Naročnina
tsaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti, telefon številka S.
Ste v. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsako nedeljo.
V, LETO
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 800 Din. pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
Murska Sobota, 19. Junila 1938.
ŠTEV. 25.
Kongres za ceste v Ljubljani.
Veličasten sprejem predsednika vlade g. Dr. Stojadinnviča in gradbenega ministra g. Stošoviča.
Pred nekaj dnevi se je zvedelo, da bo prišel na svečano otvoritev prvega jugoslovenskega kongresa za ceste, ki je prirejen pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, osebno tudi predsednik vlade dr. Milan Sto-jadinovič, častni predsednik tega kongresa. Meščani mesta Ljubljane, člani JRZ, so sklenili ob tej priliki prirediti predsedniku vlade dr. Milanu Stoja-dinoviču svečan sprejem, ker je to tudi prvikrat, da se zadrži v Ljubljani predsednik kr. vlade dr. Milan Stoja-dlnovič. 6. junija zjutraj okrog 9. so prišle na železniško postajo večje skupine Ljubljančanov, pristašev JRZ, da te udeleže svečanega sprejema predsednika vlade. Do prihoda beograjskega brzovlaka na ljubljansko postajo se je tu zbrala velika množica ljudstva, za katero je bil kolodvorski peron premajhen. Zato je dr. Stojadinoviča pričakovalo še pred kolodvorom veliko število Ljubljančanov. Nekoliko po 10. uri je pri vozil na železniško postajo brzi vlak. Železničarska godba kluba železničarjev JRZ je zaigrala pozdravno koračnico. Sprejema predsednika vlade se je udeležil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ban savske banovine dr. Ružič, predsednik ljubljanskega društva za ceste dr. Vrhunc, predstavniki kongresa za ceste, zatem predsednik ljubljanske mestne občine dr. Ravnikar, kot zastopnik banovinskega odbora JRZ dr. Aiman, v imenu krajevnega odbora JRZ Novak, narodni poslanci gg. dr. Koče, dr. Šemrov in Kersnik, ravnatelj Jadranske podunavske banke g. činonski, ravnatelj železniške direkcije v Ljubljani dr. Bončina, predsednik zveze fantovskih odsekov Žitko, celjski župan g. Žebot, predstavnik mladine JRZ g. Mihelčič, mariborski podžupan Franjo Smersu, predsednik akademske mladine Slovenski jug g. Fišer in številni drugi.
Predsednik kr. vlade dr. Milan Sto-jadinovič je izstopil iz vlaka v spremstvu gradbenega ministra Dobrivoja Stošoviča in šefov kabineta dr. Proti-ca in Tufegdžiča. Ministrskega predsednika je pozdravil ob prihodu ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ter mu zaželel prisrčno dobrodošlico. Za njim je izrekel svoje pozdrave v imenu kongresa za ceste dr. Vrhunc,
dalje tajnik krajevnega odbora JRZ Novak, kot predsednika JRZ je pozdravil dr. Stojadinoviča predstavnik ljubljanske mladine JRZ g. Smersu, v imenu akademske mladine ,Slovenski jug" pa g. Fišer.
Po pozdravnih govorih je poštna godba zaigrala državno himno, nakar je zbrana množica priredila navdušene ovacije Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in visokim gostom. Predsednik vlade dr. Milan Stojadino-vič je odšel skozi gost špalir, ves nasmejan in dobro razpoložen z železniške postaje ter odzdravljal navdušeni množici. Z avtomobilom se je s spremstvom odpeljal na ljubljanski velesejem. Množica ljudstva, ki se je zbrala k sprejemu predsednika vlade na kolodvoru, je nato razvila dolg sprevod ter odšla na čelu z godbo po ljubljanskih ulicah in vzklikala Nj. Vel. kralju, knezu namestniku Pavlu in voditelju Slovencev dr. Antonu Korošcu. Pred vhodom velesejma so predsednika vlade dr. Stojadinoviča ter njegovo spremstvo, v katerem sta bila poleg drugih tudi gradbeni minister g. Stošovič, prometni minister dr. Meh-raed Spaho, pozdravili predstavniki velesejma, nakar so se visoki gostje podali v prostore, kjer je razstava cest. Tu je predsednika vlade pozdravil industrijalec g. Avgust Praprotnik. Predsednik vlade si je v spremstvu ministrov dr. Spahe in Stošoviča, katerim je prikazano splošno stanje naših cest. Iz glavnega paviljona razogledal natančno vso razstavo ter se posebno zanimal za razne grafikone, s stave Cesta so se podali v italijanski oddelek te razstave, kjer je predsednika vlade pozdravil italijanski novinar Mario Nordio, za njim pa inž. G. Butorac. Visoki gostje so nato odšli v francoski paviljon, kjer jih je pozdravil francoski konzul g. Remerand, nato pa si je predsednik vlade ogledal še ostale oddelke ljubljanskega velesejma ter se pri odhodu vpisal v velesejmsko knjigo.
Dr. Milan Stojadinovič je zatem odšel s svojim spremstvom v Trgovski dom, kjer je bil napovedan prvi jugo-slovenski kongres za ceste. Pred vhodom v Trgovski dom so pozdravili predsednika vlade predstavniki kongresa. Visoki gostje so se podali nato
v svečano dvorano Trgovskega doma. V spremstvu predsednika vlade so bili med drugimi tudi odposlanec Nj. Vel. kralja ter odposlanec Nj. Vis. kneza namestnika Pavla inž. polkovnik Hadži Popovič, minister dr. Mehmed Spaho in gradbeni minister Dobrivoje Stošovič. Med tem časom so se v dvorani že zbrali predstavniki društva za ceste iz raznih mest naše države, ki so z dolgotrajnim aplavzom in navdušenimi vzkliki pozdravili prihod visokih gostov. Poleg odposlanca Nj. Vel. kralja In Nj. Vis. kneza namestnika Pavla ter omenjenih ministrov so bili v dvorani ban dravske banovine dr. Natlačen, dr. Ružič, podban dravske banovine dr. Majcen, zastopnik nemškega društva za ceste Fritz Dorsen, zastopnik italijanskega društva za ceste Nordel, podpredsednik ljubljanske občine dr. Ravnikar, zagrebški župan dr. Pejčič, osiješki župan dr. Božiž, župan Sušaka g. Ružič, celjski župan g. Mihelčič, mariborski podžupan g. Franjo Žebot, ter zastopniki iz Beograda in drugih jugoslovenskih mest. Navzoči so bili tudi narodni poslanci dr. Koče, dr. Šemrov in dr. Kersnik, pomočnik gradbenega ministra inž. Josifovič, načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Skaberne ter načelnik oddelka za ceste v gradbenem ministrstvu inž. Fouček.
