je podana računska obremenitev, na sliki pod b) pa izmerjeni radialni pritiski v treh fazah gradnje: po izkopu stopnic II, po izkopu tal III in po betoniranju obloge. Pritiski se večajo še dolgo časa po končanem betoniranju. 4. Tangencialni pritiski v betonski oblogi so absolutno vzeto razmeroma majhni, so pa še bolj neenakomerni kot radialni. Opaziti je njihov dol­ gotrajen porast. 5. Zaradi možnosti nastajanja zruškov je v kri­ tičnih conah nujno potrebno sprotno geodetsko opazovanje vsaj treh točk v profilih, ki naj ne bodo več kot 10 m vsaksebi. Te meritve naj bodo sprem­ ljane z meritvami konvergence, ki so potrebne na tašknih mestih v profilih v medsebojni oddaljenosti največ 25 m. 6. V conah, ki so blizu prelomnicam, je treba oceniti potrebno dolžino sider, da postane ojačeni obroč kamnine tako debel, da lahko prenese oziro­ ma prepreči zruške. 7. Posebno pozornost je treba posvetiti hidro­ loškim pogojem v krovnini nad predorom, ki so pogosto vzrok vdorom vode, blata in skalnatih gmot v predor. ö. Z meritvami narejenimi s pripravami za merjenje konvergence je mogoče spremljati mož­ nost drsenja večjih zemeljskih gmot v smeri proti portalom predora. 9. Tehnološki proces gradnje, obliko in dimen­ zije tunelske obloge je treba zasnovati na rezulta­ tih merjenja podzemnih pritiskov v velikem me­ rilu. Preiskave je treba narediti pred projektira­ njem, v fazi same gradnje pa je treba izvajati kon­ trolne meritve. 10. Rezultate meritev — kjerkoli so te nareje­ ne — je treba vključiti v računske modele. Za pre­ dor Pletovarje smo pripravili model končnih ele­ mentov, iz katerega bomo skušali ugotoviti napeto- stno-deformacijske odnose v okolni hribini. Ta del analize je trenutno v računalniški obdelavi in bo­ mo o rezultatih poročali kasneje. 11. Meritve, kot so bile izvršene v predoru Ple­ tovarje, so prve takšne vrste pri nas. Z rezultati meritev smo občasno obveščali projektanta, izva­ jalca in investitorja, tako da je bilo v vsaki fazi de­ la znano, kaj se v hribini dogaja.. Poleg tega pa so meritve dale delavcem Laboratorija za mehaniko tal Instituta za matematiko, fiziko in mehaniko — večinoma inženirjem — možnost, da se do podrob­ nosti seznanijo z montažo instrumentov in s sa­ mim potekom meritev. Tako je formirana strokov­ na grupa, ki je sposobna takoj na kateremkoli me­ stu meriti pritiske v podzemnih zgradbah, tunelih, zakloniščih itd. 8. Opomba Rezultati preiskave so del raziskovalne naloge, ki jo je financirala Raziskovalna skupnost Slove­ nije in ki so jo finančno podprli Skupnost za ceste SR Slovenije, Rudis Trbovlje s kooperantom I.CO.RI. iz Rima in projektivno podjetje Centro- projekt iz Beograda. Nosilec raziskovalne naloge je Laboratorij za mehaniko tal pri Institutu za mate­ matiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani. A. Pensa, dipl. ing. rud., tedaj tehnični direk­ tor Rudisa, je sodeloval pri izdelavi programa me­ ritev. Merili so sodelavci Laboratorija za mehaniko tal: mag. B. Simončič, dipl. ing. rud., G. Vogrinčič, dipl. ing. gradb., F. Žigman, dipl. ing. fiz., A. Ogrin, tehn., B. Drobnič, abs. gradb. in J. Likar, štud. rud. Za izredno težko in požrtvovalno delo, nare­ jeno s potrebno natančnostjo, se pisec tega poročila navedenim kolegom izskreno zahvaljuje. UDC 551.2:624.19 (Pletovarje) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27) ST. 7. STR. 145—152 Ivan Sovine: GEOMEHANSKE MERITVE PRI GRADNJI PREDORA PLETOVARJE V OLIGOCENSK1H LAPORJIH Po nenadnem zrušku kalote v cestnem predoru Pletovarje na novi avto cesti Maribor—Ljubljana so bile v bližini mesta zruška narejene obsežne geome­ hanske meritve. Merjeni so bili obodni radialni pri­ tiski, konvergenca in premiki okolne kamnine v sme­ ri osi sider v fazah, ko je bil delni ali polni odkop profila prekrit z brizganim betonom, sidran, obdan z jeklenimi mrežami in jeklenimi okvirji in v končni fa­ zi, ko je bila zabetonirana betonska obloga. V tej konč­ ni fazi so bile meritve dopolnjene še z meritvami obod­ nih tangencialnih pritiskov v oblogi. Zrušek in merski profil je bil v škrilavem peščenem laporju, prepreže- nem s številnimi gladkimi drsami. mnenje in kritika K RAZCISCENJU POJMOV »STABILNOST« IN »VARNOST« Pobudo