Dr. MIHA KREK OB SEDEMDESETLETNICI umu ŠKOFA Z izrednimi sposobnostmi je Stvarnik obdaril Dr. Gregorija Rož¬ mana. Vdano in vztrajno je sin slo¬ venske Koroške sodeloval z Njego¬ vo Milostjo. Ob sedemdesetletnici življenja imamo Slovenci redko pri¬ ložnost občudovati vzoren lik naše ga moža, borca za Kristusa, kneza Cerkve, nadpastirja, mučenika de¬ la, odpovedi in trpljenja. Poznavalci raznih področij našega življenja, kjer se je zadnja deset¬ letja uveljavljal odločilen in vodilen vpliv Dr. Gregorija Rožmana, ga označujejo kot škofa Katoliške Ak¬ cije,^ škofa kongresov Kristusa Kra¬ lja, škofa češčenja presvetega Srca Marijinega, graditelja Baragovega semenišča, škofa slovenske mladi¬ ne, škofa slovenske protikomunistič¬ ne borbe, škofa-misijonarja v iz¬ gnanstvu in graditelja nove narod¬ ne svobode. Vsi imajo prav in naj še tako tekmujejo, bodo težko izčrpali vse, kar je Dr. Gregor Rožman snoval in izvršil za duhovno obnovo in or¬ ganizacijo katoliške dejavnosti med Slovenci. Nad vsemi njegovimi deli pa go¬ tovo najvišje stoji silna podoba ško- fa-oznanjevalca, napovedovalca in vodnika preko dobe najstrašnejših preizkušenj njegovih vernikov in vsega naroda. Organizirane sile borbenega brezbcštva so se v besnem viharju zagnale prav v vrt njegove škofije. Orožja hladne vojne prav tako kot krvave borbe so zmetali vsa proti njemu in njegovim zvestim, da bi uničili to lepo cvetočo postojanko katolištva. Škof Dr. Gregorij Rožman je pri¬ hod sovražnika videl, ga oznanil, s preroško vidnostjo slikal in nanj pripravljal svoj narod. Kot duhovni vodja je zmoto neizprosno zavračal in jo razkrinkoval v vseh pojavih in podobah. Kot znanilec ljubezni je molil za napadalce in ukazal, da zanje moli vsa njegova čreda. Ka¬ kor je majhen naš narod in je za¬ to skromen odmev in pomen tudi .največjih njegovih del, bo medvoj¬ ni in medrevolucijski škof Rožman vendar najmarkantnejša osebnost med borci za Kristusa v tem času. Zato so določili in razglasili, da ga bodo na grmadi sežgali. Nobeni žrtvi se ni izogibal ali vendar so razmere in dogodki odredili, da je postal veliki misijonar Slovencev v izgnanstvu. Težko bomo kdaj dojeli vso do¬ broto in koristnost dejstva, da pre¬ gnane slovenske katoličane v be¬ gunstvu spremlja škof, da jih obis¬ kuje prvi mojster slovenske pridige in nedosegljivo močan slovenski pi¬ sec in razlagalec krščanskega nau¬ ka, krščanskega reda življenja. Le Bog sam ve ali bo sedemde¬ setletni naš škof doživel cvetočo pomlad domovine v svobodi in mi¬ ru božjem. Ali poraza on ne pozna. Kot skrbni gospodar v viharju in po razdejanju rešuje, na novo zbi¬ ra in pripravlja obnovo, Udarce, ki padajo po njem, bolečine, ki ga presunjajo, nabira in polaga ob geslo svojega škofovanja: Znamenje Križa. Hvalnice poje za nezaslišana ponižanja in zasramovanja. Vedrost in zaupanje seje in iz brodolomcev ustvarja tvorce. Vedno nove peko¬ če rane in nesreče, ki zadevajo njega in čredo, prinaša pred Go¬ spoda in vstaja in odhaja od pogo¬ vorov z Njim v novi misijon veder, poln vzpobude za nove načrte. Vedi ga stalno trdna vera, da Stvarnik življenja, ki je izbral nje¬ gove Slovence, njegove duhovnike in redovnike, njegovo ljubljeno mla¬ dino, vse vernike, vse ljudstvo za Veličasten sprejem gene¬ rala Perona v Bs. Airesu “SVOBODNA SLOVENIJA” je srečna, da lahko čestita k odličnemu jubileju našega škofa prevzvi- šenega g. dr. GREGORIJA ROŽMANA. Vsemogočni Bog naj nakloni Prevzvišenemu, da bi svoj prihodnji najbližji jubilej slavil skupno z vsemi svojimi ljubljenimi verniki , Je v osvobojeni domovini. Prejšnji četrtek je predsednik gene¬ ral Peron zaključil svoj sedemdnevni obisk sosednji prijateljski in bratski re¬ publiki Čile. Kakor ob prihodu, je bil predsednik gral. Peron tudi ob odhodu iz čilske prestolnice deležen nepopisnih o- vacij navdušenega ljudstva. Na poti do¬ mov ga je spremljal čilski predsednik gral Ibanez. Na obmejni postaji Los An- des sta oba predsednika prestopila v predsedniški vlak predsednika grala Pe¬ rona ter z njim nadaljevala potovanje v Argentino v mesto Eva Peron, ki ga je dala postaviti s sredstvi Fundacion Eva tako strašne preizkušnje, že ve za¬ kaj nas je tako odlikoval, nas oblo¬ žil z usodo, ki zahteva izrednih de¬ lavcev in zvestih junakov. Veruje in zaupa, da bo naš narod vse to prestal, vztrajal in v Bogu zmagal. Dr. Gregor Rožman je naš vodnik, ker je škof, a je še poleg tega čudovita osebnost, ki združu¬ je, navdihuje, osrčuje. Iztrgan s se¬ deža in vržen iz mesta svoje služ¬ be, je vendar središče. Železni za¬ stor je med njim in večino njego¬ vih, pa so vsi čustveno in miselno povezani z njim tesneje kot takrat, ko je na taborih svoje mladine vži¬ gal srca za krepost in ko je s svo¬ jimi fanti postavljal in blagoslavljal križe in kapele po slovenskih go¬ rah. Njegovega sedemdesetletnega ju¬ bileja v njegovi lastni škofiji javno še omeniti ne bodo smeli. Pa živa zveza med njim in ljudstvom zato te dni ne bo niti za las slabejša. Nasprotno, Dr. Rožmanova kultura je del, je poteza, je ustaljena last¬ nost slovenskega življenja, solnce je med nami, vsi živimo z njim v njegovem duhovnem vodstvu. Le geslo njegovega škofovanja bo do¬ bilo venec novih draguljev odpo¬ vedi in vdanega izpolnjevanja vo¬ lje božje, ko bodo zveste duše pe¬ le hvalnico in prosile: Te Deum laudamus! Križani, hvalimo Te in prosimo ohrani nam ga. Peron Eva Peron. Tu so oba predsedni¬ ka sprejele visoke argent. državne oseb¬ nosti, oddelki vojaštva so jima pa izka¬ zali vojaško čast. Vse mesto je bilo v argent. in čilskih narodnih zastavah in slavolokih. Na veliki narodni slavnosti je predsednik Peron dal temu mestu, ki se je prej imenovalo Las Cuevas, ime Villa Eva Peron. Glavni trg v mestu je pa imenoval za trg grala Ibaneza. Na tem trgu je gral Peron odkril tudi do¬ prsni kip sed. čilskega predsednika. Prejšnji petek se je čilski predsednik gral Ibanez vrnil domov, predsednik gral Peron se je pa v Villa Eva Peron zadržal še v soboto. V nedeljo je bil v Mendozi in Uspallata. V obeh mestih so mu priredili mogočne sprejeme, pri ka¬ terih so sodelovale velike množice na¬ roda. Tu je tudi govoril o rezultatih svo¬ jega obiska v Čilu ter je poveličeval de¬ lo svoje pok. soproge. Iz Mendoze se je predsednik gral Pe¬ ron odpeljal proti Buenos Airesu v ne¬ deljo zvečer. Na vseh postajah so pred¬ sedniški vlak pričakovale velike množi¬ ce ljudstva ter so navdušeno vzklikale gralu Peronu in ga pozdravljale. Spre¬ jem grala Perona v Buenos Airesu je pa bil mogočno veličasten. Ko je vlak privozil na postajo Presidente Peron so bile tam zbrane visoke državne osebno¬ sti, ministri, visoki vojaški in cerkveni dostojanstveniki ter člani diplomatske¬ ga zbora. Prvi ga je pozdravil predsed¬ nik senata kontraadmiral Alberto Tei- saire, ki po zak. določilih opravlja funk¬ cije predsednika republike v času za¬ držanosti ali odsotnosti predsednika grala Perona. Po pozdravu predsednika v postajnem poslopju se je gral Peron podal na tribuno, ki je bila postavljena pred postajno palačo. Ko ga je tu opa¬ zila ogromna množica ljudi, zbrana na prostranem trgu, je vsa vzvalovila v sil¬ nem navdušenju in vzklikanju. Ljudje so mu mahali z robci in ga viharno po¬ zdravljali. Ko se je navdušenje malo po¬ leglo, je vojaška godba zaigrala narod¬ no himno, besedo pa je nato povzel glavni tajnik CGT Eduardo Vuletic, ki se je poklonil spominu pok. Eve Peron nato pa dal besedo predsedniku gralu E! Presidenle de la Nacien gral Juan D, Peron agradece a! pueblo Chileno las mulfiples expresion@s de afeeto y de simpafla La embajada argentina en Santiago de Chile dio a conocer un mensaje del Presidente de la Republica, general Juan D. Peron, dirigi- do al pueblo chileno, en el que hace publico su mas ferviente agrade- cimiento por las multiples expresiones de afeeto que le fueron brinda- das durante su reciente visita al pais hermano, asi como los cordiales mensajes que le hicieran llegar en Chile y en la Villa Eva Peron. Estas elocuentes manifestaciones de simpatia del pueblo chileno, que han quedado grabadas para siempre en su corazon, constituyen la mas efectiva afirmacion de los anhelos de confratemidad de ambos pueblos, estrechamente ligados desde los primeros pasos de su historia. Predsednik republike gral Juan D. Peron se zahvaljuje čilskemu narodu za slavilne izraze vdanosti in simpatij Argentinsko veleposlaništvo v Santiago de Chile je sporočilo jav¬ nosti besedilo spomenice, ki jo je naslovil na čilski narod predsednik republike general Peron. V njej se predsednik general Peron najtopleje zahvaljuje čilskemu narodu za njegove številne izraze vdanosti in sim¬ patij, ki jih je bil deležen ves čas svojega nedavnega obiska bratski državi, kakor tudi za prisrčne poslanice, ki jih je prejel v Čilu in v Vi- ila Eva Peron. Te zgovorne manifestacije simpatij čilskega naroda, ki so se za vedno vtisnile v njegovo srce, predstavljajo najbolj učinkovito potrdilo teženj in želja obeh narodov po bratskem sožitju in skupnosti, tesno po¬ vezanih že od prvih začetkov njune zgodovine. Peronu, ki je imel daljši govor. Množi- j ca ga je stalno prekinjala z odobravan- I jem in ploskanjem. V govoru je pred- j sednik podal pregled vseh dosedanjih prizadevanj na argent. in čilski strani za še tesnejšo povezavo usode narodov in obeh držav, zatem je pa poročal o sklepih in sporazumih, ki jih je podpi¬ sal v Čilu o vpostavitvi gospodarske u- nije med obema državama. Naglašal je, da je ta sporazum napravljen z vso iskrenostjo in brez vsake zahrbtnosti in ni naperjen proti nikomur. V to go¬ spodarsko unijo lahko vstopijo tudi še druge ameriške države. Končno je pa vso delavnost, ki se bo morala odražati v vsem državnem in javnem življenju ter gospodarstvu v Argentini, zajel v de¬ set točk, ki vsebujejo vse, kar je potreb¬ no storiti, da se bo zveza med Argenti¬ no in Čilom še bolj poglobila. Sem spa¬ da v prvi vrsti zakonodaja, ki bo upo- števela vse potrebe narodov v obeh re¬ publikah, vzgoja mladine, izmenjava go- I spodarskih in kulturnih dobrin. Svoja j izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da sta absolutna nosilca zveze med Argenti¬ no in Čilom naroda obeh držav, ta zve¬ za pa je postavljena pod varstvo Bo¬ ga, ki je vir vse ljubezni, vse pravice in vse svobode. Nepopisno navdušenje in vzklikanje je bilo dokaz, da je narod v vsem odo¬ bril gospodarsko unijo, ki jo je sklenil predsednik gral Peron v Čilu in vse nje¬ gove načrte za še tesnejše in srečnejše življenje narodov obeh republik. Za predsednikom gralom Peronom je še govoril čilski veleposlanik Dr. Con- rado Rios Gallardo, nato se je pa pred¬ sednik Peron odpeljal s svojim sprem¬ stvom v predsedniško rezidenco. Na vsej poti so mu množice prirejale navdušene ovacije, vzklikale Argentini in Čilu ter predsednikov avtomobil posipavale s cvetjem. FRONTA PROTI KOMUNIZMU V AZIJI SE ŠIRI Ameriški državni tajnik J. Foster j Dulles se pripravlja na novo potovanje. j Pred nekaj tedni je končal potovanje po evropskih prestolnicah in pustil tam “ultimat”, da se morajo evropske drža¬ ve do aprila sporazumeti o tem, kako mislijo organizirati evropsko oboroženo silo. Sredi aprila bo nova konferenca držav Atlantske obrambne zveze v Pa¬ rizu in tam bo ugotovljeno, ali je v Ev¬ ropi izvedenih tolikov ukrepov, da bi Amerikanci mogli nadaljevati s podporo v dosedanji višini in obliki. Med tem, ko je v Evropi fronta pro¬ ti komunizmu šele v pripravah, pa je vojskovanje v Aziji že v teku. S komu¬ nizmom se že vojskujejo na Koreji, v Indokini in na Malajskem polotoku. Prvi ofenzivni sunki komunizma se opažajo v Perziji in v zahodni Afriki. V južni Aziji, v Mali Aziji in Afriki je cela vrsta držav, ki so se povezale v poseben blok in ki pri zasedanjih Orga¬ nizacije združenih narodov tudi igra važno vlogo. Ko je prejšnji državni taj¬ nik Dean Acheson obiskoval evropske in azijske države, se nikdar ni podal v nobeno teh držav in to so mu nekate¬ re od teh zelo zamerile. Najbolj so to postopanje ameriške demokratske vlade kritizirali v Indiji. Dejstvo, da noben vodilni ameriški državnik ni prišel na obisk v Ne\v Delhi, je mnogo vplivalo na politiko indijske vlade, ki je zlasti v vprašanju Koreje vztrajala pri politiki nevtralnosti, če ne celo naklonjenosti do komunistične vlade v Pekingu. Novi državni tajnik J. Foster Dulles bo obiskal prestolnice arabskih in drugih južnoazijskih držav najbrž v maju ali ju¬ niju. Ker se je nova ameriška vlada iz rekla za odločnejše nastopanje proti ko- j munistom' in nakazuje, da je treba še j povečati pritisk na komuniste v Aziji, je verjetno, da bo ameriška politika v A- friki in Aziji skušala doseči, da bi te države, ki so tem komunističnim boji¬ ščem najbližje, nudile večjo pomoč v teh bojih. Vse te arabske in azijske dr¬ žave so članice OZN, ki vodi borbo pro¬ ti komunistom na Koreji. Toda nobena od njih nima kontingenta svoje vojske na tem bojišču. Prav tako vojaštvo teh držav nima tiste izvežbanosti in opreme, ki bi bila potrebna za moderen vojaški nastop proti komunistom. Tako bodo mo¬ rali vte države najprej poslati ameriške eksperte, ki bodo bodoče borce proti ko¬ munizmu izvežbali in jim nato pripelja¬ li dovolj modernega orožja. V ameriškem javnem mnenju se ved¬ no bolj utrjuje mnenje, da morajo biti domače sile tiste, ki naj nastopajo pro¬ ti komunističnim napadalcem. Tako pri¬ pravljajo sedaj na Koreji južno korej¬ sko armado za vojskovanje proti kit. in severnim korejskim komunistom. Isto delajo Francozi v Indokini, ko se trudijo da bi domačine tako izvežbali, da bi oni nosili glavni delež bojev proti komuni¬ stom, ki iz severa pritiskajo proti jugu. Vse to pa gre navadno zelo počasi. Francozi računajo, da bi mogli spraviti na noge tako vojsko šele sredi leta 1956... Čangkajškovi generali so prišli v USA kupovat orožje in opremo za napovedani napad na komuniste in pri tem izjavljajo, da ne računajo, da bi mogli začeti s kakšno večjo akcijo že v tem letu. Seveda ni potrebno, da bi ge¬ nerali že vnaprej razkrivali svoje načrte, toda o kaki hitri akciji ni nobenih zna¬ kov. (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. UL 1953 iZ TEDNA V TEDEN USA: Eisenhower je imel pred odho¬ dom na kratek oddih v Georgio časni¬ karsko konferenco, na kateri je izjavil, da je pripravljen sestati se s Stalinom ali katero koli drugo osebo, če bi sesta¬ nek prinesel kaj dobrega.” Postavil pa je svoje pogoje za tak sestanek, ki so: 1. da je v skladu z željami in zahteva¬ mi ameriškega naroda; 2. da za sestanek vedo vsi državljani USA in vsi ameriški zavezniki in prijatelji; 3. da je možno upati na priliko za mir. Prvi imenovani pogoj pomeni, je izjavil Eisenhower, da morajo kateri koli načrti za mir vsebo¬ vati gotova določila in predpogoje za izvajanje sklepov in sporazumov, n. pr. kontrolo mednarodne komisije, prav ta¬ ko pa taki načrti ne smejo puščati no¬ benega dvoma o tem, kaj se bo na pod¬ lagi njih zgodilo. Eisenhower tudi zahte¬ va, da se mora tak sestanek vršiti na po¬ lovici poti med USA in SSSR. Glede re¬ solucij, ki sta jih sprejela ameriški senat in poslanska zbornica, pa je Eisenhower poudaril, da USA smatra za ničevno sle¬ herno pogodbo iz preteklosti, zaradi ka¬ tere je prišlo do zasužnjenja katerega koli naroda. “Važno je, da zasužnjeni narodi vedo, da nanje nismo pozabili”, je Eisenhower zaključil konferenco. —- Po Eisenhowerjevi izjavi o možnosti se¬ stanka s Stalinom ali katero drugo so¬ vjetsko osebnostjo pod gotovimi pogoji je amer. zun. minister Dulles pozneje na časnikarski konferenci izjavil, da “če bo do takega sestanka prišlo, USA ne bo s Stalinom razpravljala o nobeni stvari ali z njim sklepala pogodbe, ki bi mogla pomeniti nova zasužnjenja narodov niti take, ki bi šla na račun že zasužnjenih. Eisenhowerjevo stališče o ničevosti že sklenjenih pogodb, ki so povzročile za- sužnjenje narodov, ostane nespremenje¬ no. — V USA je poseben odbor poslan¬ ske zbornice pričel z ugotavljanjem ko¬ munističnega vpliva na ameriških o- enovnih, srednjih in visokih šolah. V ko¬ likor ne bodo onemogočili dokazanim učiteljem in profesorjem komunistom nadalnjega pouka, bodo njihova imena objavili na šolskih oglasnih deskah, da bodo i učenci i starši vedeli, s kom imajo opravka. Namera poslanskega od¬ bora je povzročila med učnim osebjem v USA veliko vznemirjenje. — Ameriški senat in poslanska zbornica sta eno¬ glasno odobrila Eisenhowerjevo resolu¬ cijo o ničevosti Yaltske, Teheranske in Potsdamske pogodbe, v koliko se nana¬ šajo na zasužnjenje narodov.