tržiški tekstilec 908TRŽIČ TRŽIŠKI teks 1987 658(497.121(085.3) 4001982,1 bombažna predilnica in tkalnica j tržic / COBISS « LETO XXVIII JANUAR ŠTEVILKA 1 Problematika V letu 1986 smo v TOZD Predilnica spredli 2.332 ton preje, posukali pa 335 ton preje. Izvršitev plana v letu 1986: preja: 104,8 % v efektivnih kg ali 99,10 % v baznih kg na osnovi letnega plana januar 86 108,62 % v efektivnih kg ali 104,86 % v baznih kg na osnovi seštevka planiranih mesečnih planov 86 sukanec: 90,56 % na osnovi podanega letnega plana januar 86, 101,59 % na osnovi seštevka planiranih mesečnih planov 86 Struktura preje je naslednja: 1. Kardirana bombažna preja We iz rumene mešanice = 22,59 % 2. Kardirana bombažna preja Wc in X nav. iz modre mešanice = 3,73 % 3. Kardirana preja Wc iz mešanice bombaža in viskoze = 3,03 % 4. Kardirana preja Wc iz mešanice viskoze in poliestra j= 0,93 % 5. Česana bombažna preja Wc iz česane mešanice = 7,42 % 6. Kardirana bomb. OE preja (BD) X nav. iz rumene mešanice = 59,55 % 7. Kardirana bomb. OE preja (BD) X nav. iz modre in zelene modificirane mešanice = 2,75% V letu 1986 smo izven plana vršili usluge sukanja (20.584 kg) ter predelavo odpadkov in slabših kvalitet bombaža v OE prejo nižjih številk (64.193) kg. Manjše doseganje baznih od efektivnih kg preje je bilo zaradi omejene planske proizvodnje višjih številk tekom leta ter zaradi izkazovanja večjih potreb po nižjih Nm. Za doseženo skupno količino proizvodnje smo imeli na razpolago naslednje število delavcev: — planirano 253 delavcev — po seznamu 233 delavcev — na delu 190 delavcev. proizvodnje TOZD Predilnica .2. 1985 je bilo za- delavcev v proizvodnji s Str^- ustréznega znanja m prakse Dne 31. 12. poslenih 242 delavcev, dne 31. 12. 1986 pa 224 delavcev. Število nadur je bilo v letu 1986 8.514. V drugem polletju je bilo 4.637 nadur, od tega v zadnjem tromesečju 3.187. V letu 1985 je bilo skupaj opravljenih 5.601 nadur. V letu 1986 je bilo v primerjavi z letom 1985 za 52,01 % več nadurnega dela. V letu 1986 je našo TOZD zapustilo 53 delavcev, na novo pa se je zaposlilo 35 delavcev. Za uspešno izvršitev proizvodnje gre prav gotovo zasluga tudi vsem delavcem, ki so izpade v proizvodnji nadomeščali z nadurnim delom. ni priučevalk sicer poteka, vendar v večini primerov ni možno v kratkem času zagotoviti usposobitev delavca v tolikšni meri, da bi lahko obvladal tehniko normativnega posluževanja strojev. Razlogov za to je več. Zaradi pomanjkanja redne delovne sile in velike fluktuaci-je ter nezasedenosti strojev v fazni proizvodnji, smo bili večkrat prisiljeni razporediti delavce na dela, za katera za polno in kvalitetno posluže-vanje strojev še niso dovolj usposobljeni. Poleg tega nastaja še osip priučevalk. Pri-učevalke so delavke, ki so s V I. polletju smo dokončali montažo predilnikov Texti-ma za česano prejo, pri čemer so bila dokaj uspešno izvršena obsežna montažna in vzdrževalna dela po terminskem planu česalne linije. Največji problem v proizvodnji predstavlja nezasede-nost strojev zaradi vse večjega pomanjkanja delavcev za proizvodna dela. Delavce, ki jih dobimo so brez znanja in prakse za proizvodno delo. Priučevanje novosprejetih prakso