za to pojasnilo so mi dali uradni dopisi, da kot izvedenec ugotovim, ali je določeni objekt dovolj »stabilen«. Temu se ne bi čudil, če ne bi tudi v stro­ kovnih listih bral od časa do časa o problemih »sta­ bilnosti«. V vseh teh primerih pa ni šlo za »stabilnost« objektov, temveč za njihovo »varnost«. Za medsebojno razumevanje je osnovni pogoj razčiščenje pomena po­ sameznih izrazov: Izraz »stabilnost« pri konstrukcijah pomeni v pr­ votnem smislu stabilnost ravnotežnih pogojev. Na­ sprotje tega bi bila »labilnost« konstrukcije, kar bi po­ menilo, da ravnotežni pogoji niso izpolnjeni, in bi se objekt enostavno prevrnil. Prof. Timošenko je s knjigo »Teorija elastične stabilnosti« uvedel nov pojem »elastične stabilnosti«. V tem izrazu so zajeti vsi primeri tako imenovane »de­ formacijske nestabilnosti«, kar pomeni, da se zaradi obremenitve konstrukcija toliko deformira, da se za­ radi deformacije obremenitve zopet večajo ter tako pri­ de konstrukcija v območje »elastične nestabilnosti« ali tudi »deformacijske nestabilnosti«. Seveda imamo lah­ ko tudi primere »dinamične nestabilnosti«, v katerih pojav resonance dovede do porušen j a (znameniti Ta­ coma most). Ce pa je neka žica ali vrv tako močno prenapeta, da se utrga, to ni primer nikake »labilnosti« ali »nestabil­ nosti«, temveč navadno porušen j e, ker je pač trdnost gradiva prešibka, oziroma izbrane mere niso zadosto­ vale. Isto velja za primer, da se opečni zid pod silo pritiskov prične drobiti, rušiti, ali pa poka ostenje pre­ dora zaradi prevelikih pritiskov. UDC 551.2:624.19 (Pletovarje) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1978 (27) NR. 7. PP. 145—152 Ivan Sovine: THE MEASUREMENTS OP THE DEFORMATIONS IN THE ROAD TUNNEL PLETOVARJE IN OLIGOCENE MARL After a sudden surface subsidence and roof break down in the road tunnel Pletovarje, which is a part of the new highway Maribor—Ljubljana (Slovenia, Yugoslavia), in the profile near to the place of the rock break, extensive measurements of the deforma­ tions of the tunnel shape as well as actual stresses in the rocky mass were performed. Measurements were taken of the peripheral pressures, the convergence as well as strains in the direction of the axis of the steel anchors in phase, the walls of the partially excavated tunnel profile were covered with pumped concrete, lagged with steel mesh, supported by steel ribs and anchored and, in the final phases, when the concrete lining was finished. In this final phase the tangential stresses in the concrete linings were also measured. The rock in the profile investigated was of gray sandy marl, rather shaly and pitted with numerous sliding planes. Izraz »varnost« predstavlja to, kar mi zahtevamo od zgradb, da se počutimo v njih varne, da varno vo­ zimo prek mostov in podobno. Edina točna matema­ tična definicija varnosti je izražena za malo verjetnost rušenja (10—6 do 10~9 na primer). Absolutna varnost ne obstoji! Tehniška varnost je definirana z varnost­ nim faktorjem, ki predstavlja razmerje med povprečno trdnostjo gradiva in računsko obremenitvijo gradiva. Ta varnost pa je za različna gradiva različna: za jeklo približno 1,66, za beton približno 2,7, za les približno 4 in za zidovje med 8 in 15. Teorija verjetnostnih ra­ čunov pa nam dokazuje, da izkazujejo tako različni varnostni faktorji približno isto matematično verjet­ nost rušenja, ker je disperzija kvalitet raznih materia­ lov zelo različna. (Opisano v članku avtorja »O var­ nosti gradbenih konstrukcij« GV 1922/13-14 in drugem članku istega naslova v Varilni tehniki 1975/3-4. Tudi: Molčanov: Pregled i analiza načina odredjivanja va- rovatne čvrstoće beton na pritisak, Gradjevinar 1977/ 2.). Spredaj navedeni varnostni faktorji pa se uporab­ ljajo tudi na varnost v elastični stabilnosti konstruk­ cij, tako da se dovoljuje za varnostni faktor manjša obremenitev, kot znaša kritična za elastično labilno stanje. Pri ravnotežnih problemih statične stabilnosti pa ponavadi predpisi dopuščajo manjši varnostni fak­ tor, le 1,5 napram dvigu mostov z ležišč, ali proti pre­ vrnitvi zidov. Priporočam torej, da se za splošne pojme uporab­ lja izraz »varnost«, izraz »stabilnost« pa naj ostane re­ zerviran