-Gen. Bradley, vrh. šef amer. štaba je izjavil, da ima USA štiri možnosti za končanje korejske vojne: 1. razširitev vojne proti Kitajski in s tem povzročitev tretje sve¬ tovne vojne; 2. Odhod s Korejo, s čimer bi SSSR dobila proste roke v Aziji in Evropi; 3. nadaljevanje vojne, kakor do¬ slej: povzročiti čim več žrtev komuni¬ stom; 4. nadaljevati s pritiskom na bo¬ jišču in izvajati dodatne vojaške akcije, kjer se pokaže možnost in potreba. USA mora biti tudi pripravljena na upora¬ bo atomskega orožja, prav tako pa tudi računati na možnost sovjetskega napa¬ da. — Na zasedanjih glavne skupščine ZN v New Yorku tudi letos prihaja do velikih besednih dvobojev zlasti med ameriško in sovjetsko delegacijo. Višin¬ ski ponavlja že znane obtožbe proti A- merikancem in zaveznikom, ti pa ga zavračajo z dokazi o sovjetskem vmeša¬ vanju na Koreji, v Burmi, Indokini in drugod. KOREJA: Na korejskem bojišču je prišlo v zadnjih dneh do večjih prask, ko so komunisti napadali v moči bataljo¬ na vzdolž cele bojne linije. Ameriške križarke so znova bombardirali prista¬ nišče Wonson, medtem ko so bombniki težko bombardirali severno Korejo. Zad¬ nje dni februarja in v prvih dneh mar¬ ca se ni na severnokorejskem nebu pri¬ kazalo nobeno sovjetsko letalo. ANGLIJA: Angl. zun. min. Eden in fin. min. Butler sta odpotovala v USA, kjer se bosta sestala z Eisenhowerjem in ameriškimi finančniki in z njimi raz¬ pravljala o nadaljni ameriški gospodar¬ ski pomoči Angliji. Udeležila se bosta tudi zasedanja skupščine ZN. Dr. IVAN AHČIN Škof dr. Gregorij Rožman - naš veliki socialni škof (Nadaljevanje s 1. strani) Komunisti trenotno svojih ofenziv na Koreji in v Indokini ne povečujejo, mož¬ no pa je, da bodo drugod sprožili novo ognjišče takega vojskovanja, ki ne bi izzvalo tretje svetovne vojne. In takih ognjišč je ravno v Aziji in Afriki na izbiro. Zato mora sedaj hiteti ameriška vlada, da te predele zavaruje prav ta¬ ko, kakor je že zavarovala zahodno Ev- ropo. ; Našega ljubljanskega vladiko, pre- vzvišenega gosp/oda škofa d;r. Grego¬ rija Rožmana, katerega sedemdesetlet¬ ni življenski jubilej te dni obhajamo,, zgodovina verjetno ne bo prištela v vrsto tako imemovanih “socialnih ško¬ fov”, kakor so bili škof Ketteler v Nem¬ čiji, Bagshawe na Irskem, Gibbons v Sev. Ameriki, Manuiag na Angleškem, Drutreloux v Belgiji, Langenieux v Franciji ali Mermillov v Švici, katerih večino je Leon XIII. za njihovo social¬ no delo odlikoval in nagradil s kardi¬ nalskim klobukom. Naš škof dr. Rožman, — če merimo njegovo socialno delo —, ne spada med gori imenovane veličine, ampak v ne¬ primerno višjo vrsto. Njegovo mesto je med mučenci za krščanski socialni nauk in za krščansko pravico. Nobeden od omenjenih cerkvenih dostojanstvenikov ni osebno toliko žrtvoval in toliko sto¬ ril za svoje ljudstvo, kakor je storil dr. Rožman za Slovence, da jih obvaruje pred brezbožnim komunizmom. Zato je njegovmo mesto med pričevalci in mu¬ čenci za božji red v svetu. Imena teh brezimnih borcev, ki jih neprestano po¬ raja krščanski in daljni Vzhod, so v širokem svetu po večini še nepoznana. Žive pa v spominu krščanskega ljudstva in bleste, kakor verujemo, zapisana v knjigi življenja. Poslednja leta iz delovanja škofa Rožmana bi nam torej zadostovala, da ga prištejemo m.'ed naše največje “so¬ cialne” škofe. Vendar bi naš visoki ju¬ bilant zaslužil ta častni naslov tudi ko ne bi prišla nad Slovence katastrofa dTuge svetovne vojne, ko je sredi tra¬ gedije, ki nas je zajela, stal samo še on, kamor so se vpirali vseh pogledi. Že predvojnih dvanajst let škofovanja dr. Rožmana pomenja veliko socialno delo za slovenski narod. Ne mislimo te¬ ga le v Onem splošnem pomenu, po ka¬ terem ima pastirovanje vsakega škofa in celo vsakega duhovnika globok dru¬ žabni pomen, škofov poklic je, da po¬ svečuje, vlada in oznanja evangelij svoji čredi. S to svojo sveto službo dviga du¬ še k nadravnosti, jih navaja k izpolnje¬ vanju krščanskih čednosti, kar daje člo¬ vekovi osebnosti novo vrednost in u- stvarja mirno sožitje v družbi. A mimo tega je naš škof vršil izreden socialni apostolat med Slovenci s svojim vzvišenim vzgledom nadpastirskih in vseh duhovniških kreposti. O tem bodo drugi več pisali. Tu ho¬ čemo le povedati, da se je na zgledu škofa dr. Rožmana znova pokazalo, ka¬ ko imajo vse krščanske kreposti globok socialni pomen za družbo. Še bolj ko s svojo prepričevalno besedo, s katero je kot izredno nadarjen govornik tisočkrat ir tisočkrat z brezprimemim navduše¬ njem vnemal srca za ljubezen božjo, je naš škof zbiral in osvajal srca s svojim ponižnim, skromnim, nesebičnim, res- apostolskim življenjem. V svoji globoki ponižnosti je vedno hotel biti najmanjši med rami in je potrpežljivo nosil in še nosi naše napake, nepozornosti in sla¬ bosti. Sedaj v begunstvu, ko živi v Cle¬ velandu, v tesni kaplanski sobici, se njegova okolica ne more načuditi nje¬ govi osebni skromnosti, ko ne zahteva ničesar zase. ruti pozornosti, ki mu pri- tiče, niti uslužnosti, niti denarja. Ne ži¬ vi od podpor ali miloščine drugih. Pri svojih letih misijonari okrog po sloven¬ skih farah in kar zasluži, gre v glav¬ nem vse za njegovo semenišče v Argen¬ tini. A tak je škof dr. Rožman vedno bil. Kot človek čiste, sončne dobrote, kot prijatelj redke zvestobe, kot duhov¬ nik poln globoke vernosti in goreče lju¬ bezni, prežarjene požrtvovalnosti v delu za svojega Gospoda in Učenika. Zveli¬ čanje duš je bilo ip je vodilni nagib vse njegove javne delavnosti. Z vplivom svoje svetniške osebnosti je škof dr. Rožman zbiral večji in manjši krog vernikov okrog sebe. Ni bilo brez velikih težav, zopervanja in tudi pre¬ zirljivega poniževanja, predno se je kot koroški rojak uveljavil ob dinamični o- sebnosti škofa Jegliča in kot njegov na¬ slednik na škofijskem sedežu. Toda po¬ lagoma je podrl vse ovire z genialnostjo in preprostostjo svojega dobrega, ple¬ menitega srca. Brazde, ki jih je oral kot prenovitelj notranjega verskega živ¬ ljenja v ljubljanski škofiji, so šle ved¬ no bolj na globoko. Prva je k njemu našla pet mladina, ki jo je vedno iskre¬ no ljubil in ki je vedno imela privilegi¬ rano mesto v njegovem srcu. Potem re¬ veži, bolniki, socialno in gospodarsko nižji sloji njegovih škofljanov, ki so v njem našli sočutno, .očetovsko srce. In ne nazadnje delavstvo, ki je videlo, s kako pazljivo skrbnostjo zasleduje po¬ rast delavskih naselbin, katerim je z u- stanovitvijo novih fara in dodelitvijo no¬ vih dušnih pastirjev želel ohraniti kr¬ ščanski značaj in jim zagotoviti vso nadnaravno pomoč Cerkve. Tudi to zbiralno delo na krščanskih osnovah ni bilo brez velikih ovir. če¬ prav so mnogi Slovenci tudi iz drugih taborov spričo grozečega domačega in zunanjega socialnega in političnega raz¬ voja v urah treznega preudarka uvi¬ deli brezpogojno nujnost, da se Sloven¬ ci združijo okrog najmočnejše katoliške skupine, se je vendar *pokazalo, da po¬ litični predsodki in podtalna protiver- strani. To je bila naša velika krivda. Zaradi tega bije sedaj po naš šiba bož¬ je previdnosti. (Po Linger Quartal- schrift, 1936, str. 520). Tudi pri nas ni šlo za strankarsko politiko (saj so se vse pozitivne stran¬ ke združile v odporu proti komunizmu) marveč za osnovno politiko, kako naro¬ du ohraniti dom, vero in poštenje. Spoznanje pravilnega postopka ob iz¬ vrševanju nadpastirske službe more na¬ šemu prevzvišenemu gospodu škofu močno olajšati breme križa, ki je padlo nanj z dnem, ko je s tisoči svojih ro¬ jakov nastopil pot v begunstvo. Zato tu¬ di te poslednje dobe njegove škofovske službe ne moremo ocenjevati z zgolj to¬ stranskimi merili. Navidezno je njegovo delo doživelo velik neuspeh. Bog ga je pritegnil v svojo bližino in mu dal okusiti, kakor le svojim ljubljencem, veliko skrivnost križa, trpljenja, ponižanja in navidez¬ nega neuspeha. Vse življenje je delil samo dobrote, a sprejel nehvaležnost, mržnjo, sovraštvo, klevetanje in natol¬ cevanje. Celo umorili bi ga lastni roja¬ ki, če bi ga dobili v roke. Zgled naše¬ ga škofa dr. Rožmana je dokaz, da tu¬ di največjo ljubezen in žrtev more ob- brezuspešiti zaslepljenost in trdovratna zakrknjenost. Toda pomislimo: Ali se ni tako go¬ dilo tudi samemu božjemu Sinu, ki je pretakal solze nad trdovratnim Jeruza- ska agitacija ovirajo zaželjeno in po- lemom. Kolikšen neuspeh vsega njego trebno enotnost med nami. Posebno se je to videlo v trenutku sovražne oku¬ pacije, ki nas je oropala političnih in socialnih pravic, porušila naše gospo¬ darske ustanove in organizacije, onemo¬ gočila svobodno govorjeno in pisano be¬ sedo. To uro slovenske narodne nesre¬ če in ponižanja si je izbral brezbožni komunizem, da pride na oblast in pod¬ vrže Slovence svoji tiraniji. Ljudstvo je ostalo brez vodstva. Ostala je le še Cer¬ kev in njena hierarhija, čeprav