Kongres je nekoliko po ll.otvoril predsednik jugoslovenskega društva za ceste bivši minister Svetislav Milosav-Ijevlč, ki je pozdravil vse navzoče ugledne osebnosti, se zahvalil kr. vladi za dosedanje razumevanje na tem polju ter končno zaprosil, da vlada tudi v bodoče nakloni vso pozornost delu tega društva za zboljšanje naših cest.
Prebrali so nato vdanostne oziroma pozdravne brzojavke, ki so bile poslane Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, kar so vsi navzoči sprejeli z dolgotrajnimi navdušenimi ovacijami. Predsednik je zatem prebral tudi pozdravno brzojavko, ki jo je poslal notranji minister dr. Anton Korošec kongresu in v kateri mu želi uspešno delo. Predsednik je zatem dal besedo dr. Vrhuncu, predsedniku društva za ceste v Ljubljani, ki je v svojem govoru poudaril, da vprašanje zgraditve cest ni samo prometno in gospodarsko vprašanje, pač
pa tudi vprašanje, ki je ogromnega pomena za ves narod in za narodno obrambo.
Govor gradbenega ministra Stoiovlta na kongresu
Minister za gradbe g. Dobrivoj Stošovič je uvodno pozdravil kongres v imenu kr. vlade. Ugotovil je koristno prizadevnost društva za ceste za vso državo, da pa je drugi faktor za pospeševanje in izboljšanje naše cestne mreže delo kr. vlade.
Oo I. 1935 skoro nit
Nadalje je izvajal: Kot znano je novost za ves svet in za nas izdelava sodobnih cestišč. Prva taka cestišča v drugih državah so stara komaj 30 let. Nekatere države so izpopolnile svojo cestno mrežo s takimi cestišči, druge so že na koncu, nekatere delajo s pospešnim tempom. V naši državi v prvih 17 let po zedinjenju, vprašanju izdelave sodobnih cestišč ni bila ali ni mogla biti posvečena skoraj nobena pažnja. Šele leta 1935 pride mah prve sekire v stare in slabe ceste za izdelavo sodobnih cestišč.
Veliko izvrieno delo Od 1935-37
Od 1935 do konca 1937 je bilo izdelanih 540 kilometrov novih cest z objekti, dela pa se še na 445 km, ki bodo večinoma do konca leta 1938 dovršeni in tako bo prvih 1000 km naših cest sposobnih za neprestan, udoben in ekonomičen promet.
Na tej novi cestni mreži je bilo izdelano: 238.000 kv. m cest iz ce-mentbetona, 510.000 kv. m iz asfalt-betona in 525.000 kv. m iz drobnih kock, 105.000 kv. m iz ostalih vrst sodobnega cestišča in 1,030.000 kv. m z vodo vezanega makadama. Od začetka teh del dalje je našlo zaposlitev 125 tisoč delavcev in izvršenih ie bilo 4 milij. šihtov, skupno z delavci v kamnolomih in tvornicah pa 6,500.000
Vsa ta dela so bila financirana iz kreditov, ki so bili vzeti iz emisije 1 milljardnega posojila iz leta 1935. Toda ti krediti so v glavnem porabljeni v teku te gradbene sezone in s tem bo uspešno končana prva etapa — poskusna etapa — izdelave sodobnih cestišč v naši državi.
V teku naslednjih mesecev bodo posamezna podjetja z njih skupno organizacijo in delavstvom dokončala začetna dela, nekatera naša podjetja pa šele izpopolnjujejo svoje tehnično in materialno organizacijo. V takih
3. JULIJA 19 3 8
VELIKA TOMBOLO
olepševalnega društva m. sobota i. dobitek nov osebni avtoiii
razmerah je nastalo vprašanje, ali naj ostanemo pri tej prvi etapi.
Odgovor kr. vlade je jasen: niti hočemo, niti moremo!
Na novo delo 1
Čeprav je kr. vlada pod predsedstvom g. dr. Stojadinoviča storila že dosedaj na tem polju državne delavnosti več kot je bilo narejeno v katerikoli dobi od zedinjenja do 1935, se vendar še ne more zadovoljiti z doseženimi rezultati. Iz najnovejše uredbe o emisiji drž. posojila 4 milijard dinarjev, je dodeljeno z odlokom kr. vlade ministrstvu za gradbe nadaljne pol milijarde dinarjev za nadaljevanje dela pri modernizaciji naših cest. S temi novimi sredstvi, ki so iz prve tranše posojila že dana na razpolago ministrstvu za gradbe, vkljub nelojalni in nepatriotični propagandi z gotovih strani, bomo nadaljevali naše skupno delo približujoč se postopno našemu končnemu cilju.
Čeprav bo tudi ta delež porabljen za ceste in druga javna dela, bo vendar v kratkem prišel trenutek, ko bomo na eni strani imeli kompletiranih drugih 1000 km sodobnih cest, toda ostalo nam bo še 8000 km slabih in trikrat tolikšno število km banovinskih cest. Kaj naj delamo potem s tolikšnimi tehničnimi podjetji in njih dragocenim inventarjem in številnim delavstvom. Ali naj po zgraditvi drugega tisoča km naših cest državna in zasebna tehnična organizacija razpade, da dragoceni inventar zasebnih pod jetij rjavi neamortiziran in da zaposleno delavstvo preide v vrste nezaposlenih delavcev.