za ravnotežne probleme, in z dodatkom »ela­ stična stabilnost« ali »deformacijska stabilnost« za vse pojave uklonskega značaja. Seveda se lahko izraza »varnost« in »stabilnost« uporabljata tudi v drugih strokah, na primer za trži- šče, za valuite, za zaposlitev, ali celo za širše pojme, pri čemer ima zopet vsakteri od obeh izrazov svoj ek- zaktni pomen, ki je pa različen. Prof. ing. Svetko Lapajne iz naših holehtivnv GIP »BETON — ZASAVJE« ZAGORJE Plan 1978 V letu 1978 bomo gradili na območju občin Dom­ žale, Litija, Zagorje, Trbovlje, Brežice in Sevnica. V tem letu predvidevamo naslednjo vrednostno izraženo proizvodnjo po posameznih TOZD: TOZD L eto 1978 Indeks 1. Operativa Zasavje Trbovlje 255,470.000 132 2. Gradmetal Litija 201,546.000 134 3. Gradbeništvo Zagorje 164,300.000 113 4. Operativa Domžale 67,060.000 157 5. Gradbeništvo Sevnica 108,572.000 Skupaj 796,948.000 136 To naj bi dosegli s skupaj 1637 zaposlenimi, kar je 7 °/o več kot lani. Pred začetkom gradnje domžalskega centra Ob koncu polletja se bomo spoprijeli z gradnjo stanovanjsko poslovnega kolpleksa SBP-1 ali dom­ žalskega centra, kot ga tukaj najpogosteje imenujemo. V tem komplesu bo približno 400 stanovanj, 5.500 m2 različnih lokalov v pritličju, 12.000 m2 poslov­ nih prostorov, otroški vrtec in ca. 20.000 m2 kletnih prostorov, parkirišča, skladišča, zaklonišče itd. Objekt bo lociran v središču Domžal ob Ljubljanski cesti. Ar­ hitektonsko je kompleks zelo uspešno obdelan, saj se kljub velikim razsežnostim ne vsiljuje podoba bodoče betonske džungle. Načrte za center izdeluje BIRO 71 Domžale. Lahko smo ponosni, da nam je občina Dom­ žale zaupala gradnjo tako pomembnega objekta, kot je SPB-1, ki bo verjetno največji gradbeni objekt v Dom­ žalah in katerega vrednost bo ca. 40 starih milijard dinarjev. Predvidevamo, da bomo objekt gradili prib­ ližno pet let, kot gradnja za trg. (Vir: ZASAVSKI GRADBENIK — april 1978) PODJETJE ZA UREJANJE VODA »NIVO« CELJE Rezultati v minulem letu Celotni dohodek podjetja se je v letu 1977 pove­ čal za 33®/#. TOZD vodne in nizke gradnje je večino del izva­ jal za druge naročnike in le manjši del za Območno vodno skupnost SAVINJA—SOTLA. Najpomembnejše gradnje, ki smo jih izvajali, so prav gotovo: — regulacije vodotokov, — zemeljske pregrade — akumulacije, — čistilne naprave, — plinovodi, — dela pri izgradnji energetskih objektov, Pripis uredništva: Ker sta pojma »stabilnost« in »varnost« med te­ meljnimi pojmi v gradbeni terminologiji, vabimo tudi druge strokovnjake na tem področju, da s svojimi pri­ spevki dopolnijo izvajanja prof. ing. S. Lapajneta. — visokovodni nasipi, — komunalni objekti. Projektinženiring v Ljubljani Dejavnost in razvoj biroja v letu 1977 lahko oce­ njujemo kot izredno uspešno. Organizacijsko se je bi­ ro močno okrepil, angažiranih je nekaj novih izkuše­ nih strokovnih sodelavcev. Nabavili smo računalnik Haowlett Packard in ga takoj vključili v delo. Pri delu biroja je bila uvedena tehnologija mrežnega pla­ niranja, ki pride zlasti v poštev pri večjih, kompleks­ nejših projektih, ki jih sofinancira mednarodna ban­ ka. Medtem ko se je biro v letu 1976 udejstvoval predvsem v slovenskih okvirih, se je v letu 1977 po­ javil s svojimi aktivnostmi že na tržišču cele Jugosla­ vije. Poslovni stiki so vzpostavljeni prav v vseh re­ publikah in pokrajinah z raznimi investitorji, pa tudi z vsemi večjimi inženirskimi biroji po državi, ki so nosilci večjih del v domovini in na tujem. Narejenega pa je bilo precej tudi v mednarodnih merilih. Po­ membna je bila otvoritev zastopstva v Beogradu. Na razstavi Človekovo okolje v Beogradu 1977. se je prvič pojavila tudi naša organizacija in se primerno uvelja­ vila. S pridobitvijo nekaj izkušenih strokovnjakov, med njimi tudi mednarodno afirmiranih in rutiniranih, bi­ ro lahko prevzema tudi kompleksnejša dela v Jugo­ slaviji in tujini, saj razpolaga že danes z več inženirji, ki so v stanju prevzemati vodstvo tudi nad zahtevnej­ šimi projekti in jih realizirati. Poleg standardnih panog hidrotehnike in prometa, ki jih biro obravnava in obdeluje, bi bilo potrebno omeniti velik razmah v minulem letu zlasti na pod­ ročju dveh specializiranih dejavnosti našega biroja, to je