močno ovirana v svojem delovanju. In tu se prične najslavnejša pa tudi najtežja doba v škofovanju dr. Grego¬ rija Rožmana. Brez vsake ambicije, brez osebno najmanjšega veselja ali nagnje¬ nja biti udeležen na javnih dogodkih je sledil višjemu glasu vesti: klicu odgo¬ vornosti. Spoznal je, da je za njegov narod prišla ura usodne odločitve, ko morajo tisti, ki so po svojem položaju poklicani 'za vodstvo, pokazati ljudstvu pravo pot. Še večja ko naloga zbirati, je dolžnost voditi duhove pred odloči¬ tev, pa naj bo še tako bridka. Komod- no izbegavanje te dolžnosti ne bi bilo krščansko, ne vredno katoliškega škofa. Zato je škof dr. Rožman prevzel odgo¬ vornost. Treba je bilo zavzeti jasno stališče za ali proti brezbožnemu komu¬ nizmu, ki si je nadel volčje oblačilo Osvobodilne fronte, škof se je zavedal vseh posledic, a je ravnal pod nadna¬ ravnim vidikom, iz vere. Sledil je navo- dilnom Cerkve in papeškim socialnim okrožnicam, ki določajo, kako se mora katoličan zadržati spričo brezbožnega komunizma. Hotel je, da pod njegovim vodstvom prevzamejo njim pripadajoči del odgo¬ vornosti tudi njegovi duhovniki, da bi ne bilo med verniki nobene nejasnosti, da gre za najvišje vrednote slovenske krščanske tradicije. To je za mnoge po¬ menilo najvišjo žrtev, ki pa je bila nuj- vega javnega dela! A vprav ta “neus¬ peh” božjega Sina je bil njegov naj¬ večji uspeh. Desetletja javnega življe¬ nja in stotine govorov in čudežev ob o- dobravanju širokih množic nas ne bo odrešilo. Tri ure na križu, — kar je pomenjalo največji “neuspeh” Kristuso¬ vega dela, pa so bile vir in pričetek našega odrešenja. Morda je v božjih načrtih, da bo be¬ gunstvo in trpljenje našega škofa, ka¬ kor trpljenje in žrtve tolikih slovenskih rojakov, — da bo naš veliki “neuspeh”, ki smo ga doživeli v boju za krščanski red med nami, — se sčasoma sprevrgel v največji blagoslov za slovensko ljud¬ stvo. Očiščevalna moč trpljenja je pol¬ na nedoumnih skrivnosti. Govorica, ki jo govore sedanji oblastniki v domovi¬ ni, je še vedno le izliv nepomirljivega sovraštva. Mi jim ne odgovarjamo ena¬ ko. Kajti ako naj sedanja stiska preide v srečnejši čas, ki bo utešil hrepenenje tolikih src po boljšem, srečnejšem, mir¬ nejšem življenju, potem morajo pasti zidovi sovraštva, ki nas ločijo, posušiti se mora potok bratomorne krvi in na¬ stopiti mora iskrena sprava med brati. Ali bo to oni zaželjeni sladki sad, ki se bo porodil iz sedanje stiske in skup¬ ne bolečine Slovencev? Na vemo. Goto¬ vo je le, da si ga vsi iz srca želimo. Kar osebno tiče našega prevzvišene- ga jubilanta, ga moremo zagotoviti, da njegov “neuspeh” rodi že bogate social¬ ne sadove. Kako prazno bi odmeval nje¬ gov glas med slovenskimi begunci in iz¬ seljenci, ko bi nam govoril iz ljubljan¬ ske palače! A beseda škofa, ki je zara¬ di božje pravice postal brezdomec in v vsem nam enak, je našla odprta srca nas vseh. Sam tako bridko preizkušan v trpljenju, razume trpeča srca in jih zna tolažiti in bodriti kakor malokdo. Čutili smo njegovo sočutno, ljubeče sr¬ ce, ko nas je že dvakrat obiskal v Ar- AVSTRIJA: Predsednik republike Theodor Koerner je dal mandat za se¬ stavo vlade dosed. kanclerju Leopoldu Figlu. VATIKAN: Papež Pij XII je v po¬ nedeljek 2. marca dovršil 77. leto staro¬ sti in 14. letnico svojega papeževanja. ga dušnega pastirja. Ko bi škof in du¬ hovniki drugače ravnali, ne bi izpolnili svoje duhovniške dolžnosti. Po desetih letih, ki nas ločijo od na¬ vedenih dogodkov, vsak krščansko mi¬ sleč Slovenec v domovini ali v zamejstvu mirno lahko presodi, ali je škof dr. Rož¬ man ravnal pravilno ali ne, z njegovim imenom in njegovim vodstvom bo v zgodovini ostala označena ena najveli¬ častnejših borb, ki jih je slovenski ka¬ tolicizem boril za vero svojih očetov. Ne on, ne tisti, ki so mu sledili, si ni¬ so nakopali očitka, da niso storili svoje dolžnosti. Nikdar za nje ne bo veljalo, kar je moral ugotoviti mehikanski škof Huehulta ob priliki zadnjega verskega preganjanja v Mehiki, ko je zapisal v pastirskem pismu 10. marca 1936: “Go¬ spod predsednik republike je nedavno izjavil, da je preganjanje v Mehiki le ukrep proti vtikanju klera v politične zadeve dežele. Ta trditev pa ni točna. Ako smo si mehikanski duhovniki na¬ prtili kakšno krivdo, potem je ta, da se sploh nismo brigali za osnovno politiko. Ne mislim tu na navadno strankarsko politiko, temveč na načelno politiko, na tisto politiko, ki se peča z velikimi nravstvenimi resnicami, iz katere edine more vzkliti mir, sreča in blaginja na¬ roda. Mi se za ta vprašanja nismo bri¬ gali in smo se brezbrižno držali ob no združena z odgovornostjo katoliške- j gentini in nas pokrepčal s svojo očetov sko besedo. Njegova razumevajoča lju¬ bezen za trpeče rojake utripa v vseh člankih, ki jih piše v “Duhovno življe¬ nje” in v vseh poslanicah, ki jih naslav¬ lja svojim duhovnikom. Kakor je bil v domovini v času najhujše preizkušnje Slovencem v največjo moralno oporo, tako je sedaj izseljencem njegova bese¬ da in njegov svetel zgled svetilnik, ki nam sveti v mračnost in stisko časa, ki ga živimo. Jubilanta se navadno obdaruje. Kaj bi mogli izseljenci Slovenci podariti svojemu izseljenemu škofu za njegov sedemdesetletni življenski jubilej ? Goto¬ vo mu bo v veselje in tolažbo, če bo vi¬ del, da sledimo njegovim naukom in nje¬ govemu zgledu. Slovenski izseljenci, s katerimi naš ljubljeni škof deli skupno življensko u- sodo: storimo, da ga bomo vredni in da bomo z njim kakor med seboj vedno tesneje povezani z vezmi medsebojnega spoštovanja, krščanske dobrote in brat¬ ske ljubezni. Tako bomo tudi naš “ne¬ uspeh” spremenili v velik uspeh, ker bomo postali vredni kvas za boljšo, srečnejšo domovino. Molimo, bratje in sestre, za našega škofa Gregorija Rožmana: “Ohranjaj ga Gospod in poživljaj in osrečuj ga na zemlji in ne daj ga v roke njegovim sovražnikom” (Ps. 40, 2). ARGENTINA Argentina bo v kratkem dobila iz čilskih jeklarn v Huachipato 60.000 ton jekla in pločevine za izdelovanje traktorjev in letal. Vrednost blaga dosega 13 milijonov dolarjev. Argen¬ tina ga bo plačala v glavnem z je¬ dilnim oljem. V Buenos Aires je prispel načelnik gospodarskega oddelka brazilskega zun. ministrstva Joao Alberto LinS de Barros. Skupno z brazilskim ve¬ leposlanikom v Argentini je imel že več razgovorov z min. za zun. trgo¬ vino dr. Cafierom radi končne redak¬ cije nove trgovinske pogodbe med obema državama. Argentina je podarila Boliviji ve¬ liko količino zdravil in ostalega sa¬ nitetnega materiala. Po Argentini še nadalje^ številne organizacije in ustanove izražajo o- gorčenje radi zadnjega angleškega incidenta na otoku Decepcion. Ta na¬ pad na argent. nac. področje označu¬ jejo kot napadalnost. Na buenosairšekem vseučilišču so v smislu določil II. petletnega načr¬ ta ustanovili stolico za oceanogra- fijo. V Buenos Aires je sed. jugoslov. nogometni prvak Hajduk igral z moštvom tuk. kluba Huracan. Radi naliva so morali tekmo prekiniti z rezultatom 1:0 za Hajduka. Buenosaireški župan je dovolil zvi¬ šanje voznih tarif za taksije. Nova tarifa je naslednja: za prvih 400 m 90 ctv, za vsakih nadalnjih 80 m po 10 ctv več in za vsako poldrugo mi¬ nuto čakanja prav tako 10 ctv. V Buenos Airesu in v ostalih ar¬ gent. pomorskih središčih so se v to¬ rek spominjali 96. obletnice smrti ustanovitelja in organizatorja ar¬ gent. vojne mornarine admirala Browna. Nova argentinsko-nemška trgovin¬ ska pogodba bo po izjavi nemškega veleposlanika dr. Terdenge-a podpi¬ sana verjetno še pred koncem tega meseca. V Buenos Airesu in po drugih me¬ stih v republiki so bile 1. marca ve¬ like slavnosti ob petletnici, ko je vla¬ da predsednika generala Perona na¬ cionalizirala vse železnice v Argen-' tini. Prej so te železnice imeli v ro¬ kah Angleži. \ Bs. Aires je te dni prispelo na obisk 260 severnoameriških turistov. Buenosaireški župan arhitekt Sa¬ bate ima na obisku skupino 37 župa¬ nov raznih ameriških mest na čelu z županom mesta New Orleans. Dne 1. marca je minilo 25 let, od¬ kar je bil vpostavljen med Buenos Airesom in Europo letalski trgovski promet. V Buenos Airesu, pa tudi v notra¬ njosti republike, je bila v zadnjih dneh silna vročina in sopara. Naj¬ hujši dan je bil prejšnji četrtek, ko je bila v Bs. Airesu vročina nad 37" C v senci s primerno količino vlage, ki navadno vedno spremlja vročino. Noč od četrtka na petek je bila izredno soparna. V petek se je ozračje nekoliko shladilo, v soboto