Kr. vlada je stala pred tem vpra šanjem in je čutila potrebo, da se vprašanje izgraditve cestnega omrežja in modernizacije cestišč na drž. in važnejših banovinskih cestah reši ra dikalno in dokončno z zavarovanjem stalnih letnih sredstev izven okvirja proračunskih sredstev, ki bi prihajala redno leto za letom in na ta način omogočila načrtno delo po že določenem načrtu. Cestni fond
Zato je kr. vlada na svoji zadnji seji sprejela predlog ministra za gradbe in predpisala uredbo z zakonsko močjo o državnih in banovinskih cestnih fondih v smislu danega pooblastila v finančnem zakonu. S tem je realiziran štiriletni sen društva in vseh državljanov, ki so vedno zahtevali dobre in sodobne ceste. Oohodki državnega fonda
Drž. cestni fond predvideva dohodke, ki niso odvisni od drž. proračuna in sicer:
1.	dve tretjini vseh letnih dohodkov drž. sklada za javna dela, v katerega prihaja trošarina na cement in bencin;
2.	dohodki od raznih vozil;
3.	dohodki od izrednega izkoriščanja državnih cest;
4.	dohodki od prevoza blaga po železnici;
5.	dohodki od nepremičnin od sodobnih cestišč;
(k dohodki od pogodbenik taks od
zaključenih pogodb za zgradbo sodobnih cestišč;
7. razni drugi manjši dohodki. Slične dohodke bodo imeli tudi banovinski cestni fondi.
iz tega je razvidno, da bodo plačevali največje prispevke za modernizacijo naših cest oni, ki se jih tudi najbolj poslužujejo in imajo koristi od njih.
Po načrtu državnega cestnega fonda bi znašali dohodki letno okoli 80 milij. din, naraščali pa bodo ti dohodki verjetno tako, da se bodo v kratkem podvojili.
Eno mllllardo In pol za ceste
Ker pa bodo dela financirana s sklenitvijo posojila v državi in inozemstvu na osnovi dohodkov teh fondov, je že v prvem letu obstoja tega sklada dana možnost za najetje posojila dinarjev 1.500,000,000 na podlagi dohodkov fondov. S to milijardo in še pol milijarde, kolikor ima na razpolago gradbeno ministrstvo iz 6 odst. posojila za velika javna dela in obrambo države, bomo lahko v naslednjih 6 letih večinoma zgradili držav, cestno mrežo.
Te dve milijardi namerava kr. vlada porabiti za nove in moderniziranje obstoječih cest takole : Kai se bo gradilo
1.	Dovršitev mednarodne ceste od madžarske meje skozi Subotico - Novi Sad—Beograd—Kragujeva—Jagodi-no—Niš—Pirot do bolgarske meje.
2.	Direktna zveza Belgrad—Zagreb— Ljubljana.
3.	Direktna zveza Ljubljana—Logatec—italijanska meja.
4.	Zgraditev ceste Ljubljana-Cel je—Maribor.
5.	Ljubljana-Sušak in dalje od Sušaka ob morju skozi Novi—Senj— Split — Metkovič — Dubrovnik—Kotor in Bar do albanske meje.
6.	Zveza Zagreba skozi Varaždin z madžarsko mejo.
7.	Zagreb—Karlovac—Sušak.
8.	Zveza Sarajeva skozi Banjaluko z Zagrebom.
9.	Zveza Belgrada z Romunijo skozi Vršac.
10.	Zveza Belgrada s Sarajevom, Mostarjem in Dubrovnikom.
11.	Turistična cesta ob Donavi od Velikega Gradišta do Kladova.
12.	Zveza Niša skozi Skoplja— Gjevgjelijo z grško mejo.
13.	Zveza zetske banovine z drin-sko in vardarsko.
V tem šestletnem programu so pa še druge zveze.
sodelovanle z Inozemstvom
čeprav je kr. vlada na načelnem stališču, da se gradba cest v naši državi dela z našimi finančnimi sredstvi, z našim materialom in našo delovno močjo, vendar ne bo odbila sodelovanja inozemskega kapitala, če naia sredstva in tehnična organizacija ne bo zmogla takega tempa pri delu, kakor ga zahtevajo interesi narod, obrambe, prometa, gospodarstva in turizma, toda samo kot dopolnilo naie-mu kapitalu in tehnični organizaciji, prt tem upoštevajoč pogoje tega so-
delovanja, možnost in kapaciteto naših tržišč materiala in naše delovne moči.
Skrb kneza-namestnlka
Končno je g. minister Stošovič v imenu kr. vlade izjavil, da je začetnik in stalni razgibalec akcije za graditev, izboljšanje in moderniziranje naše cestne mreže visoki pokrovitelj današnjega kongresa Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle (ob tej priliki so vsi navzoči priredili knezu namestniku burne ovacije, ki so dolgo trajale). Njegova stalna in nam dobro znana briga ne gre samo za dvig naše kulturne gospodarske in obrambne moči, ampak se tudi nanaša na polje modernizacije naših cest. Tudi ta grandiozni načrt je delo neomajne volje Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, za katerega izvršitev se trudi neumorno tudi častni predsednik tega kongresa in predsednik kraljeve vlade g. dr. Milan Stojadino-vič (tudi predsednika vlade so navzoči burno akiamirali in ga pozdravljali).
Ceste, ki se bodo zgradile, ne bodo služile interesom nas posameznikov, niti sedanji generaciji, ampak jih gradimo v splošni blagor in za dobro tudi bodoči generaciji.
Govor g. ministra Stošoviča je bil večkrat prekinjen z navdušenim odobravanjem in pritrjevanjem.
ZakliuCnl govor blviega ministra Mllosavlievlča.