dobile potrebno znanje, tehniko in spretnost. Vendar je vse manj de-lavk-priučevalk z dolgoletno prakso na strojih. Več je takih, ki so se nedavno še same učile. Nepriučenost delavcev je problem, ki se z veliko fluktuacijo delavcev še bolj stopnjuje. Vsekakor je potrebno zagotoviti stalno obliko usposabljanja in izobraževanja delavcev na način, ki bi omogočil pridobitev za proizvodna dela. Predelava bombažnih in drugih vlaken je bila zaradi odstopanja in nihanja kvalitete vlaken in mešanic otež-kočena. Temu so še botrovali neustrezni klimatski pogoji ter zastarela in iztrošena strojna oprema. Prihajalo je do prekinitev fazne proizvodnje, do nastajanja prekomernega števila pretrgov pramena in preje, do nastajanja odpadkov ter prevelikih količin neizločenih smeti v pramenu in predpreji. Zaradi tega je občasno prihajalo do zmanjševanja obratov hitrosti strojev, zmanjševanja obsega posluževanja, zastojev zaradi okvar strojev in čakanja na popravila, zastojev zaradi nepravočasnega reševanja tehnoloških in stroj notehničnih problemov ter kadrovskih in organizacijskih težav. Navedena problematika je povzročala motnje v proizvodnem procesu ter zmanjševala proizvodnjo, kar je negativno vplivalo na izkoriščanje strojev, doseganje norm, kvaliteto izdelkov in produktivnost. V bodoče si bomo prizadevali predvsem za uresničitev naslednjih nalog: 1. Zagotovitev strokovnega kadra v DO za obvladovanje tehnološko tehničnih nalog in zahtev ter zagotovitev kvalificirane delovne sile za posluževanje strojev in naprav po zahtevanih proizvodnih normativih. 2. Povečanje proizvodnje in porabe česane preje v naši DO za izdelavo finejših in kvalitetnejših ter prodajno dohodkovnejših gotovih izdelkov. 3. Modernizacija in zamenjava iztrošene strojne opreme v predilnici, v prvi vrsti čistilnice in mikalnice, razte-zalke za česanko ter OE pre-dilnike. Vodja TOZD Predilnica Cakič Zoran dipl. ing. :njižnico TRŽIČ Priznanja za 25 let dela v BPT Tradicionalna slovesnost — podelitev priznanj sodelavcem za 25 let neprekinjenega dela v BPT je bila 26. decembra. Običajno je bilo jubilantov preko 30, tokrat pa je bilo zvestih sodelavcev le 18, ki so prejeli ročne ure z vgraviranimi inicialkami. Na priložnostni svečanosti je dolgoletnim članom kolektiva spregovoril direktor DO tov. Eržen, ki je dejal, da 25 let dela v istem kolektivu ni kratka doba in da je bila potrebna velika vztrajnost in resnična pripadnost delovni organizaciji, posebno še, če upoštevamo, da so se v tem obdobju zvrstili dobri in slabi časi. Dejal je, da priznanja v obliki ročnih ur niso nikakršno nadomestilo za vloženo delo in trud, temveč le kot spomin na 25-letni jubilej in znak pozornosti vsem, ki so se vsa ta leta prizadevali za uspešno delo in napredek delovne organizacije. Na kratko je omenil tudi sedanjo težko situacijo ter izrazil prepričanje, da se bo stanje izboljšalo z novim programom. Ob koncu je čestital vsem nagrajencem ter izrazil željo, da bi še naprej ostali zvesti sodelavci. Nato sta s predsednico DS DO tov. Stritihovo podelila priznanja, ki so jih prejeli: TOZD Tkalnica: Fale Viktor, Klemenčič Viktorija, Meglič Terezija, Mežnar Ivana, Oman Štefanija, Ostrelič