in nedeljo je deževalo, v ponedeljek in torek je pa zopet pritisnila sopara. V torek zvečer se je nad Buenos Ai¬ resom razbesnela silovita nevihta, ki je imela vse znake tropičnega neur¬ ja. Spremljali so jo orkanski vihar, neprestani bliski in grmenje. Neurje je imelo svoje izhodišče že popoldne tega dne v južnem področju provin¬ ce Santa Fe in Cordobe, do večera se je pa že približala Bs. Airesu. Vi¬ har je bil tako močan, da je podiral drevesa po parkih in ulicah. STALIN V AGONIJI Nosilca svetovnega komunizma mar¬ šala Stalina je 2. marca v starosti 73 let zadela kap. Stalin je vsled kapi izgubil zavest, dar govora in ohromela sta mu desna roka in noga. Njegovo zdravstveno sta¬ nje je kritično in vsak trenutek lahko nastopi kriza. Kot verjetni Stalinovi nasledniki pri¬ hajajo v poštev: Vjačeslav Molotov, Gregorij Malenkov ali Lavrentij Beria. Molotov je sedaj star 62 let, Malenkov 51 let, Beria pa 53 let. VELIKO BREME NALAGA IN PO¬ VZROČA TEŽAVE NAŠI UPRAVI KDOR JE V ZAOSTANKU Z NAROČ-. NINO. ZATO PROSIMO VSE, KI ŠE NISO PLAČALI NAROČNINE ZA LETO 1952, DA TO STORE TAKOJ. Buenos Aires, 5. UL 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Strem 3. Ilovice iz Sfiovenije^ REPUBLIKA SLOVENIJA IMA NOVO USTAVO IN NOVE KOMUNISTIČNE OBLASTNIKE Po sprejetju zvezne ustave so tudi posamezne republike v Jugoslaviji spre¬ jele ustave za svoja republiška področja. Namesto prejšnje vlade in prejšnjih re¬ publiških organov predvideva Izvršni svet LRS, ki ima svojega predsednika in 21 članov. Za predsednika izvršnega sveta so komunistični poslanci izvolili dosed. predsednika slov. kom. vlade Mi¬ ho Marinka. Za ostale člane so pa bili izvoljeni: Viktor Avbelj, Jože Borštnar, dr. Marijan Brecelj, Tomo Brejc, Tone Fajfar, Janez Hribar, Albert Jakopič, Stane Kavčič, Boris Kraigher, Vlado Krivic, Ivan Maček, Vlado Majhen, Zo¬ ran Polič, Franc Popit, dr. Jože Potrč, Ivan Regent, dr. Jože Rus, Vida Tom¬ šič, Josip Vidmar in Boris Ziherl. Izvršni svet je imel 31. januarja 1952 prvo sejo, na kateri se je konstituiral. Za podpredsednika sta bila izvoljena Ivan Maček in dr. Marijan Brecelj, za taj¬ nika pa Zoran Polič. V odboru za gospo¬ darstvo so: predsednik Ivan Maček, čla¬ ni Viktor Avbelj, Janez Hribar, Stane Kavčič, Zoran Polič in Franc Popit. Za KONGRES ZVEZE KRŠČANSKIH DEMOKRACIJ Dne 13, 14. in 15. marca se bo v USA vršil kongres Zveze krščanskih demo¬ kracij, v kateri so včlanjene vse kat. po¬ litične stranke iz evropskih držav, ki so sedaj pod komunističnimi diktaturami. V tej zvezi je včlanjena tudi Slovenska ljudska stranka ter njen predsednik g. dr. Miha Krek zavzema v vodstvu Zve¬ ze krščanskih demokracij podpredsedni¬ ški položaj. Na kongresu bodo govorili vodilni politiki evropskih kat. politič¬ nih strank, udeležili se ga bodo pa tu¬ di številni ameriški poslanci in sena¬ torji. državne sekretarje in podsekretarje so pa imenovani: V državnem sekretariatu za notranje zadeve državni sekretar Niko šilih, do¬ sedanji pomočnik ministra za notranje zadeve in podsekretarja Mitja Ribičič, dosedanji javni tožilec LRS in Peter Zorko, dosedanji pomočnik ministra za notranje zadeve. V državnem sekretariatu za pravosod¬ no upravo državni sekretar Rihard Knez, dosedanji pomočnik ministra za pravo¬ sodje, in podsekretar dr. Kostja Konva- linka, dosedanji načelnik ministrstva za pravosodje. V državnem sekretariatu za gospodar¬ stvo državni sekretar Janez Vipotnik, dosedanji predsednik Sveta za gradbe¬ ne in komunalne zadeve LRS, in pod¬ sekretarja Mara Dermastja, dosedanji direktor “Slovenija-Ies” in ing. Ludvik Kremžar, dosedanji svetnik Gospodar¬ skega sveta LRS. V državnem sekretariatu za proračun in državno administracijo državni sekre¬ tar dr. Danilo Dougan, dosedanji javni pravobranilec LRS, in podsekretar Jan¬ ko Dekleva, dosedanji pomočnik mini¬ stra za finance. V svetu za prosveto in kulturo sekre¬ tar Franc Kimovec. V svetu za zdravstvo in socialno poli¬ tiko sekretar Ciril Maležič, dosedanji organizacijski sekretar Izvršnega odbo¬ ra Osvobodilne fronte Slovenije. Za direktorja republiškega zavoda za gospodarsko planiranje Janko Smole, do¬ sedanji pomočnik predsednika Gospodar¬ skega sveta vlade LRS, za njegovega namestnika pa ing. Marijan Tepina, do¬ sedanji pomočnik predsednika Gospodar¬ skega sveta vlade LRS. Za javnega pravobranilca LRS Fedor Košir, dosedanji namestnik predsednika Državne arbitraže LRS. Izvršni svet je nadalje sklenil, da pre¬ vzamejo državni sekretarji svoje posle takoj, t. j. z 31. januarjem 1952, ukinje¬ A E I ŽE IMAŠ KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1953 ? Če ga še nimaš, naroči ga takoj. To je najlepša in najbolj re¬ prezentativna knjiga slovenskih novonaseljencev. Stane samo 40 pesov. Pri naročilu po pošti 3 pese več. na ministrstva in druge republiške usta- #■ nove, ukinjene z Ustavnim zakonom o te¬ meljih družbene in politične ureditve in o republiških organih oblasti LR Slo¬ venije, pa prenehajo poslovati z 8 fe¬ bruarjem 1953. Svet za prosveto in kulturno LRS in svet za zdravstvo in socialno politiko LRS poslujeta do izvolitve novih svetov. Predsednik Izvršnega sveta Miha Ma¬ rinko je imenoval za šefa kabineta pred¬ sednika Izvršnega sveta Borisa Kocijan¬ čiča, dosedanjega generalnega sekretar¬ ja vlade LRS. Imena predsednika in vseh članov se¬ danje vrhovne oblasti v Sloveniji dovolj zgovorno potrjujego, da se bo sedanji komunistični kurz neusmiljeno nadalje¬ val in bo ljudstvo ječalo še nadalje pod nespremenjeno komunistično diktaturo, ki si je za slepilo zahoda nataknila sa¬ mo novo masko. Hiše emigrantov in odseljenih sedaj komunistične oblasti v Sloveniji proda¬ jajo. Toda nikdo ne mara kupiti, ker mu jo “prodajo” samo za 50 let. potem pa bo morala biti hiša spet vrnjena državni ob¬ lasti, ki jo bo ponovno prodala. Torej kupec ne kupi lastnine’nad hišo, ampak samo posestno pravico za 50 let. Zlato morajo vsi prebivalci izročiti kom. oblastem. Tako je objavil ljubljan¬ ski radio dne 4. januarja. Oddati morajo vse zlate ure. prstane, zapestnice; nič niso povedali, ali bodo - kaj plačali, če bodo, bodo dali toliko, kolikor bodo sami. hoteli. Umrli so. V Ljubljani: Rudolf Čibej, poslovodja drž. žel. v p., Janez Pleško, Jožefa Krušič, gospodinja, Lojze Vo¬ glar, šolski upravitelj v p., Maks Urh, uslužb. žel. kurilnice, Vinko Glatz, di¬ jak Srednje tehnične šole, Marija Marin¬ šek, gospodinja, Antonija Smerdel, go¬ spodinja, Ivan Keršmanc, nadzornik vlečne službe, Sonja Kragelj gosgodinja, Viljem Bajer, žel. upokoj., Jože Linče, biv. ravnatelj tekst, tovarne v Valda- gno v Italiji, Matija Bajec, dijak III. letnika PTT šole, Avgusta Žebre, go¬ spodinja, ing. Avgust Jug, Franjo Sterle, čevljar in Peter Červan, upok. Tobačne tovarne in pos. na Viču, Tere- ziia Guček, vdova Jazbinšek, gospodinja v Planini pri Sevnici, Janez Stele, u- službenec podružnice garaže in avtode- lavnice PVLRS v Radomljah, Tone Oman v Garičah pri Golniku, Franc Pe¬ klaj iz Spcdnie Zadobrove, Marija Špo- rer, gospodinja v Maverleru, Franc Zajc, kovaški mojster v p. v Kočevju, Franc Križaj, uslužb. Cestne električne žel. v Dravljah. Antonija Pustavrh, roj. Podržaj v Preserju-Borovnici, Franc Čuš, davčni inšpektor v p. v Celju, Ivan Zajc. zidar v p. v Šmartnem ob Savi, Palček Koželi iz Maribora (se smrtno nonesrečil), Rozalija Čeme, po domače Dimrikova mama, gospodinja v Zg. Hrušici, Alojzij Glavnik, organist v p. pri sv. Troiici v Halozah, Uršula Jen¬ ko, gospodinja v Goričanah pri Medvo¬ dah, Mirka Kartin, roj. Knez. gospodi¬ nja v Mariboru, Mamica Premko v Mengšu in Josipina Kristan, roj. Buko¬ vec pri sv. Roku (Št. Vid pri Stični). Lavoslav Schvventner, utemeljitelj slo¬ venskega založništva, je umrl v Ljub¬ ljani v starosti 87 let. Rodil se je 15. dec. 1865 na Vranskem -ter je že 1888 prevzel knjigarno v Brežicah. Že tedaj se je lotil izdajanja slov. književnih ter glasbenih del ter je zaslovel ne le kot strokovnjak na tem področju, ampak | tudi kot velik podpornik slov. književ- Življenska pot prevzvišenega škofa g. dr. G. Rožmana Rodil se je v Šmihelu pri Pliberku na Koroškem dne 9. marca 1883. V duhov¬ nika je bil posvečen v Celovcu 21. juli¬ ja 1907. Kot kaplan je bil nastavljen v Borovljah dne 8. julija 1908. Doktor bogoslovja je postal 27. junija 1912. Po letu 1912 je bil prefekt v dijaškem se¬ menišču v Celovcu, za profesorja cer¬ kvenega prava na bogoslovnem učilišču v Celovcu je pa bil