»Jugoslovansko društvo za ceste kot matica društev za ceste v Ljubljani. Zagrebu, Novem Sadu in Beogradu, tolmači razpoloženje in mišljenje vseh krogov naše države, zainteresiranih na cestnih vprašanjih in se je doslej dvakrat z resolucijo obrnilo do vlade, zakonodajnih teles in cele javnosti, prvič 30. oktobra 1937, s plenarne seje svoje glavne uprave, drugič ob tej svečani priliki v Ljubljani na prvem kongresu Jugoslovanskega društva za ceste. Srečen sem, da lahko v imenu glavne uprave izjavim, da naša resolucija od 30. oktobra ni ostala mrtva beseda na papirju. Mnoga v njej iz-nešena vprašanja glede gradnje novih modernih cest ter moderniziranja in boljšega vzdrževanja obstoječih cest so že službeno vzeta v razpravo, nekatera tudi koristno in pravilno rešena.
Iz današnje izjave gradbenega ministra g. Stošoviča, smo z velikim zadovoljstvom zvedeli za nove važne sklepe kr. vlade, ki bodo brez vsakega suma omogočili intenzivnejši razvoj gradnje in moderniziranja naše cestne mreže. Zato se v imenu glavne uprave najprisrčnejše zahvaljujem Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki z najvišjega mesta kaže interesiranje in izvaja vpliv v vprašanju gradnje in moderniziranja cest v naši državi. Zatem se toplo zahvaljujem predsedniku vlade g. dr. Milanu Stojadinoviču, gradbenemu ministru g. Dobrivoju Stošoviču in vsem članom vlade za vse, kar so na tem področju dosedaj storili. Obenem prosim naj bi vlada tudi današnji naši resoluciji poklonila potrebno pažnjo za sploino dobro države in naroda. Zaključujem to sejo I. kongresa Jugoslovanskega društva za ceste in ie enkrat pozdravljam vse navzoče, živeli*.
6. Dr. Stojadinovič je s svojim spremstvom obiskal Bled.
Dne 6. junija 1.1. proti večeru so se pripeljali z avtomobilom na Bled predsednik Kraljevske vlade g. Dr. Stojadinovič Milan, gradbeni minister Dobrivoje Stošovič, šef kabineta Dragan Protič in Luka Dufegdžič na kratek odmor. Predsednik vlade je bil, radi navdušenega sprejema v Ljubljani, prav dobro razpoložen.
Prisotni so z aplavzom in vzkliki sprejeli govor g. Milosavljeviča, nakar je predsednik vlade g. dr. Stojadinovič, ko se je poslovil od prisotnih, odšel v spremstvu gg. ministrov dr. Spaha in Stošoviča ter banov gg. Natlačena in Ružiča v banski dvor. V banskem dvoru je ban dr. Natlačen priredil v čast predsednika vlade in ministrov svečan intimen banket. Banketu so prisostvovali tudi nekateri u-gledni gostje, ki so bili navzoči na kongresu.
Ban dr. Natlačen je v svojem nagovoru naglasil, da ni samo slučaj, da se I. jugoslovanski kongres za ceste vrši ravno v Ljubljani in da je prva cestna izložba prirejana baš v prestolnici Slovenije. Rekel je med drugim: »Slovenija leži na zelo važni prehodni točki med romanskim zapadom in nemškim severom ter jugoslovanskim vzhodom. Geopolitični značaj Slovenije je danes vse važnejši, ko vemo, da se dravska banovina na skrajnem zapadu Jugoslavije nahaja med dvema velikima državama. Dravska banovina tvori vrata v Jugoslavijo in ta vrata je treba dostojno urediti in odpreti, tako da tujec, ki pride na našo državno mejo, ne misli, da se na naši meji končava Evropa". Nato se je g. ban zahvalil predsedniku vlade, ker se je osebno udeležil današnjega kongresa, kar dokazuje, da se približuje oni čas, ko bomo tudi mi dosegli stopnjo, ki je potrebna, da bo naša država postala privlačna za tujce iz severoza-padnih držav Evrope. Končno je ban izrazil željo naj bi skupna prizadevanja dosegla čim prejšnje in čim popolnejše uspehe na korist države, v čast in ponos našega mladega kralja Petra II. (Živeli)
Po banu g. dr. Natlačenu je govoril predsednik kongresa g. Milosav-ljevič, ki se je zahvalil predsedniku častnega odbora kongresa za ceste, predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču, da je bil tako ljubezniv in osebno posetil svečano sejo kongresa, pa na ta način izvolil dati moralno podporo glavni upravi Društva za ceste ter vsem njegovim članom. Obljubil je, da bo društvo za ceste svojo popagandno akcijo nadaljevalo intenzivneje. Enako se je zahvalil ostalim prisotnim članom častnega odbora, ministrom, banu dravske banovine, ljubljanskemu županu itd.
Na govore gg. bana dr. Natlačena in predsednika Milosavljeviča se je iskreno zahvalil predsednik kraljevske vlade g. dr. Milan Stojadinovte.

J. -s <>»•'•'
¥ -r


i «
Hj. kr. Vis. knez Pavel na ljubljanskem velesejmu
Ljubljanski velesejem je 8. junija s svojim obiskom počastil Nj. Vis. knez namestnik Pavel. Za njegov obisk so oblasti in uprava velesejma zvedele šele zadnji trenutek, ker je prišel tako rekoč nenapovedano. Zastopniki oblasti in velesejmske uprave so ga pričakovali pri glavnem vhodu, toda knez namestnik je dal zapeljati svoj avto pri stranskem vhodu v Lattermannov drevored. Knez namestnik je bil oblečen v sivo promenadno obleko, le redki obiskovalci velesejma so ga spoznali.
Takoj po prihodu so ga pozdravili ban dr. Marko Natlačen, predsednik velesejma g. Fran Bonač, predsednik velesejmske zadruge g. Avgust Praprotnik, ravnatelj dr. Dular in predsednik Društva za ceste dr. Vrhunec.
Knez namestnik Pavel, ki ga je spremljal njegov adjutant general Maj-storovič, si je ogledal najprej oba paviljona ter zunanje oddelke razstave „Cesta". Podrobno se je zanimal za razne probleme, za statistike, načrte in risbe. Iz redkih izjav, ki jih je knez namestnik med ogledovanjem in opazovanjem razstave podal, je bila razvidna njegova velika želja, da se grade naše ceste predvsem z domačim gradivom in domačimi delovnimi močmi.