čistilne in namakalne tehnike. (Vir: NIVO, št. 1) SGP »PRIMORJE« AJDOVŠČINA TOZD Gradbeni obrati »BI« Do danes so izdelali preko 180.000 m2 industrijskih hal, skladišč, telovadnic, šol in drugih objektov, ki so montirani skoraj v vseh naših republikah. Naj večji objekt je tovarna VOZILA, kjer je z našimi elementi pokritih 17.200 m2. Še večjega pravkar gradijo v Bra- tuncu v Bosni za kombinat SODA-SO, temeljna orga­ nizacija »KAOLIN«. Ta objekt, v katerem bodo izde­ lovali keramične ploščice, bo meril 24.000 m2. Sedaj je pokritih približno 16.000 m2. Dela je dovolj Kljub majhnemu deležu del v novi cementarni Anhovo na tem področju dela ne manjka. Na komp­ leksu Deskle — vzhod zaključujemo otroški vrtec, gra­ dimo pa tudi dva stanovanjska stolpiča s skupaj 40 stanovanji. Pričeli bomo tudi z gradnjo komunalnih naprav za potrebe celotnega kompleksa. Dela se intenzivno odvijajo na HE Solkan, kjer bomo kasneje izvajali gradbena dela skupaj z Gradi­ som. Naša aktivnost se trenutno usmerja na delo v Ka­ nalu, kjer že izvajamo dela za razširitev vrtca, pred pričetkom pa so tudi dela na stolpiču S 7. V preteklem letu je naša enota prevzela skupaj s SGP »GORICA« gradnjo doma za varstvo odraslih v Tolminu. Pred nami je pričetek gradnje skladišč v Mostu na Soči in proizvodne hale na Ščutrški planoti. Za vsa dela so kratki izvedbeni roki. Dela je dovolj tudi v naši TOZD nizke gradnje. V Istri rekonstruirajo cesto Buzet—Mandoši—Krabarčiči v vrednosti preko 12 milijonov din. Za približno 4,5 milijona bodo rekonstruirali in asfaltirali 6 km ceste Svi Sveti—Vrh. V Pazinu bodo v dveh mesecih rekonstruirali I. fazo ceste v vrednosti 5 milijonov. Naši delavci so do sedaj na trasi avtomobilske ce­ ste Dolgi most—Vrhnika opravili naslednje delo: — izkopali 117.300 m3 materiala, — položili 135.000 m2 PP polsti, — navozili 15.000 m3 materiala 2—15 cm za filter, — navozili 152.000 m3 ostalega zasipnega materiala in 42.000 ton elektrofiltrskega pepela. V Breginju imamo asfaltiranja, izgradnje cest in kanalizacije za 6,470.740 dinarjev. Dva elementa v 24 urah Delavci razvojnega laboratorija so ugotovili način, kako je mogoče v 24 urah v istem kalupu izdelati dva eementa. Uspeh je še toliko večji, ker to velja za no­ silce z zahtevnejšo kvaliteto betona, ne bi bilo primerno, da bi kupovali nove kalupe. Zato smo se odločili, da poskusimo z obstoječimi kalupi na­ rediti več. Dela smo se lotili z loki MB 400, po kate ­ rih je trenutno naj večje povpraševanje. Pri preizku­ sih smo uporabljali različne dodatke za cement. Do ­ segli smo tisto, kar smo hoteli: tlačna trdnost betona je bila v 12 urah dosežena 209 kp/cm2, kar bi po naši oceni zadoščalo za dvig sicer težkega elementa iz ka­ lupa. V proizvodnji so možne še nekatere izboljšave, npr. zvišanje temperature zaparevanja. Tako se laboratorijska dejavnost povsem konkret­ no vključuje v proces racionaizacije proizvodnje. Jas­ no pa je, da tak način dela zahteva v proizvodnem pro­ cesu izredno dobro organizacijo in višjo obliko discip­ line dela, in to v vseh faktorjih, ki vplivajo in sode­ lujejo pri tovrstnih dejavnostih. (Vir: Glasilo delavcev SGP PRIMORJE — april 1978) SGP »KRAŠKI ZIDAR«, SEŽANA Poslovanje v letu 1977 Delovna organizacija je dosegla 367,680.000 din pri­ hodka ali 25 % več kot vse tri združene organizacije (Kraški zidar, SOP in Marmor) skupaj v prejšnjem letu. Prav tako je tudi večji dohodek za 35 odstotkov od prejšnjega leta. ZIGP IMOS v letu 1977 Na domačem trgu se je postopoma zaključevala izgradnja sosesk MS 3/2 Štepanjsko naselje v Ljub­ ljani ter BS-7 Bratovževa ploščad v Ljubljani. Hkrat' s tem so tekle priprave in bile pridobljene izgradnje sosesk MS 4/5 Fužine Ljubljana s 4700 stanovanji in spremljajočimi objekti ter soseski CS-1 in CS-6 v Ljubljani s skupno ca. 1500 stanovanji. Delež skupnih poslov, pri katerih je nosilec ZIGP IMOS, je v celotni vrednosti proizvodnje leta 1977 znašal 11,8 %. V strukturi skupnih poslov je udeležba stanovanjske gradnje 88,6%. Razmere v gospodarstvu bodo ob sicer obveznem naraščanju skupnih poslov ZIGP IMOS zahtevale ved­ no več dvostranskih ali večstranskih sodelovanj in to na vseh programih. To pa zahteva ne le intenzivno dopolnjevanje