Marija, Pavlešič Marija, Ropret Stanislav in Sajovec Marija. TOZD Oplemenitilnica: Bizjak Ivana, Primožič Milan in Zaplotnik Marta. TOZD Konfekcija: Gros Jožefa, Horvatin Dragica in Majeršič Marija. DSSS: Blaži Viktorija, Meglič Valentina in Slapar Janez. »*****+. S prvim januarjem je začel tudi na Gorenjskem stalno delovati Center za opazovanje in obveščanje. Namenjen je odkrivanju in spremljanju vseh vrst vojnih nevarnosti, naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in drugih nevarnosti, ki lahko ogrožajo prebivalstvo, ter materialne in druge dobrine, kakor tudi obveščanju o teh nesrečah in nevarnostih prebivalstva, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih. Centru bodo pošiljale podatke o pojavih in dogodkih vse organizacije, organi sa- moupravne skupnosti, zlasti še tisti, ki se v svoji redni dejavnosti ukvarjajo z opazovanjem in spremljanjem teh pojavov. Mednje sodijo elektrogospodarske, vodnogospodarske, meteorološke, zdravstvene, veterinarske in druge organizacije. Center bo sprejemal tudi sporočila, ki jih bodo pošiljali delovni ljudje in občani. Vsem bo ob vsakem času na razpolago telefonska številka 985. Naloga centra pa ne bo le sprejemati obvestil o raznih dogodkih in pojavih. Njegova pomembna naloga bo tudi ustrezno ukrepati, zlasti zato, da bi morebitno nesrečo lahko preprečili ali omilili njene posledice. V tem smislu bo obvestila o nesrečah in podobnih dogodkih sporočal občinskim organom, ki so pristojni za ukrepanje. Za obveščanje prebivalstva bo imel na razpolago tisk, radio, televizijo in tudi javne sirene. Naj naštejemo nekaj pojavov in dogodkov, o katerih je treba poročati centru: potres, večji požari, poplave, neurje, toča, gosta megla, rušenje jezov, pregrad ali obale, kopičenje ledu na vodotokih ali akumulacijah, težje prometne ali druge nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi, plazovi, žled, visok sneg, večje okvare v energetskem sistemu, zastoji v prometu, epidemija nalezljivih bolezni pri lju- deh, živalih in rastlinah, zastrupitve večjega obsega, radiološka, kemična ali biološka zastrupitev zemlje, zraka ali vode. Našteli smo nekaj primerov. Karkoli bi opazili, moramo takoj sporočiti na telefonsko številko 985. Doslej smo taka in podobna obvestila pošiljali organom za notranje zadeve na telefonsko številko 92. Na tej številki jih bodo sicer sprejemali tudi v bodoče in jih posredovali centru za opazovanje in obveščanje. Ne glede na to pa si velja zapomniti številko 985 in našo dolžnost, obvestiti o nenavadnem dogodku ali pojavu Center za opazovanje in obveščanje. Morda bomo s tem svojim dejanjem preprečili nesrečo ali vsaj omilili njene posledice. Dežurne trgovine v prvem tromesečju sobota,31. januar: do 17. ure Mercator SP Deteljica Mercator SP Blagovnica Tržič do 18. ure Živila SP Lipa Koroška c. 1 sobota,7. februar: do 16. ure vse prodajalne z mešanim prehranbenim blagom v občini Tržič do 17. ure ABC Loka SP Bistrica Mercator SP Križe do 18. ure Živila SP Lipa Koroška c. 1 sobota, 14. februarja: do 16. ure vse prodajalne z mešanim prehranbenim blagom v občini Tržič do 17. ure Mercator SP Bistrica Mercator SP Pristava do 18. ure Živila SP