Knez namestnik si je podrobno o-gledal tudi razstavo Zveze jugoslovanske industrije cementa, kjer mu je tolmačil proizvodnjo cementa v naši državi načelnik tehnične sekcije te zveze inž. Kopf. Zanimal pa se je tudi za italijansko izložbo S A. Furicelli,
kjer mu je tolmačil inž. Otmar Butorac.
Dalj časa se je mudil knez namestnik v razstavi francoske republike. Pred vhodom ga je v družbi z ravnateljem Julliardom in lektorjem Lacroixom pozdravil francoski konzul Remerand. Na francoski razstavi se je knez namestnik Pavel izkazal za velikega poznavalca in ljubitelja lepe francoske knjige. Zanimal se je podrobno za razna književna izdanja ter je izrazil konzulu g. Remerandu svoje zadovoljstvo nad to razstavo.
Enako veliko zanimanje je knez namestnik Pavel pokazal na razstavi naše tekstilne, železarske in lesne industrije. Ustavil se je pri nekaterih izložbah, se podrobno zanimal za izvor in ceno posameznih izdelkov. Ob 12 so mu izrekli tamkajšnji činitelji zahvalo za njegov obisk ter se priporočili za nadaljnjo naklonjenost, na kar se je knez namestnik z avtomobilom vrnil na Brdo.
Čeprav si je knez namestnik izbral za svoj obisk ljubljanskega velesejma najbolj mirno uro, ko je na velesejmu sorazmerno le malo ljudi, to je med 11. in 12., vendar so se zbrali pred vhodi in izhodi posameznih paviljonov zelo številni obiskovalci, ki so navdušeno vzklikali knezu Pavlu. Knez Pavel je prebivalstvu in obiskovalcem velesejma s prisrčnimi gestami odgovarjal ter se jim je zahvaljeval za ovacije. Obisk kneza Pavla je med občinstvom napravil najgloblji in najbolj prisrčen vtis.
DOMAČE VESTI
Tfiurska Sobota: - 6*
—	Razvitje Sok. naraščajskega prapora. Na sokolski prireditvi, ki je prav dobro uspela, očemer bomo pisali v bodoči številki našega lista, je bil naraščajnikom razvit krasen prapor. Temu je kumovaia gospa Roza-lija Benko, soproga narodnega poslanca, ki je poleg drugega, darovala zelo lep spominski trak in ob razvitju izrekla naraščajnikom sledeči govor:
Sokolski naraščajniki 1 Mlada srcal Vi ste naša nadal Razvijam Vaš prapor z željo, da bi bil simbol Vašega sokolskega udejstvovanja in kažipot pravilne sokolske vzgoje. Zbudi naj v Vas, draga mladina, neomejeno zvestobo in ljubezen do Kralja, domovine in sokolske ideje. Zdravo 1
—	Poroka. Dne 15. junija t. I. se je poročil g. Kemeny Ferry iz Murske Sobote z gdč. Elizabeto Valant iz Radovljice. Brez posebnega obvestila.
—	Gostovanje slov. Narod, gledališča v Soboti. Iz tehničnih razlogov bo v sredo zvečer ob pol 9. url Gogoljeva komedija .Ženltev", Nuši-čev »Pokojnik" bo pa v četrtek zvečer. Vstopnice prodane za .Pokojnika" veljajo za sredo zvečer (.Ženltev") in obratno.
—	X. klasa. Pod tem imenom so počastili nekateri gospodje v nedeljo, dne 12. junija, vojaško službovanje in so ob tej priliki nabrali za Podružnico sv. Ciril-Metoda v Murski Soboti 135 Din. Ko izrekamo zahvalo X. klasi, prosimo da bi našli .ti dični fantje* le več posnemalcev.
—	K Sv. Trojici se bomo peljali v nedeljo 19. VI. 1938 ob pol 12. uri iz pred Sok. doma, kjer bo odkritje spomenika bi. pok. kralja Aleksandra ob pol 3. uri popoldne. Povratek po 9. uri zvečer. Vožnja z avtom tja in nazaj Din 20.— Prijaviti se je v trgovini Domajnko najkasneje do sobote 18. t. m. do 4. ure popoldne.
—	Zahvala. Sokolska četa v Pu-concih se iskreno zahvaljuje br. Ni-šelvicerju — svojemu »četnemu botru", ki je ob priliki javnega nastopa v M. Soboti na tako ljubek način pogostil našo deco na svojem domu. Zdravo 1 Posnemanja vredno!
—	Nova trafika. Gospa Kristina Gomboc, je prejela dovolenje za otvoritev nove trafike v gradu ter je že začela z prodajo vsevrstnega tobaka in kolekov.
—	Žigosanje sodov. Na osnovi po Ministrstvu trgovine in industrije odobrenega delovnega programa se bode vršilo pregledovanje in žigosanje sodov pri postaji za kontrolo sodov v Murski Soboti dne 8. in 9 julija, dne 8. in 9. avgusta ter 9. in 10. septembra t. 1.
—	Sočani! Ker nismo pobrali članarine za leto 1938. na občnem zboru, prosimo, da jo nakažete naravnost društvenemu blagajniku g. Gregorič Franu, občinskemu tajniku. Članarina znaia letno le 12 Din. Odzovite se pozivu brezpogojno vsi, da nam prihranite stroške dopisovanja I
DOPISI:
—	M. Črnci. Naša gasilska četa priredi dne 19. junija 1938 na prostem v Črnski šumi svojo letno veselico s plesom, na kateri bo točil alkoholne pijače g. Vince Svetec, gostilničar iz Kroga. Preskrbljeno bo tudi za dovolj-no količino svežih rib in drugih jestvin.
—	Lemerje. Dne 19. junija 1938 se bodo pri nas vršile velike gasilske vaje. Vaj se bo udeležilo 6 gasilskih čet. Po končanih vajah bo prosta zabava s plesom. Moralična dolžnost je vseh vaščanov iz Lemerja in okolice, da si izpeljavo vaj ogledajo.