imenovan 25. sep¬ tembra 1913. Po prvi svetovni vojni se je moral umakniti pred podivjanimi nemškimi Korošci in renegati v Ljub¬ ljano, kjer je bil imenovan za docenta cerkvenega prava na teološki fakulteti dne 27. avgusta 1920. Oficial škofijske¬ ga cerkvenega sodišča v Ljubljani je postal dne 21. junija 1922. Za izredne¬ ga profesorja cerkvenega prava na teo¬ loški fakulteti v Ljubljani je bil imeno¬ van dne 18. avgusta 1924. Svetnik škof. konzistorija v Ljubljani je postal dne 20. decembra 1927. Za naslovnega ško¬ fa semtskega in koadjutorja ljubljan¬ skega škofa s pravico nasledstva je bil izbran dne 17. marca 1929, posvečen pa v Ljubljani dne 14. julija 1929. Gene¬ ralni vikar 1 jb. škofa je postal dne 10. septembra 1929, škof ljubljanski pa dne 1. avgusta 1930. t Kot ljubljanski škof je begunska leta preživel na Koroškem, Tirolskem, Sol- nograškem, nazadnje pa v Švici, odko¬ der je odpotoval v USA, kjer sedaj ži¬ vi in deluje v Clevelandu. nikc.v. Po strokovni izpopolnitvi v ino¬ zemstvu je leta 1898 odpri v Ljubljani moderno založniško podjetje, že nasled¬ nje leto je v njegovi založbi izšla kot prva knjiga zbirka pesmi Otona Župan¬ čiča “Čaša opojnosti”, potem so se pa vrstila dela Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja, Josipa Murn a-Aleksandrova, Kraigherja, Aškerca, Trdine in drugih. Iz njegove založbe so znani tudi števil¬ ni mladinski spisi in slikanice za otro¬ ke. V slov. kulturnem življenju je Schwentrerjevo delo pomembno in va¬ žno. SL0¥ENKE, SLO VEMO 1 Pridite a 7 nedeljo O. marca 1953 o Is petih popoldne v dvorano La Salle na Rio Barnaba @50 na proslavo 70 letnice prevzvišenega gospoda škofa Dr. GREGORIJA ROŽMANA Najvljudneje Vas Vabi Društvo Slovencev RUDA JURČEC KNJIGE I Ideje sodobne književnosti Moderna evropska književnost je bila po drugi svetovni vojni ponazorjena z ne- kateriri vodilnimi imeni znanih pisate¬ ljev in filozofov, med temi zlasti fran¬ coskih; in sicer Jean- Paul Sartere, Al¬ bert Camus, Simone de Beauvoir so vidni pisatelji, ki pripadajo skupini eksistencialistov; sledi jim cela vrsta drugih in med temi je lansko leto Jean Colin s svojim romanom “Les Jeux Sauvages” prodrl celo tako daleč, da mu je bila priznana največja literarna na¬ grada “Prix Goncourt.” Drugod ta knji¬ ževna struja še nima tako izrazitih predstavnikov; sicer sta jima sorodna angleška Joyce (“Ulysse”) in D. H. Lawrence, vendar bi o njima lažje rW- kli, da sta sprožila nekatere probleme (erotika), ki jih sama nista tako ana¬ lizirala, vendar sta dosegla, da sta eksi¬ stencialistom pomagala prenesti vso problematiko na polje, ki jo je nato francoska sodobna književnost temeljito izčrpala. Tako veje iz del teh avtorjev predvsem to naziranje, da je Bog mr¬ tev, da je mrtva tudi ljubezen; ostaja samo neznosno občutje groze, nesigur- nosti in bojazni. Vse vrednote so izgu¬ bile svoj pomen, na pragu sodobne ci¬ vilizacije stoji uničevalec, ki bo pohodil vso Evropo; v svojih romanih in filo¬ zofskih spisih se eksistencialisti posme¬ hujejo idealom svobode, čistosti in lepo¬ te. Vsi ti ideali so propadli in rešil se bo tisti, ki se bo s svojim notranjim preobratom čimprej osvobodil vseh teh sanj o svobodi in dostojanstvu človeške osebnosti. V deželah totalitarnih reži¬ mov so vsi ti pojmi že izgubili ves svoj Pomen. Vendar s tem človek še ne pre- N LJUDJE haja v popolno kapitulacijo. Albert Ca¬ mus je s svojo knjigo “La Peste” (iz¬ šla tudi v španskem prevodu pod naslo¬ vom “La peste”) ustvaril delo, v kate¬ rem podaja lik osebnosti, ki bo po mne¬ nju vodilnih kritikov šele čez desetletja razkrila svojo genijalnost in njen po¬ men v svetu. Pa še ena značilnost spremlja delo teh avtorjev: ne gre jim za to, da bi podajali analizo ali pa vizi¬ jo bodočega, osvobojenega in rešenega sveta, gre jim bolj za to, da s svojimi deli izzovejo stalen dvogovor s čitate- ljem, da ga vsak hip privajajo na rob zla, groze, gnusa in propada — rešitve pri tem pa ne nakažejo nobene, le v bralcu hočejo izzvati odločitev, hočejo ga prisiliti za “engagement”, pojem, ki je v dobi po drugi svetovni vojni prido¬ bil toliko na svoji veljavi. Tak človek se mora angažirati, se mora odločiti, odločiti pa se mora za “revolto” — za upor. Francoski kritik Armand Hoog je tako v svetovni književnosti naštel, da je bilo dosedaj 76 takih uporov, 75. upor so izvedli romantiki pred enim sto¬ letjem, sedaj pa se začenja nov z na¬ stopom eksistencialistov. Pri tem uporu proti vsemu sedanjemu se spuščajo v razčlenjanje najglobljih intimnosti, a ob koncu rešitve ne nakažejo. Pri tem se pogosto izgovarjajo, da pisatelji nikdar niso podajali prave slike o sebi, in še manj jim je bilo do tega, da bi s svo¬ jim delom svet olepševali, ali pa pisali lepšo vizijo o svetu in o človeku v tem svetu. In vendar so vsa klasična dela svetovne književnosti pravzaprav avto¬ biografije; Tolstoj, Dostojevski, Stend¬ hal, Balzac — vsi so slikali, kar so do¬ živeli, ne da bi s tem ubijali vero v ideale življenja, ampak da bi s tem po¬ dali celo sliko sveta, ki bo slonel na za¬ konih resnice, pravice in lepote. Eksi¬ stencialisti tako dela sinteze odklanja¬ jo, bolj jim je za ostrino konflikta in nujnost dvogovora. Nekateri kritiki me¬ nijo, da je danes francoski eksistencia¬ lizem že v krizi. Ima še legijo pripad¬ nikov, ki se v književnosti tudi z uspe¬ hom uveljavljajo in jim kritka ne more odreči literarne vrednosti. Toda v stru¬ ji sami danes že ne slutijo genija časa — tolažijo pa se s tem, da geniji ni¬ kdar ne pišejo za svoj čas, ampak za prihodnje stoletje. Beatrix Beck Letošnjo največjo francosko književ¬ no nagrado je prejela pisateljica Bea- trix Beck, in sicer za svoje delo “Leon Morin, Pretre — Leon Morin, duhov¬ nik.” Zadnja leta je francoska književ¬ nost poplavljena z deli, ki opisujejo de¬ lo in življenje katoliškega duhovnika, njega boj in herojstvo. Tako je Cesbron napisal delo “Les Saints vont a l’enfer — Svetniki zahajajo v pekel”, v kate¬ rem popisuje delovanje posebnega misi¬ jona, ki ga je kot poskus ustanovil v pariških delavskih središčih pokojni pa¬ riški kardinal Suhard. Duhovniki, člani teh misijonov, so zahajali v tovarne na delo kot navadni delavci, v vsem stro¬ kovnem in socialnem gibanju so se ude¬ leževali vseh borb in tudi porazov — nekaj med njimi jih je pogosto moralo skupno z ostalimi stavkujočimi v zapo¬ re — toda glavno je le bilo v tem, da so ti duhovniki — delavci morali med svojimi tovariši na primeren način ši¬ riti nauke vere. Uspehe in težave tega dela popisuje Cesbron in knjiga je do¬ živela po vsem svetu zelo velik uspeh. Beatrix Beck podaja lik duhovnika, ki se pod okupacijo predaja reševanju ti¬ stih, ki jih nacizem preganja (Žide) in skuša vrniti na pravo pot. Roman je avtobiografski, ker je pisateljica, Belgi- nja in katoličanka po rodu, poročila Ži¬ da in se morala zaradi tega skrivati s hčerko v savojskih Alpah. Tedaj je bila komunistinja in v trenotku posebne te¬ gobe in nevarnosti jo je pot zanesla v cerkev. Obstala je ob spovednici Leona Morina in ko je spovednik odpustil ver¬ nico, ki je bila pred njo, je bolj iz u- pornosti kot pa iz zaničevanja poklek¬ nila. Ko je duhovnik odprl linici, ga je pozdravila z besedami: “Vera je opij za narode.” Duhovnik je ni odklonil, pač pa ji mirno rekel: “Gospa, to pa ni po¬ polnoma točno.” Začela se je debata, med debato jo je speljal na poseben način na izpraševa¬ nje vesti in ko je končal, jo je odpustil ter ji rekel, da ji je podelil odvezo, a v slučaju potrebe naj še pride. Ves ta do¬ godek jo je zmedel, a tudi pomiril. Kmalu je pod Morinovim vodstvom po¬ stala agilna v svojem okolju — postala je tip moderne apostolatke. Maulnier Thierry Charles Maurras, voditelj francoske¬ ga nacionalizma, je v visoki starosti umrl, konfiniran v nekem sanatoriju v srednji Franciji. Bil je ideolog “Action Francaise”, ki je bila pred 30 leti od Cerkve obsojena in nje voditelji izobče¬ ni. Maurras je vedno sam izjavljal, da ni katolik (bil je bolj pripadnik antič¬ nih filozofskih konceptov), zagovarjal pa katolicizem kot eno največjih vred¬ not francoskega naroda. Ko je sedaj umri, je francoska književnost ob naj¬ večjega esejista in polemista. V revijah in tudi s publikacijami stopa sedaj na njegovo mesto Thierry Maulnier. Pred kratkim je izdal zbirko svojim esejev pod naslovom “La Face de Meduse du Comunisme — Meduzina glava komu¬ nizma”, a v tukajšnjem prevodu je knji¬ ga