dejavnosti pri IMOS-Inženiringu, tem­ več tudi aktiven odnos članic in podporo teme prizade­ vanjem. Hkrati pa to zahteva širše povezovanje celotnega IMOS ter organizirano povezovanje članic z OZD — nosilci tehnologije izven gradbeništva, povezovanje z večjimi investitorji ter povezovanje s projektantskimi organizacijami. Pri izvajanju investicijskih del v tujini nismo iz vrste razlogov dosegli večjih uspehov. V izvajanju je bil (kot skupni posel) le en objekt, in sicer blagovnica v Szombathelyju v LR Madžarski. V obdelavi je več poslov, ki bi se morali realizirati v tem in prihodnji.i letih. Celotni prihodek znaša 4.383,657 tisoč din, kar po­ meni nominalno povečanje v primerjavi z letom 1978 za 20 %. Ob porastu cen v letu 1977 za 11,8% je celot­ ni prihodek v letu 1977 realno višji za 7,3%. Število zaposlenih se je povečalo za 4 %, računa­ no na osnovi opravljenih ur pa za 5%. V ZIGP IMOS je bilo v letu 1977 zaposlenih povprečno 11.159 delav­ cev, računano po opravljenih urah. V ZIGP IMOS so vse DO in TOZD poslovale v letu 1977 brez izgube in v povprečju kažejo precej di­ namično rast in dosegajo ali presegajo planirane stop­ nje rasti po SSOP. (Vir: KRAŠKI ZIDAR, št. 8) SGP »STAVBENIK«, KOPER Elektrovod Objekt »Elektrovod« je lociran v Ljubljani v in­ dustrijski coni Šiška, v zazidalnem otoku ŠP 5. Upravno poslovni objekt je funkcionalno zasnovan za potrebe Elektrovoda po programski nalogi, ki jo je dal investitor. Tlorisna izmera objekta je 10,00 X 46,00 metrov in bo zgrajen v 4 etaže. Klet je namenjena pomožnim prostorom in zaklonišču, etaže so namenjene poslovnim prostorom. Konstruktivno je zasnovan kot armiranobetonski skelet z masivnimi armiranobetonskimi stropovi. Rok izgradnje je 300 dni. Z deli smo pričeli v ja­ nuarju 1978 in bo objekt predan investitorju v novemb­ ru 1978. Iz gospodarskega načrta Za delovno organizacijo v celoti je fizični obseg proizvodnje načrtovan v višini 673,000.000 din, od tega je vrednost lastnih del 405,600.000 din. Na področju investicijskih vlaganj, predvidenih v letu 1978, moramo poudariti investicijo v kamnolom GRIŽA—RIŽANA z izgradnjo prve faze tega kamno­ loma, ki v tem letu predstavlja prioritetno nalogo na tem področju. Gradišče »UNITAS« Z izgradnjo nove tovarne UNITAS smo pričeli v januarju 1977, dogradili pa smo jo v aprilu 1978. Objekt je zasnovan v treh delih, in sicer: Tro- etažni aneks, to je poslovni del, ki ima pisarne, ku­ hinjo z jedilnico, garderobo, zaklonišče za 209 ljudi, kurilnico in plinsko postajo. Drugi del je ločna hala (tip GORICA) osni razpon 12,00 m, ki obsega gal- vano, brusilnico ter proizvodno halo. Tretji del celot­ nega objekta je regalno skladišče, ki pa se v tej fazi ni gradilo. Celotni del, ki je v tej fazi zgrajen, ima 4.700 m2 površine. Vgradili smo 2.100 m3 betona različnih mark, 120.000 kg različnega Fe, izkopali 11.000 m3 zemlje ter izdelali nekaj čez 5.000 m2 opažev; dolžina objekta je 73 m, širina pa 46 m. Celotna investicijska vrednost zgrajenega dela je 36 milijonov dinarjev. Hannover — »Constructa« 78 »Constructa« je med največjimi velesejmi grad­ beništva v Evropi. Letošnjega sta si ogledala tudi dva predstavnika »Stavbenika«, ki med drugim v svojih vtisih pišeta: »Glede na razstavljene eksponate lahko sklepamo, da se problem energetike odraža tudi v gradbeništvu. Sončna energija postaja vedno bolj pomembna — če­ prav zaenkrat uporabna samo za ogrevanje indivi­ dualnih stanovanjskih objektov. Kaže se tudi v iskanju bojših toplotnih izolacij. Za toplotne izolacije upo­ rabljajo vedno manj stiropora in vedno več tervola. Druga značilnost razstave je industrializacija v grad­ beništvu, čeprav morava povedati, da nisva opazila težnje po popolni industrializaciji; npr. o celični grad­ nji ne duha ne sluha. Razstavljene pa so bile seveda prefabricirane individualne hiše (beton, les, jeklo) vseh mogočih velikosti in oblik. Razstavljene so bile tudi kopalnice, ki jih poznamo tudi v Sloveniji (Varst- roj). Industrializacija še vedno ostaja pri posameznih elementih (konstrukcija, stene, kritina, vrata, okna, prefabricirani tlaki itd.), ki jih sestavljamo na grad­ bišču. Opazen pa je napredek pri kvaliteti in popolno­ sti samega izdelka ter