—	KuStanovci. Ob udeležbi štirih gasilskih čet se bodo pri nas vršile gasilske vaje dne 19. junija t. 1. Narod se za to prireditev prav vneto zanima. Po končanih vajah bo prosta zabava.
—	Občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino bo v Gornji Radgoni v soboto, dne 18. t. m. ob 21. uri v posojilničnih prostorih. Drugi dan, dne 19. t. m. bo istotam X. vinarski kongres, po kongresu pa bo otvorjena vinska pokušnja, ki jo priredi Vinarska podružnica v Gornji Radgoni z vini gornjeradgonskega okoliša. Vinarskih zborovanj v Gornji Radgoni se naj udeleži čim več vinogradnikov, da damo s tem priznanje delu tamkajšnjega obmejnega prebivalstva. Kdor želi dobiti od 18. na 19. t. m. v Gornji Radgoni prenočišče naj naprej prijavi z dopisnico Vinarski podružnici v Gornji Radgoni.
Pogovor dveh prijateljev
(Janoš sobočanec, števan goričanec).
Za tokrat izostane. Števan je namreč zbolel, radi česar ni mogel priti na pogovor. Bosta si pa bodoči teden tem več pogovarjala.
Raj pišejo mladi gasilci o vojaškem poveljevanju in izobrazbi 7
Gg. Podlesek Kalman in Štivan Štefan, gasilca čete Šalamenci, sta letos nastopila vojaško službo. V domači gasilski četi sta se pred tem v vojaškem poveljevanju in kretanju dobro izvežbala, kar jima služi sedaj ob rekrutnem vež-banju pri vojakih v veliko korist. Vse kar se drugi rekruti v četi težko učijo, oni že znajo in tako imata v vsem veliko prednost.
Pripomba uredništva. V nedeljo smo videli v M. Soboti vojaški nastop naših mladih Sokolov, ki je bil divno izvršen in bil deležen vsesplošnega aplavza. Tudi ti mladeniči Sokoli bodo imeli v vojski veliko prednost, radi česar priporočamo vsem mladeničem vstop v sokolstvo ali pa v gasilstvo.
Pri slednjih trgovskih pogajanjih med Jugoslavijo in Nemčijo je bil dosežen sporazum o jugoslovanskih izvoznih kontigentih z Nemčijo. Za podlago se je vzel dosedanji naš izvoz v Nemčijo in bivšo Austrijo skupno. Med drugim je Nemčija dovolila Jugoslaviji uvoz vina in sicer med tem 50.000 hI. iz Slovenije.
Vprašanje dvolastnikov se tokrat ni obravnavalo, marveč Odložilo za prihodnji sestanek v meseca septembru t 1.
Varujmo se gozdnih škodljivcev.
Slede življenju starih. Poiščejo si bolano ali če tega ni, tudi zdravo 40 do 60 let staro smrekovo drevje, kjer si oskrbe razvitek potomstva. Ko hrošči dovrše svojo življenjsko nalogo, poginejo. Ker je v naših nižinskih krajih poletje dolgo, roje dva ali celo trikrat v letu. Zato se tudi morejo v razmeroma kratkem času tako silno pomnožiti.
Napada predvsem smreko, pa tudi bor. Če je drevo napadeno, poznamo po smolnlh kapljicah, katere vise po deblu, po žagovinastih izgrizlinah, katere se drže škornje po spreletavanju in kljuvanju žoln in detjev. Naše podnebje je precej suho in ni ugodno za rast smreke, nasprotno pa pospešuje pomnoiitev lubadarjev.
Kako se ga obranimo? Prvo pravilo nam bodi, odstraniti in olupiti vse hlode in vrhove in če so pod skornjo že hroščki ali črvički, jo se-žgati. Na olupljenem lesu nemore živeti. Posekajmo vse bolano ali sumljivo smrekovo drevje ter ga takoj olupimo. Lubadar uničuje navadno skupino po 5—8 dreves in od tam se razširja polagoma na sosednje drevje. Na taka mesta, oziroma luknje v gozdu moramo posebno paziti. Spomladi pa tudi pozneje posekajmo na sredino teh gnezd po eno sicer zdravo, a v rasti nekoliko zaostalo debeloskornjas-to drevo, veje oklestimo, deblo pa podložimo, da leži na zemlji. Ako napada hrošček zdravo drevo, izloča smreka kot obrambno sredstvo smolo in to toliko, da vrtajočega hroščka zalije ali pa mora le ta zapustiti zapo-četo delo. Na posekanem tkzv. vab-nem drevesu ni več nobenega pritiska smole, zato najraje odlagajo jajčeca na tako drevje. Važno je, da taka posekana drevesa stalno pregledujemo, če so se v njih že z«redili črvički, jih takoj olupimo, skorjo pa sežgemo alt vsaj obrnemo ličnati del proti solncu. Nato posekajmo zopet drugo drevo in postopajmo z njo slično kot s prvo. Tako bomo ščasoma preprečili raz-množitev v večjem obsegu in rešili gozd gotovega pogina. (Dalje).
Preklic.
Podpisani prekHcujem in obžalujem žali vke izrečene pred hotelom Krona v Murski Soboti napram Lipič Ludvika, zasebniku * Moravcih. Horvat Franc, Sol. uprav., KanCovci.
Ob zvečerih od sobote dne 18. junija naprej
B9L9LII3R9 KONCERT
v kavarni »CENTRAL« Faflik v Murski Soboti.
sojilnica 500 Din. — Vezer Geza Mar-tjanci 100 Din, Vogler Josip in Ivan Petajnci 100 Din, Horvat Bela Krog 20 Din,Ronai Ladislav čakovec 200 Din, Kuhar Ludvik gost. Puconci pol orala pokošene trave, N. N. 30 Din, N. N. 10 Din. — Občinska uprava občine Murska Sobota okolica se vsem darovalcem najlepše zahvaljuje. Ostale darovalce priobčimo v prihodnji štev.
GOSPODARSKO
Važnost izolacije hiš proti vlagi.