Lipa Koroška c. 1 sobota,21. februar: do 17. ure Mercator SP Deteljica Mercator Trg svobode 27 do 18. ure Živila SP Lipa Koroška c. 1 sobota,28. februar: do 17. ure ABC Loka Bistrica Mercator Trg svobode 16 do 18. ure Živila SP Lipa Koroška c. 1 sobota, 7. marec: do 17. ure Mercator SP Bistrica Mercator SP Ravne do 18. ure Živila SP Lipa Koroška c. 1 sobota, 14. marec: do 16. ure vse prodajalne z mešanim prehranbenim blagom v občini Tržič do 17. ure Mercator SP Deteljica Mercator SP Cesta JLA 6 do 18. ure Živila SP Lipa Koroška c. 1 sobota,21. marec: do 17. ure ABC Loka SP Bistrica Mercator SP Blagovnica Tržič do 18. ure Živila SP Lipa Koroška c. 1 sobota,28. marec: do 17. ure Mercator SP Bistrica Mercator SP Križe do 18. ure Živila SP Lipa Koroška c. 1 sobota,4. april: do 16. ure vse prodajalne z mešanim prehranbenim blagom v občini Tržič do 17. ure Mercator SP Deteljica Mercator SP Pristava do 18. ure Živila SP Lipa Koroška c. 1 Center za opazovanje in alarmiranje na Gorenjskem Sejem »MODA 87« Na sejmu »MODA 87« v Ljubljani smo razstavili kolekcijo Natural — žakard tkanje v črno beli kombinaciji, posteljnino v enako črno beli kombinaciji po dizajnu tov. Vesne Gaberšček-Ilgo. Kot nov program smo že na drugem sejmu prikazali tudi artikel Trim — pletenine. Obisk na sejmu je bil zadovoljiv — vendar manjši kot leto poprej zaradi vremenskih razmer. Zaključevali smo v glavnem posteljnino, glede oblačilnega programa pa za zaključevanje metražerjev ni najbolj primeren termin, ker je kolekcija za naslednjo sezono še v delu. Naš glavni namen je, da prikažemo tekstilni industriji Jugoslavije naše nove programe, da si utrdimo nove prodajne poti. Nezgode pri delu v letu 1986 Podatki o nezgodah in primerjava z letom 1985 1. Število nezgod pri delu in na poti na delo oz. z dela Predil. Tkal. Oplem. Konf. DSSS Skup. 86 Skup. 85 Pri delu 2 8 3 1 4 18 26 Na poti — 4 — 2 6 12 9 Skupaj: 2 12 3 3 10 30 35 2. Izguba delovnih dni zaradi nezgod pri delu oz. na poti TOZD Pri delu Na poti Skupaj Predilnica 6 — 6 Tkalnica 36 84,5 120,5 Oplemenit. 19 — 19 Konfekcija 12 52 64 DSSS 54 107 161 Skupaj: 86 127 243,5 370,5 Skupaj: 85 243 173,5 416,5 3. Povprečno izgubljeni delovni dnevi na eno nezgodo Pred. Tkal. Oplem. Konfek. DSSS Skup. 86 Skup. 85 Na delu 3 4,5 6,3 12 13 7 9,4 Na poti — 21,2 — 26 17,8 20,3 19,3 Skupaj: 3 10 6,3 21 16,1 12,4 11,9 4. Resnost in pogostost nezgod pri delu TOZD Pogostost Resnost Predilnica 0,89 3 Tkalnica 2,46 4,5 Oplemenit. 3,4 6,3 Konfekcija 0,44 12 DSSS 1,36 13 Skupaj : 86 1,55 7 Skupaj: 85 2,19 9,3 5. Pregled nezgod pri delu od leta 1975 dalje Leto Število zaposlenih Štev. poškodb pri delu Število poškodb na 100 zaposlenih 1975 1288 56 4,35 1976 1261 52 4,12 1977 1272 45 3,54 1978 1269 47 3,74 1979 1224 43 3,51 1980 1218 41 3,37 1981 1194 28 2,35 1982 1190 40 3,36 1983 1177 42 3,56 1984 1211 41 3,39 1985 1185 26 2,10 1986 1155 18 1,55 Iz zgornjih tabel je razvidno, da se število nezgod pri delu zadnja leta postopoma znižuje, kar je zelo razveseljivo. V letu 1986 smo zabeležili najmanjše število nezgod pri delu v zadnjih dvajsetih letih. Nezgode pri delu tudi niso zahtevale preveč izgubljenih dni, saj nam