izšla pod naslovom “Comunismo y Miedo — Komunizem in strah.” Prevod je na žalost slab in branje zato ponekod utrudljivo, dočim označuje francoski ori¬ ginal jasnost v izražanju misli in lah¬ kotnost v stilu. Ta knjiga esejev je do¬ sedaj med najboljšimi analizami komu¬ nizma in njegovih metod, obenem pa tu¬ di primeren temelj za tiste ideje, na ka¬ terih naj sloni vsa akcija intelektualno fundiranega. antikomunizma. Knjigi je še priključenih nekaj esejev, ki jih je avtor objavil v reviji “La Table Ronde”. Ernst Jiinger Med nemškimi pisatelji, ki so se o- hranili vkljub nacističnemu režimu v Nemčiji, sta zlasti dva, ki sta si pribo¬ rila svetovni sloves. To sta Theodor Dreiser in Ernst Jiinger. Dreiser je le¬ ta nacizma in prvi del vojne preživel v Franciji, nato pa v USA in Kanadi, do¬ čim je Jiinger ostal doma in je njegovo pričevanje zato tembolj pomembno. Prvo njegovo veliko delo po vojni pa je pre¬ senetilo. Odmaknil se je problemom dnevnih diskusij, napisal je “Heliopolis — Država sonca” po vzgledu Platona, ki je pisal o Državi in sv. Avguština, ki je napisal delo o “Civitas Dei — bož¬ ji državi”. Celo delo se bere kot ne¬ kakšen srednjeveški tekst, ko so vsa de¬ la stremela po veliki sintezi, po ubra¬ nosti in oblikovanju posebnih oblik hu¬ manizma. Ta Jiingerjev tekst je v pr¬ vem delu težaven, težko se je prebiti do višine, ki jo hoče avtor doseči, pozneje šele se odkrije kot poseben poskus sim¬ fonije, skuša iz vseh duhovnih gibanj sveta zbrati elemente za enotno gleda¬ nje na svet in njega zahteve. Delo pre¬ veva velika ljubezen do človeka, njego¬ ve svobode in duhovne vrednote v seda¬ njih konfliktih. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5. IH. 1953 t Slovenci v Argentini Rteemis Aires Izlet Slov. fantovske zveze v nedeljo 1. marca se je kljub slabemu vremenu vršil. Okoli 20 fantov se je zjutraj zbra¬ lo v San Fernando, kjer so imeli sv. ma¬ šo, nato so se pa odpeljali na otok Hia- -vvatha ter so popoldan prebili v plavanju, čolnarjenju in igranju odbojke. Zvečer so se veseli vrnili domov. Dosedanji apostolski nuncij v Argenti¬ ni Msgr. Jose Fieta, ki bo prihodnje dni odpotoval na svoje novo službeno mesto v Rim, je v sredo sprejel g. župnika Antona Oreharja, ki se je prišel od nje¬ ga poslovit v imenu slov. duhovnikov in vernikov v Argentini. Msgr. Fieta je bil vesel te pozornosti ter je podelil blago¬ slov vsem slov. duhovnikom in vernikom v Argentini. Izrazil je željo, da bi se ga Slovenci v Argentini s svojimi du¬ hovniki spominjali v molitvi, kakor se bo tudi on njih na novem službenem mestu. OSEBNE NOVICE t Anton Krušič. Smrt je zopet poseg¬ la v vrste slov. protikom, naseljencev v Argentini in poklicala pred božjo sodbo uglednega člana slov. skupnosti v Bue¬ nos Airesu g. Antona Krušiča, biv. po¬ sestnika in mizarskega mojstva v Meng¬ šu. Pok. Krušič se je doma v Mengšu poleg svojega poklicnega dela vidno u- dejstvoval tudi v slov. kat. prosvetnih organizacijah, v občinskem odboru in v Slamnikarski zadrugi. Pred komunistič¬ nim nasiljem se je leta 1945 s štirimi hčerami umaknil na Koroško. Tu se je ena njegovih hčera poročila in živi sedaj v USA, tri ostale hčere so pa z njim emigrirale v Argentino. Leta 1945 je iz¬ gubil dva sinova: bogoslovca in sina, ki bi bil prevzel domače posestvo. Z osta¬ limi domobranci so ju Angleži vrnili do¬ mov, kjer so ju komunisti zverinsko po¬ bili. V begunstvu na Koroškem mu je umrl tudi brat župnik Franc Krušič. Po prihodu v Argentino se je s svojimi hčerkami naselil v Ciudadeli. Zaposlen je bil kot mizar in je v podjetju radi svoje vestnosti in pridnosti užival velik ugled. Sredi februarja se je s svojo hčer¬ ko podal na počitnice v Cordobo, kjer ga je dva dni pred vrnitvijo, t. j. v četr¬ tek 26. februarja, ob peti uri zjutraj zadela kap. Njegovo truplo so iz Cordo¬ be prepeljali v Buenos Aires, kjer so ga pokopali naslednjega dne, t. j. v petek 27. februarja. Na njegovi zadnji poti na pokopališče v San Justo ga je spremlja¬ lo 5 slovenskih duhovnikov in sicer č. g. župnik Anton Orehar, ki je vodil pogrebni sprevod ob asistenci čč. gg. Gregorija Malija, Janeza Kalana, Stan¬ ka Škerbeta in Franca Novaka. Navzo¬ čih je bilo tudi precej slov. rojakov, ki so s svojo udeležbo pri pogrebu pokoj¬ niku izkazali zadnjo čast. Pogrebno ma¬ šo za pokojnika v župni cerkvi v Ramos Slovenska družina išče mlajšo ali tudi starejšo žensko za varstvo otro¬ ka. Oskrba v hiši, plača po dogovo¬ ru. Honduras 5029, Palermo, Capital. T. E. 71-0778. Vprašati Sra. Mery. Takoj oddam opremljeno sobo v Ramos Mejia solidnemu gospo¬ du. Naslov v upravi Svobodne Slovenije. Na slovenskem zemljišču v La- nusu prodam lot 21 Manzana C v izmeri 439 kv. metrov. Javiti se na telefon 33-8090. Mejia sta opravila čč. gg. župnika Gre¬ gor Mali in Janez Kalan. Pokojni Anton Krušič je bil ves čas svojega življenja vzoren kat. mož in dru¬ žinski oče. Umrl je v starosti 67 let. Naj počiva v miru, njegovi ženi, hčer¬ kam, bratu, sestri, zetu in ostalim so¬ rodnikom pa izrekama globoko sožalje. t Anton Trček. V ponedeljek 2. mar¬ ca je umrl vsled perforacije želodca sta¬ ri slov. naseljenec Anton Trček. Pok. Trček je bil rojen 12. junija 1898 leta v Veliki Ligojni pri Vrhniki. V Argen¬ tino je prišel pred 24. leti ter je živel na Floresti v Buenos Airesu. V zadnjem času se je pripravljal na obisk domo¬ vine v mesecu marcu, kar mu je pa pre¬ prečila nepričakovana smrt. Pokopali so ga ob lepi udeležbi rojakov v torek 3. marca na buenosaireškem pokopališču Chacarita. Pok. zapušča v Argentini že¬ no in sina, doma pa brata, katerim iz¬ rekamo iskreno sožalje. Družinska sreča. V družini g. Valen¬ tina Urbančiča in njegove ge Cilke, roj. Maček v San Justo se je rodil sin. Sina sta dobila tudi g. Franc Klemenc in nje¬ gova gospa Marica, roj. Poljšak. V ne¬ deljo, 1. marca sta pa bila krščena: V I Ramos Mejia Marija-Jožefa, hči g. An- I tona Marin in ge Jožefe, roj. Marolt, v Berazategui pa Anton-Janez, sin g. Ja¬ neza Hribar in njegove ge Marte, roj. Zajc. Srečnim staršem naše tople čestit¬ ke. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. Marec, 1953. Šte¬ vilka je posvečena škofu dr. Gregoriju Rožmanu za njegovo 70 letnico. Vsebi¬ na. Čestitka Duhovnega življenja škofu, Spoštovanje škofu (Dr. Alojzij Odar); “Bil je miren, resen in zamišljen”; Te¬ ža križa in plačilo (pesem Gregor Mali); Naš škof kot dušni pastir (Alojzij Ko- šmerlj); Vladiki Gregoriju za 70. roj¬ stni dan (pesmi Bogdan Budnik); Po¬ zdrav koroških Slovencev; Izseljenci Vam hvalo pojo (pesem Gregor Mali); Vodnik k božjem Soncu (Gregor Mali); Moja srečanja s škofom (dr. Ivan Ah¬ čin); Pratika-marec 1953, Ubogi Odre¬ šenik (pesem Bogdan Budnik); Sveti Jožef (Alojzij Košmerlj); Zakonska zve¬ stoba; Obrazi in obrazi; Poslikana go¬ spodična (pesem Bogdan Budnik); Zgradba Lukovega evangelija (dr. Al. Odar); Gobavce je odkril; Trije floren¬ tinski slepci (Emile Gebhart-Fr. Erja¬ vec); Večna melanholija trpljenja (dr. France Gnidovec); Močnejša kot smrt je ljubezen; Velika skrb sv. Očeta (fzt); Nevarnost komunizma v Boliviji; Nekaj socialnih novic; Fatimska gospa; Evharistično sonce, Hudo je, biti Zveli¬ čar (pesmi B. Budnik); Jožef in njego¬ vi bratje (Boris Koman); Od doma: Ob razvalinah Žužemberka; Novice iz Koro¬ ške in Primorske; Iz jugoslov. diaspore; Tovarniški duhovniki; Ureditev dušnega pastirstva za izseljence (dr. Al. Odar); Med izseljenci in kot priloga Božje ste¬ zice. SLOVENCI PO SVETO USA Domovina, glasilo Slovenske demo¬ kratske stranke. Urejuje uredniški odbor V USA. štev. 4. (27. dec. 1952), leto I. Ta številka je v glavnem posvečena sedem¬ desetletnici g. dr. Bogumila Vošnjaka. V njej so objavljeni naslednji članki: Dr. Bogumil Vošnjak 70 letnik; Združitve zdaj so časi ■— Dr. Vošnjaku ob 70 let¬ nici ( Ing. Ladislav Bevc); Iz Dr. Voš¬ njakovih spisov: Proslava Vošnjakove Ml NAJ NANJE POZABIMO! Kdo je štel ure, dneve, mesece tihega trpljenja naših rojakov v italijanskih, avstrijskih, nemških taboriščih. Leto od¬ teka za letom. A zanje ni izgleda. Tu¬ jec jim milostno daje streho v barakah jn nekaj hrane na kotlu. Žalostno je njih življenje. Huje jim je, kakor je bilo nam. Posebno hudo pa je starim in bolnim. Nobenega izgleda nimajo, da bi se jim kaj kmalu odprla pot v samostojno, ne¬ odvisno svobodno življenje. Manjka jim hrane, zdravil, perila, obleke. Ne more¬ jo si kupiti, ker ne morejo zaslužiti. Ta¬ ko so izročeni tihemu trpljenju, žrtve so, za katere se veliki svet ne meni. Ali naj mi nanje pozabimo? So to naši rodni bratje in sestre. Z velikim zaupanjem pričakujejo, da se bomo spomnili nanje. Kako bi mogli dopustiti, da bi bili v tem upanju razo¬ čarani. Ne bomo jih zapustili! V nedeljo, 8. t. m. bomo po slovenski službi božji na Belgrano, v San Justo, v San Martinu, v Ramos Mejia in v La- nusu zanje darovali. To nedeljo ne bo¬ mo stiskavi in skopi. Velikodušno bomo darovali obilen dar za najpotrebnejše med potrebnimi rojaki v evropskih ta¬ boriščih. Vsak bo prinesel svoj dar in ga dal odbornikom Društva Slovencev, ki bo¬ do v ta namen to nedeljo po maši pobi¬ rali prispevke. Preceni in oceni se vsak sam, potem pa odmeri tako, da si ne boš nič očital. Za onega, ki zmore ni noben dar preve¬ lik. Kdor je sam v stiski, bo pa tudi z najmanjšim darom dal veliko. 