Komaj minule zadnje poplave na Murskem polju so povzročile ne samo na poljih in travnikih občutno škodo, ampak predvsem na stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih. Ker se poplave v sicer manjšem obsegu pojavljajo skoraj vsako leto, je potrebno, da se stanovalci poplavah ogroženega ozemlja zavedajo nevarnosti, ki jim preti na stavbah in v prvi vrsti pa na zdravju in da so si na jasnem, kako je mogoče to nevarnost odvrniti ali pa vsaj omiliti.
Najnevarnejši sovražnik stanovanjskih in drugih poslopij je voda, bodisi da nam ob deževju premoči zunanje zidove, ali da nam 0 priliki poplav vdira v stanovanja in kleti, ter namaka stene in tla. Vrhu teh perijodič-nih nevarnostih, ki nam prinašajo v stanovanja vlago, vpliva na zidovje kvarno in škodljivo tudi podtalna voda, kakor tudi hu-mozna tla in njiv, ki obdajajo hišo. Ako pride zunanji omet oz. apnena malta v dotik z organskimi snovmi, ki se razkrajajo in ki izvirajo od humoza, gnojišč, kanalov i. t. d., nastaja zidni soliter, ki vsrkava iz zraka vlago, se vedno bolj širi in povzročajo sčasoma velike kvare na zidovju. Vrhnja plast zemlje pa vsebuje tudi sol, ki se pretvarja v zvezi z apnom v sol, ki tudi vsrkava vlago iz okolice. 2idovje dobi v tem slučaju umazano belo in sluzasto prevlako, katera ga popolnoma uničuje.
Vsi mokri in vlažni zidovi v stanovanjskih prostorih so našemu zdravju silno škodljivi, vsled česar je dolžnost vsakega posameznega hišnega posestnika, da svojo hišo obvaruje pred vlago in mokroto, zavedajoč se, da je zdravje največji in najdražji kapital, katerega izgubo se ne da več nadomestiti.
Proti vlagi v stanovanju se zavarujemo s primerno izolacijo. Za zunanje vidne stene, posebno one, ki so izpostavljene deževju, uporabljamo razne premaze iz bitumnih snovi, različne izolacijske plošče ali vodo-lesen omet. Za izolacijo temeljev, kakor tudi vlažnih zidov v stanovanjih, pride poleg premaza posebno v poštev omet iz cementne malte, kateri dodamo izolacijsko sredstvo. V težjih slučajih, kakor tudi za zavarovanja proti vdlrjajočl vodi v kletnih prostorih je najučinkovitejši opisan omet, ki ga lahko izvršimo v več plasteh. Enako uspešna in uporabna so ta izolacijska sredstva kot primes betonu za tla v delavnicah, kleteh in drugje, kjer se zahteva, so prostori popolnoma suhi. Za izolacije proti vlagi in vdirajoči vodi imamo danes na trgu vse polno fabrikatov, ki so večinoma inozemskega izvora in služijo vsi več ali manj isti svrhi. Skoraj edina domača sredstva, ki so v kvaliteti enakovredna najboljšim tujim, so izdelki .Betonif, U se proizvaja v Mariboru in imajo še to predaost, da so znatno cenejši kot tuji-
o t •> !	Ing. Jug.
Same ugodnosti.
Kdor pozna ustroj in delo zavarovanja „Karitas", mora priznati, da nudi „Karitas" svojim zavarovancem same ugodnosti, izmed katerih so nekatere take, da jih pri drugih zavarovanjih zastonj iščemo. Ogledajmo si nekatere!
1.	Mesečno premijo si lahko vsak sam določi. Vsakdo se lahko zavaruje že za 5 dinarski mesečni znesek. To je malenkost, d jo tudi revež zmore.
2.	Če sta po ceniku CT. zavarovana mož n žena, ali vdovec, vdova in en otrok, so irezplačno zavarovani tudj, ostali otroci v tarosti od 2. do 16. leta. Če se tak otrok onesreči, izplača Karitas dvojno vsoto.
3.	Če se zavarovana oseba smrtno po-ssreči, izplača Karitas takoj dvojno zava-jvalno vsoto.
4. Po preteku treh let se zavarovanje Iah-o odkupi, ali spremeni v plačevanja prosto ,avaro vanje.
Pogoji zavarovanja so zelo lahki: a) ob ristopu se plača 10 Din; b) oseba, ki se avaruje, mora biti zdrava.
Pri zavarovanju Karitas ni nobenega ri-ika, ker za vsa plačila jamči Vzajemna za-arovalnica v Ljubljani s sredstvi v višini 7 milijon 230 tisoč Din.
Karitas ima skoraj v vsaki župniji svo-;ga zastopnika. Za Slovensko krajino pa je javna zastopnica ga. Jožica Skalar v Murki Soboti. Kdor hoče imeti kaka pojasnila, dli se hoče zavarovati, se naj obrne na zastopnike ali pa na vodstvo Karitas v Mariboru (Orožnova u. 8.).
Zavarovanje pri Karitas je važno zlasti za one, ki so zaposljeni v tujini (sezonski delavci iz Slov. krajine i drugi (ter sočesto izpostavljeni smrtni nevarnosti. Vsi ti bi na vsak način morali biti zavarovani.
Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa
BETONU
Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet
11 o I a t o r
B E T O N I T.
kem. lid. Maribor
(Zahtevajte navodila.)
Zaloga MURSKA SOBOTA, Aleksandrova c. 19. (pri Fafliku)
Izdelovanja Združbe trgovcev? v Murski Soboti.
Odmev s III. vsetrgovskega kongresa.