indeks redkosti pove, da je vsaka zahtevala povprečno sedem izgubljenih dni. Vsekakor je to rezultat prizadevanj in želja vseh zaposlenih, ki se tako ali drugače ukvarjamo z varstvom pri delu. Dedek Mraz obiskal otroke naših delavcev Tudi letos je v prednovoletnem času otroke delavcev BPT obiskal dedek Mraz. In tudi tokrat (že tretjič) jih je razveselil z novoletno igrico, ki so jo zanj pripravili člani Gledališkega krožka Mladinskega gledališča Tržič. Bila je to 20 minut dolga igrica z naslovom »Kako dedek Mraz ni skril kitare« (avtorice Smiljane Knez). Igrico smo otrokom delavcev BPT tudi letos podarili, BPT nam je namreč omogočila, da smo poleti po nižjih cenah preživeli nekaj dni v počitniškem domu v Poreču. Prvič smo se v skupini dela lotili z velikimi lutkami. Lutke smo izdelali sami, z nasveti so nam pomagali v Pionirskem domu v Ljubljani. Hoteli smo, da bi bila predstava za otroke čim zanimivejša, da bi otroci sami čim aktivneje sodelovali, zato je bil sam tekst zasnovan na stiku nastopajočih s publiko. Tako smo vključili pripovedovalca zgodbe, ki se neposredno obrača na publiko, pevca s kitaro, ki želi, da otroci pojejo skupaj z njim, Mačka Čombeta, ki ustvarja neposreden stik z otroki in seveda obe veliki lutki — fantka in punčko, ki vpeljeta v predstavo svojo zgodbo in poskrbita za zaplet. Tu pa je bil seveda še nepogrešljivi dedek Mraz, ki smo ga tudi letos prosili, da se je naučil del našega teksta in postal tako del predstave. Dedek Mraz je dobil tudi nalogo, da ustvari povezavo med igrico (katere junak je bil tudi on sam) in med podeljevanjem daril, kjer so mu sicer pomagali nastopajoči v igrici, vendar je bil v tem delu prireditve on tisti, ki je moral ustvarjati pravo novoletno vzdušje — se pogovarjati z otroki, jih animirati da bi vsak od njih zapel pesmico. Mislim, da je naš cilj, o katerem sem govorila na začetku — ustvarjati čim bolj neposreden stik s publiko in jo pri tem zabavati, v celoti uspel, za kar gre zahvala tudi zelo pozorni in hvaležni publiki. Naslednja predstava, ki jo naša skupina pripravlja za delavce (tokrat bolj za delavke) BPT je recital v okviru praznovanj Dneva žena. To bo 15—20 minut dolg recital otroške poezije o mamah in očetih, v katerem bodo otroci — nastopajoči skušali opredeliti svoj odnos do staršev in pokazati, kakšen se jim zdi odnos staršev do njih samih. Pridite nas pogledat in ocenit. Mentor skupine Smiljana Knez Novinarski krožek OŠ heroja Bračiča Snežinke z neba, padajo na tla, sneg pobelil našo vas, z njim prišel je novoletni čas. Zima nas je vse zakrila, nova nam darila odkrila, vsi želimo si, še veliko takšnih srečnih dni. Poljanšek Grega, 7. c Želim, da bi novo leto vsi lepo in veselo praznovali, predvsem pa, da bi bili zdravi. Vsak je vreden pozornosti, zato ni prav, da na nekatere ljudi kar pozabimo. Barbara Bertoncelj, 7. c Za novo leto si želim, da ne bi bilo več vojn, da bi po vsem svetu vladal mir, da ne bi bilo pomanjkanja in da bi bili vsi srečni in veseli. Svojim najbližjim želim srečo, zdravje in veselje in da bi se jim izpolnile vse želje Bodlaj Šaša, 7. c Svečke prižgimo na jelki tam v kotu in slovo vzemimo staremu letu. Novo leto, upa