70 letnice v Washingtonu; Ameriške vo¬ litve (Rr); Načela gospodarske in so¬ cialne politike (Ing. Boris Sancin): So¬ cialistično gospodastvo (Dr. Edvard Po¬ gačnik); Nekaj misli o prometu (FMM): Po trnjevi poti v tretjo Jugoslavijo (Do¬ pis iz zelene Štajerske): Politični spomi¬ ni (Dr. Pavle Pestotnik); Pisma ured¬ niku; Svobodna bodočnost (Dr. Bojan Ribnikar); Tožba starega naseljenca (Ivan Molek); Kmetijstvo po osvobo¬ ditvi (B.V.). Pod zaglavjem “Politična književnost” poroča B. V. o Irwin T. Sandersovi knjigi “Balkanska vas-Bal- kan Village”, Rr o brošuri dr. Živka To- palovča o “Jugoslovanski izkušnji” s komunizmom, ki je izšla v francoščini pod naslovom “Les Usines aux Ouvriers — L’Experience Yougoslave” in Rr o Brockovi knjigi o državah Bližnjega vzhoda in o Jugoslaviji, izdani pod naslo¬ vom” Blood, Oil and Sand-Kri, petrolej in pesek). Pravna posvetovalni - ca "Svofo. SIoveaii|e” Vprašanje: Kupil sem zemljišče. Ker sem bolehen, ga nameravam prepisati na svojo ženo, da bi ne nastali vnovič stroški za prepis v primeru moje smrti. Ali bi bili zaradi tega kaj oškodovani moji otroci, če bi se žena po moji smrti drugič poročila? Odgovor: Iz Vašega vprašanja je vi¬ deti, da bi se radi rešili plačila dvojnih taks za prenos lastninske pravice na ne¬ premičnini. Načina, kakršnega se name¬ ravate poslužiti Vi, so se včasih poslu¬ ževali z uspehom v naši domovini. Tu¬ kaj pa je stvar precej drugačna. Argent. civilni zakonik namreč pozna posebno vrsto fmovine, ki je “pridobljena v dobi trajanja zakona” (gananciales). Ta imo- vina, najsi bo premična ali nepremična, je last obeh zakoncev, bodisi da je pre¬ pisana samo na enega ali na oba. V pri- A N V A FABRICA de TEJ3DOS de PUNTO takoj sprejme izvežbano overloquisto Oblah Frane Cullen 5840 - Urquiza Capital T. E. 51-8383 Iščem služkinjo za družino z enim otrokom. Lahko je tudi vdova bez otrok. Plača 400 pesov me¬ sečno in lepa soba. Javiti se J. M. P E N N .A 5 8 0 Lomas de Zamora (Od postaje L. de Zamora ko¬ lektiv 41 do višine Castelli 1000) Lepe albume raznih vrst in kakovosti Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Sanferfa y Papeleria SANTA JUHA Victor Martinez 39 - Buenos Aires Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬ kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo. VLJUDNO NAZNANJAMO, DA SMO ODPRLI V RAMOS MEJIA NA CALLE ALVARADO 875 Bar - Bestavracijo "UNION” Dobra domača kuhinja. Zmerne cene. Točna in solidna postrežba! Za obisk se priporočajo Jernej Telič s soprogo Im Tone Korene Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je umrl v če¬ trtek, dne 26. februarja ob peti uri zjutraj v starosti 67 let v Cordobi naš dragi mož, oče, brat in tast gospod ANTON KRUŠIČ biv. posestnik in mizar v Mengšu. Truplo dragega pokojnika je bilo prepeljano iz Cordobe v Buenos Ai¬ res in položeno k večnemu počitku na pokopališču v San Justo v petek, 27. februarja. Iskreno se zahvaljujemo čč. gg. župniku Antonu Oreharju, ki je opra¬ vil pogrebne obrede ter Gregoriju Maliju, Janezu Kalanu, Stanku Škerbe- tu in Francu Novaku za asistenco pri pogrebu, čč. 'gg. župnikoma Grego¬ riju Maliju in Janezu Kalanu pa še posebej za opravljeni sv. maši za po¬ kojnika. Dalje se zahvaljujemo družini Gaser v Cordobi, katere gostoljub¬ nost je užival pokojni ob času smrti, pevovodji g. Gabrielu Čamerniku za petje pri sv. maši, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so nam izrazili sožalje. Žalujoči: Katarina, roj. Zarnik, žena; Kristina, por. Slabič, Marija, Ivana in Pavla, hčere; Peter, brat; Marija, por. Pavli, sestra; France, zet ter ostalo sorodstvo. Nenadoma je odšel 26. 2. 1953 k Begu po zasluženo plačilo član Društva Slovencev, gospod ANTON KRUŠIČ Na božji njivi v San Justo čaka njegovo telo dneva vstajenja in poveličanja. Molimo za pokoj njegove duše in ohranimo ga v lepem spominu. Društvo Slovencev Buenos Aires, 5. marca 1953 gag— meru smrti enega zakonca spada v nje¬ govo zapuščino polovica “pridobljene” imovine. — Ako bi v Vašem primeru prepisali kupljeno zemljišče na ženo že sedaj, bi morala ona plačati prenosne takse od celotnega zemljišča. V pri¬ meru Vaše smrti pa bi spadala kljub te¬ mu polovica zamljišča (“pridobljena imo- vina”) v Vašo zapuščino, — katero bi podedovali Vaši dediči, ki bi seveda mo¬ rali plačati odgovarjajočo dedinsko tak¬ so. — Vaši otroci pa, kakor vidite, ne bi bili prav nič oškodovani, četudi zem¬ ljišče že sedaj prepišete na svojo ženo. Saj bi v Vašo zapuščino spadala tudi samo polovica dotičnega zemljišča, če¬ prav bi bilo v celoti prepisano na Vas. Iz takšnih ozirov bi morebiti bilo bolje, da se zemljišče sedaj prepiše na Vašo ženo in na Vas na vsakega do polovice. Rruštveni oglasnih Prosvetni sestanek Krajevnega odbo¬ ra Društva Slovencev v San Justo bo v nedeljo 8. marca ob pol deveti uri dop., t. j. takoj po slov. maši v cerkveni dvora¬ ni. G. R. Jurčec bo podal pregled sve¬ tovnih dogodkov. Vsi iskreno vabljeni. Krajevni odbor DS v Jan Justo. V Lanusu priredi Krajevni odbor Društva Slovencev prosvetno prireditev v nedeljo 15. marca t. 1. takoj po slo venski sveti maši. Predava g. dr. Vinko Brumen. K zanimivemu predavanju so vabljeni vsi slovenski rojaki, tudi tisti, ki niso člani Društva Slovencev. fS O t E m. U S stavbni tehnik NAČRTI - GRADNJA - NASVETI MOLINA 1114 Liniers Vse slovenske organizacije in dru¬ štva v Bs. Airesu vabimo, da pridejo takoj po končani proslavi podpisat spo¬ menico prevzvišenemu gospodu škofu dr. Gregoriju Rožmanu. DRUŠTVO SLOVENCEV OBVFSTILA S D O vabi vsa dekleta na jubilejno- proslavo našega škofa prezvišenega g. dr. Rožmana, ki bo v nedeljo 8. marca. Obenem sporoča, da ima svoj redni sestanek v pedeljo 15. marca ob pol šti¬ rih popoldne v kolegiju Ane Janner. 31 arsiht&o še ne ne ... .. .da so v državi Bikanir v In¬ diji bramanski svečeniki pred dne¬ vi poročili skupino 700 fantičev in deklic v eni izmed največjih po¬ ganskih ceremonij v 'zgodovini Indije. 80 % parov je bilo starih od Jj do 1U let. Bramanska sekta Puškama poroča nove pare samo vsaka štiri leta. Pari, ki so zamu¬ dili letošnjo masovno poroko, bodo morali čakati na naslednjo do L 1957. Razpošiljajo podjetje "JADRAN" 25 de Mayo 140, piso 2, of. 15 T. E. 34-8661; 33-7294 Uradne ure: od 9. — 13. ure in od 15. — 19.' ure Odpošilja vse vrste paketov. Preskr¬ bimo dovoljenja za odpošiljatev do¬ voljenih stvari iz Argentine, dviga¬ mo dovoljenja za staro blago in pre¬ skrbimo dezinfekcijo. Iz Trsta odpo¬ šiljamo vse vrste blaga po znižanih cenah. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. Najhitreje, najbolje m najbolj solidno! PAKETNA AGENCIJA K FASlXPOEl w pošilja Vašim svojcem v domovino pakete iz Trsta. Pošiljke priha¬ jajo na naslovljenca v 20-30 dneh. Paketi so zavarovani. Pošiljamo pa tudi pakete iz Buenos Airesa s starimi in novimi oble¬ kami. Za novo blago preskrbimo sami izvozno dovoljenje. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. Glavni zastopnik: OTON FRESL — Buenos Aires, Reconquista 656/1-2 — T. E. 31-2241 URADNE URE: vsak dan od 9.—12.30 dop. in od 15.—18.30 ure popoldne. Ob sobotah samo dopoldne. B © Y U ” ~ urama in zlatarn« OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 Potovalne luksuzne budilke, električne in običajne budilke, kamin ure, križci, svetinjice, verižice, uhani, prstani, zapestnice in dr. v zlatu in srebru. POPRAVILA ur vseh vrst. PREDELAVA nakita po izbiri. (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) Imprentcr “Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, 7. E. 54-4644