veznih sredstev. Pri prefabrici­ rani betonski »sendvič« fasadi se ukvarjajo predvsem z načinom sidranja (nerjaveče jeklo) in povezovanje elementov (razna tesnila), zunanja zaščitna plast je vseh mogočih struktur in barv, uporabljajo omete, plastiko, kovino, salonit, predvsem pa umetne kamne (zelo tanke plošče, približno 1 cm). Velik izbor sva opazila pri vratih in oknih, značilnost pa je izredna toplotna, zvočna in požarna zaščita. Pri oknu z izredno zvočno zaščito rešujejo tudi problem prezračevanja (del okna). Ena izmed značilnosti velesejma je tudi upora­ ba naravnih materialov v gradbeništvu — les, kerami- Zaradi prostorskih težav in neenakomerne zasede­ nosti proizvodnih zmogljivosti s posameznimi izdelki ka. Poraz uporabe plastičnih mas v gradbeništvu je očiten. Pri razstavljenih instalacijah je vidna uporaba so­ dobne tehnike — naprave zavzemajo vedno manj pro­ stora. Tudi tu uspešno rešujejo probleme toplotne in zvočne izolacije. Pomembno mesto na razstavi zavzema tudi prak­ tična uporaba računalništva v gradbeništvu — tako za potrebe projektiranja kot tudi za proces gradnje same. En dan potovanja sva izkoristila za ogled Braun- schweiga, mesta v bližini Hannovra. Gradbeni center nam je omogočil kratko informacijo o stanovanjski problematiki tega mesta ter ogled novega objekta eksperimentalnega šolskega centra. Problemi stano­ vanjske gradnje so v Braunschweigu, mestu podobne velikosti kot Ljubljana, popolnoma drugačni kot pri nas. Ponudba je namreč večja od povpraševanja (2,1 prebivalca na stanovanje — statistični podatek, ki velja za celo Nemčijo). Stanovanjski bloki v Braun­ schweigu ostajajo prazni, ljudje se preseliujejo v in­ dividualne stanovanjske objekte in obrobje mesta. Predstavili so nam primer projektiranja in izgrad­ nje individualnega stanovanjskega kompleksa. Potovanje je bilo prav gotovo koristno za naše de­ lo v projektivni in, upajmo, tudi v operativi. (Vir: GLASILO, april 1978) EM — HIDROMONTAŽA, MARIBOR Kako smo prodajali v letu 1977 Na domačem tržišču je bilo v letu 1977 predano 236 ponudb v vrednosti skoraj 2 milijardi dinarjev. Največ ponudb je bilo danih za naše montažne storit­ ve ter jih je realiziralo s pogodbami skoraj 50%>, kar je izredno dober rezultat. Najpomembnejša pridobljena dela so: — Kombinat aluminija Titograd, montaža opreme elektrolize, — Cementarna ŠAR, montaža strojne opreme, — Srednja Drava II, montaža elektro opreme, — TE Plevlja, montaža elektro-strojne opreme, — Tovarna sladkorja Ormož, montaža kompletne opreme. Naj večja realzacija je bila dosežena na gradbiščih: NE Krško, TE Šoštanj, Salonit Anhovo, PHE Čap­ ljina, Železarna Jesenice, RTB Beričevo, Matroz Srem­ ska Mitrovica, ŠAR Djeneral Jankovič, itd----- Na zunanjem tržišču znaša realizacija izvoza 12 milijonov USA dolarjev. Poleg Libije so se v zadnjem letu pojavile kot najmočnejši kupec Nigerija in dežele Arabskega zaliva. Prav v teh deželah pa so sorazmer­ no najtežji pogoji za izvajanje naših del. V letu 1977 je bilo predanih 34 ponudb v vredno­ sti ca. 72 milijonov DM in 100 milijonov dolarjev. Med največja pridobljena dela sodi objekt Schwedt v NDR v sodelovanju z Rudis Trbovlje. Imamo tri nova gradbišča, in sicer: — Gotha, NDR — tovarna ivernih plošč, — Warri, Nigerija — termoelektrarna v rafineriji, — Rey, Iran — 10 enot plinskih elektrarn. Naša predstavništva oziroma komercialni biroji delujejo v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Düsseldor- fu — vodstvo naših gradbišč v ZRN. V letu 1977 je bilo odprto predstavništvo v Sarajevu in izvedene pri­ prave za ustanovitev predstavništva v Prištini. SGP »KONSTRUKTOR«, MARIBOR Visoko zastavljen plan v letu 1978 Delovna organizacija kot celota ima za letošnje le­ to postavljen plan vrednosti proizvodnje v višini 1,740.350 tisoč dinarjev kar je za 32 %> več kot je bilo doseženo lani. To naj bi ustvarili s povprečno 3861 za­ poslenimi. Gradnja 47 stanovanj v Slovenski Bistrici V marcu je samoupravna stanovanjska skupnost pričela z gradnjo 47 stanovanj v novem naselju Zg. Bistrica. Nadaljnjih 47 stanovanj je predvideno za na­ slednje leto, od katerih naj bi se 19 stanovanj pričelo graditi še letos. Stanovanja v Murski Soboti Kompleks »Potrošnikov