Kakor je bilo v našem listu javljeno, da se vrši v dnevih 11. in 12. junija.t.l. v Ljubljani vsetrgovski trgovski kongres, naznanjamo članstvu, da je ta kongres prinesel za trgovstvo zelo važne zaključke. S strani članstva našega združenja so se udeležili kongresa kqt delegati: predsednik združenja g. Franjo Čeh, podpredsednik g. Brumen Joško, predsednik nadzornega odbora g. Ludvik Bac, člana uprave gg. Cvetič Janez ter Šiftar Ernest in tajnik združenja Aleksander Veble; kot zastopniki posameznih strok pa gg. Hirschl Emerik, Golob Ludvik, Fe-renčič Franc, Koltaj Karol, Baller Ludvik, Hari Janez, Dittrich Gustav, Ratnik Emerik in Ratnik Ludvik. Skupna udeležba: preko 1200 delegatov iz vseh krajev naše države in preko 100 delegatov iz Bolgarije.
Glavno in stvarno delo kongresa je bilo izvršeno v soboto dne 11. junija, to je na predkonferenci kongresa. Na tej predkonfe-renci, ki je trajala od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer in je bila samo med opoldanskim odmorom prekinjena za poldrugo uro, so bili obravnavani vsi referati, ki so jih prednašali po programu posamezne Zveze trgovskih združenj v naši državi in Zveza bolgarskih trgovcev iz Sofije. O našem gospodarskem zakonodajstvu je referirala Zveza trgovskih združenj v Beogradu. Tu so bile iznešene zahteve po reformi konkurzne-ga zakona, zakona o obrtih, trgovskega zakona in zakona o pobijanju nelojalne konkurence. O trgovski kvalifikaciji je referirala Zveza trgovskih združenj v Osijeku. O zaščiti kmetskih dolgov z ozirom na trgovske kredite je referirala Zveza v Banjaluki o turizmu in komunikacijah Zveza v Sarajevu o davčnem sistemu in davčnih obremenitvah je referirala Zveza v Novem Sadu, o položaju trgovstva spričo privilegijev gospodarskih zadrug je referirala Zveza v Osijeku, o
Najnovejši modeli
ZONDSPP, BICTOBB, AROIE
■lauiiiiiiiiviiiiiiiiiifivviHfiiiiiiiiiiiiiiiifiviiiviiiiiivfiiiiiiiisifiiiiiifiiiirvvivvfiiiif iiiiiiiEiiiiiiiiiiviinsiiifiiiiiiiiiiiRniiaaa stalno na zalogi. Niske cene, ugodni plačilni pogoji.
Samo pri tt.
ŠTIVAN ERNEST
motorna voziJa, kolesa, šivalni in pisalni stroji, radio aparati i. t. d.
G. DITTRICH
stavbeno, galanterijsko,
Murska Sobota
Prevzamem vsa krovska dela, kakor pokrivanje streh, žlebov itd. Solidno in čisto delo, po najnižji dnevni ceni.
kleparsko in kotlarsko podjetje
iHebsanilFova 23.
Prevzamem nove strelovode in pozlačenje, kakor popravila in poizkušnje starih strelovodov, po najnižji dnevni ceni.
GJ3
6ic)
Q}9 G»9 Gici GiB
G)'(D G) 0IG>(t) oi'6 C/6!G)!(£)
socijalnem zavarovanju trgovstva pa Zveza v Skoplju. O vlogi tujega kapitala v naši državi je bil prečitan referat zagrebške Zveze. Naša Zveza v Ljubljani je pa obravnavala vprašanja, ki se tičejo Dravske banovine, tako n. pr. je iznesla zahtevo po gradnji novih in popravilo sedanjih državnih cest, o našem obmejnem prometu in njegovi regulaciji, o gradnji petajnskega mostu preko Mure, o reorganizaciji poštne službe, o vpo-stavitvi železniške zveze Dolnja Lendava— Redics, o gradnji zdravstvenega doma v Ljutomeru, o montaži avtomatskega telefona v Celju, o reorganizaciji prodaje soli in prodaje modre galice, konečno pa o tihotapstvu blaga po izletnikih, ki prihajajo v našo državo. V debati k posameznim referatom so se javili številni govorniki, ki so energično zahtevali remedure in naglašali potrebo, da se pristopi konečno k resnemu delu, ker konferiralo, zborovalo, sejalo i. t. d. o vseh iztaknjenih vprašanjih se je doslej dovolj, ter da trgovstno ob samih obljubah, ki ga prejema od odločujočih činiteljev, ne more živeti. Čas je, tako se je naglašalo, da stopi trgovstvo v ofenzivne operacije, če se hoče našo eksistenco še rešiti. Kongres je pokazal enotnost v vseh stremljenjih za konsolidacijo narodnega gospodarstva in tudi odločno voljo za solidarno borbo. Upamo, da bodo važni in dalekosežni sklepi tega impozantnega kongresa rodili konkretne uspehe in v te verujemo, ker je kongres prvič v zgodovini našega gibanja konštatiral, da je sedaj v naši državi organiziraš sleherni trgovec, kar pomeni, da bodo morali slej naprej naši odločujoči činitelji računati na odlično moralno silo organiziranega trgovstva, ki bo znalo svoje interese braniti do skrajnosti.
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam^ da imam na zalogi vsaki dan sveSe mlake, smetano, sir, tajno maslo vsak dan sveže narejeno, akacifev med, jajca, marmelado in razna kompote. Dobijo se tudi raznovrstni siri na veliko. Dnevno klselo mleko. Sprejmejo se tudi naročila naprej, katera izvršimo točno po naročilu.
Mlekarna G. HORVAT
MURSKA SOBOTA - ŠOLSKA ULICA 3.
Arondirano posestvo
lepo urejeno 30 oralov z goricami, pri Jeruzalemu prodam. Poslopja skoraj nova. ANTON MAKOVEC, Grlava, pošta Križevci. ^
Motorno kolo BSA
350 cms naprodaj za Din 1500,— v trgovini SENCAR, ŠTRIGOVA.	1
Razno trgovsko opremo — ileleie za Ipecerijo, manulakturo Itd. ter auto-matsko tehtnico SCHKMBIR 20 kg lagodno proda «. BOBNIM, VerSeJ.
litem mesto
v trgovini t maianlm blagom, bil sem
že 5 let nameščen v tej stroki. Cenj. pov-prašanja je posiati aa naslov HORVAT LUDVIK Lončarovei p. Križevci Prekmurje.
53485348535348485348914853234823234853