vogal« tvori 5 stanovanj­ skih blokov: Ai, Bi, Ei, Di in Ci. Kotlovnica v Di služi za ogrevanje vseh stanovanjskih blokov. V kleti Bi je protijedrsko zaklonišče, prvo te vrste v Murski So­ boti. Predračunska vrednost vsega kompleksa z ure­ ditvijo okolice in s trafo postajo je 57,230.000 din. Kompleks obsega 129 stanovanj in 2 lokala. Izgradnja kompleksa je predvidena do konca septembra 1978. »Jantar« — naš novi uspeh na tujem Naše podjetje je prva jugoslovanska gradbena de­ lovna organizacija, ki se je odločila za nastop na ma­ džarskem gradbenem tržišču. Moderna veleblagovnica v Szombathelyju (Sobotišče) v Železni županiji, ki so jo zgradili delavci v naših TOZD POMURJE iz Mur­ ske Sobote in GRADBENIK Lendava v manj kot enem letu in jo predali nadvse zadovoljenemu madžar­ skemu naročniku dobrih štirinajst dni pred rokom, je nov pomemben uspeh naše delovne skupnosti. Tudi osrednji madžarski tisk je ves čas gradnje posvečal veleblagovnici, ki so jo imenovali »Borostyan- ko« ali po naše »Jantar«, veliko pozornost. Še večje pozornosti in občudovanja priložnostnih radovednežev pa tudi gradbenih strokovnjakov so bile deležne naše delovne metode in organizacije dela. (Vir: GLASILO KONSTRUKTORJA, št. 2 in 3/78) SGP »SLOVENIJA CESTE« Poslovna usmeritev 1978 Glede zasedenosti naših kapacitet se nam najbrže ni potrebno bati, saj imamo že v mesecu marcu za­ gotovljena dela od 75 odstotkov navzgor za vse naše tozde. Glavna teža bo na delih pri gradnji cest na ljubljanskem področju v okviru desetletnega progra­ ma, nadaljevanje del na odseku avtoceste Ljubljana— Vrhnika, pri gradnji križišča v Kopru in hitra cesta v Mariboru ter rekonstrukcija rokovno zelo zahtevnega letališča Brnik in sodelovanje pri gradnji več manj­ ših objektov nizkih gradenj po vsej Sloveniji. Naša po­ membna naloga bo tudi gradnja ljubljanske obvoznice Celovška cesta—Dolgi most. Znatno boljša je situacija tudi na področju visokih gradenj, k j ere bomo poleg več manjših objektov gradili proizvodne hale za IMP, za IMKO in za naše MO kot tudi industrijske hale za tovarno Litostroj. Gospodarski načrt predvideva, da bo celotni pri­ hodek delovne organizacije znašal 2.491 milijonov din, kar je za 36% več kot v preteklem letu. Tudi v letošnjem letu bo težišče naših prizadevanj na realizaciji ukrepov za boljše gospodarjenje, na ures­ ničevanju postavljenih razvojnih, investicijskih, kad- rovsko-organizacijskih, samoupravnih in drugih nalog. Celovška cesta Prvega junija 1977 smo začeli z izgradnjo 1700 metrov dolge I. etape nove Celovške ceste. Nova štiripasovnica ima dva vozna pasova po 7 m širine. Srednja zelenica je široka 4 m. Tudi na zunanji strani vozišča so štirimeterske zelenice, na vsaki stra­ ni sledi po dva metra široka kolesarska steza in nato po dva metra široka pločnika. Na dolžini 2000 m smo gradili fekalno kanalizacijo profila 110 cm v globini 5 metrov pod terenom. 3 me­ tre pod cesto pa smo vgradili meteorno kanalizacijo profila 140 cm. Prvič pri izvajanju novogradnje je bilo naše pod­ jetje prevzemnik vseh del, tj. tudi vseh komunalnih napeljav in instalacij, ki smo jih nato oddali našim koopereantom. Na področju, kjer se trasa nove ceste zelo pribli­ ža hribu, je prišlo pri odkopih in razmočenosti terena zaradi podtalnih vodnih žil tudi do večjega drsenja zemeljskih mas. Tako smo morali sproti kopati in vgrajevati kanalizacijo, zgraditi oporne ezidove, sicer nam je izkope takoj zasulo. Okusili smo vse težave te­ ga terena. V območju nove ceste poteka magistralni vodovod 0 350 mm ter plinovod 0 300 mm. Pod cest­ nim trupom poteka visokonapetostni elektro kabel. Iz­ vedene so Raudrill drenaže na celotnem področju, kjer je bilo potrebno zajeti podtalno vodo, ki pritiska z bližnjega hriba. Delali smo vse zimsko obdobje, čeprav so delavci imeli težavne pogoje. Sodelujejo še ekipe za cementno stabilizacijo na vozišču. Le-ta je položena v debelini 18 cm na povr­ šini 28.000'm2. Na to stabilizacijo je položen 12 cm sloj bitudrobiria. Kot obrambni sloj se vgrajuje 5 cm sloj asfaltbetona. Na vseh križiščih in zaviralnih pasovih v dolžini 30 m je namesto asfaltbetona položen fleksibet. Velike težave imamo na obeh priključkih na ob­ stoječo cesto pri Zibertu in pri Skipu. Dela moramo izvajati med obstoječim prometom, ki smo ga delno zožili, prestaviti pa ga ni mogoče. Delavci visokih gradenj so zgradili šest večjih opornih zidov ob trasi nove Celovške ceste. Ne da se opisati vseh težav, ki smo jih morali premagati. Lah­ ko pa rečemo, da je ta odsek po svoji težavnostni obi­ lici vseh vrst gradbenih in komunalnih del vsekakor izjemen primer in nam graditeljem dobra šola za po­ dobna dela v bodočnosti. Novost — nasip iz armirane zemlje Pri gradnji Karlovškega mostu v Ljubljani naj omenimo posebnost gradnje nasipa na Karlovški cesti. Na desni strani ceste bomo prvič pri nas gradili nasip zaradi preozkega profila cestišča s pomočjo armirane zemlje. To je posebna konstrukcija iz valjane ploče­ vine, ki se sidra v nasip postopoma kot nasip raste in popolnoma nadomesti ustrezen podporni zid. (Vir: Glasilo KOLEKTIV, št. 114—115) IMP LJUBLJANA Izobraževanje je ključ uspeha in napredka Dne 18. aprila je minilo trideset let od imenova­ nja tov. Stanka Krumpaka za direktorja Toplovoda. Iz majhnega Toplovoda se je pod njegovim vodstvom razvila delovna organizacija, ki danes zaposluje sku­ paj z učenci že skoraj 7000 delavcev. V treh letih je šel IMP skozi več organizacijskih oblik — zadnja je pravkar nastala — sestavljena organizacija združene­ ga dela. Velik delež pri razvoju gotovo nosi direktor. V teh obdobjih se je spreminjal tudi odnos družbe do vodilnih delavcev v gospodarskih organizacijah. Tov. Krumpak je kljub vsem težavam vztrajal in vztraja še danes. Ob tem jubileju smo tovariša Krumpaka prosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Od ten povzemamo tri: •— Kje črpate moči, da na tako odgovornem de­ lovnem mestu vztrajate tri desetletja? »V delu. Pri delu sem imel tudi uspehe, ti pa so bili spodbuda za vedno nove akcije. Gojil sem šport in zdravje me ni izdalo. Zadovoljstvo pri delu in do­ ma mi je vedno dajalo nove moči.« — Kakšen naj bi bil po vašem idealni direktor danes? »Menim, da je bilo in je še vedno zelo pomembno dejstvo, da zna dolgoročno ocenjevati razvojne pro­ grame kolektiva, da kolektivu predlaga konstruktiv­ ne rešitve posameznih vprašanj, da pravočasno sliši mnenje kolektiva, da mu je pomembno predvsem delo v kolektivu, da ni odtujen od kolektiva, da ima pravi­ len odnos do družbenopolitičnega in samoupravnega življenja v in izven kolektiva.« — Kaj svetujete mlajšim sodelavcem, ki začenjajo isto pot kot vi pred 30 leti? »Predvsem izobraževanje vseh delavcev na vseh nivojih in samega sebe, to je ključ uspeha in napred­ ka.« (Vir: IMP Glasnik, št. 5/78) Bogdan Melihar INFORMACIJE 2 0 6 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XIX 7 Serija: PREISKAVE JULIJ 1978 Obremenilna preizkušnja montažnega armiranobetonskega pilota v turističnem naselju Bernardin pri Portorožu 1.0 Uvod V okviru turističnega naselja Bernardin je bilo potrebno urediti tudi obalo v neposredni okolici. Pla­ žo, ki poteka od čolnarne do vhoda v lučico (slika 1), so nasuli in ustrezno zavarovali pred erozijskimi vplivi morja. Na osnovi geološko geomehanskih raziskav je bil izbran način zavarovanja plaže z montažnimi ar­ miranobetonskimi ploščami, vpetimi med posamezne pilote. Zaradi razmeroma raznolike sestave tal in do­ kaj velikega števila zabitih montažnih pilotov se je investitor odločil, da se na mestu najneugodnejših talnih razmer ugotovi dejansko nosilnost pilota z obre­ menilno preizkušnjo. 2.0 Geološko geomehanske razmere Osnovne geološko geomehanske preiskave na ob­ močju obalnih objektov v Bernardinu je ZRMK izvr­ šil v letu 1974. Z vrtanjem je bila ugotovljena sestava tal, ki je značilna za področje slovenske obale. Osnov­ no hribino predstavlja eocenski fliš, ki je prekrit z različno debelimi sloji recentnih morskih sedimentov. Na območju poizkusnega pilota (vrtine V-8, V-9, V-10, V -ll) (slika 1) je bila ugotovljena ca. 200 m široka del­ ta hudourniškega nanosa, ki zapolnjuje plitvo, v fliš izdolbeno dolino. Na področju preizkusnega pilota je naslednja povprečna sestava tal (slika 2). Tik pod po­ vršino so recentni morski sedimenti debeline okrog Slika 1. Lega poizkusnega pilota Š TEVILO U D A R C E V N A cm UGREZA >/ I <> 7/ Z___ *0) GCOS (J)O <