čas, ki kmalu obišče nas. Sreča srca je zadelo v globino, kakor snežinke staro planino. Hitro si voščimo in ven poglejmo, ter naglas si želje povejmo. Uro§ §pehar> 7 c ----------------------------N Novosti na policah tržiške knjižnice L ___________________________J r A Kadrovske vesti v. J Günter WALLRAFF: Cisto na dnu Günter Wallraff je postal s svojimi reportažami, članki in knjigami, v katerih se kaže kot izjemno angažiran in družbeno kritičen opazovalec in zapisovalec razmer v Zvezni republiki Nemčiji, slavno, že skoraj razvpito ime. Wallraff se je prelevil v Turka in kot tak raziskoval pasje življenje ilegalnih delavcev v Zvezni republiki. Tam, kjer je od trga delovne sile samo korak do trgovine s sužnji, kjer lahko delo ubija in človek preneha biti človek, se dve leti giblje pisatelj s turškim imenom Ali Le-vent. Knjiga ČISTO NA DNU je izšla oktobra 1985 in je do danes krepko presegla naklado dveh milijonov izvodov. Simone SIGNORET: ZBOGOM, VOLODJA Odlična, prezgodaj umrla francoska filmska igralka je napisala roman ZBOGOM, VOLODJA in z njim prepričljivo dosegla uspeh pri bralcih in kritikih. V njem je upodobila judovski družini, ki sta prišli po prvi svetovni vojni v Francijo, se prebili iz revščine in negotovosti do uspeha in svobode, dokler ni začel dvigati glave nacizem. 5 širokim, epskim zamahom je napisala nekoliko otožno pripoved o ljudeh, ki postanejo igrače politike in zgodovine. In čeprav se ves čas trudijo, da bi poskrbeli za mirno življenje vsaj svojim otrokom, jim ni dano uživati v miru in osebnem zadovlj-stvu. Luj ŠPROHAR: TUDI JAZ VIDIM To je nadaljevanje zelo berljive knjige PROTI ŽIVLJENJU ZA ZAVESO. Mladi pisatelj Luj Šprohar opisuje oslepelega fanta, ki se z neverjetno vztrajnostjo prebija skozi šolske, poklicne, družinske, ljubezenske in sploh vsakršne težave, s katerimi se srečuje v sodobni družbi, ki favorizira absolutno moč, zdravje in sposobnost na vseh področjih. Invalidska prizadetost onemogoča fantu vsestransko komuniciranje, toda njegova volja po izobrazbeni uveljavitvi, enakopravnosti in vključitvi v svet mu omogoči, da premaga ovire in doseže cilje, ki so se zdeli sprva nedosegljivi. 6 Norman MAILER: NEPREMAGLJIVI NE PLEŠEJO Norman Mailer je tokrat napisal knjigo s presenetljivim vrhuncem in še bolj neobičajnim koncem. Pred nami se odvija kriminalka z grozljivo vsebino. Sem morilec? To je vprašanje, ki si ga neuspešni pisatelj Tim Madden zastavi nekega jutra po tem, ko ga je zapustila žena. In kdo je žrtev? Tudi tega ne ve. Čigava je svetlolasa ženska glava, ki jo je našel v skrivališču blizu svojega nasada marihuane? Na vsa ta vprašanja bo bralec našel odgovor v knjigi NEPREMAGLJIVI NE PLEŠEJO, ki jo odlikuje odličen zaplet in živ, sočen slog. Vuk VUČO: KAKO SEM NEHAL SESATI PRST Ko je ta roman izšel v Beogradu, je pomenil pravo družabno doživetje in škandal. Poznavalci beograjskih rar-mer so lahko med vrsticami identificirali številne ženske, ki so v pisateljevem življenju igrale manjše ali večje vloge ... Junak je pisateljev dvojnik. V lovu za pustolovščinami odide čez mejo, se potepa po Budimpešti, Benetkah in Parizu, pa se spet nepričakovano vrne, da bi umrl v čudovitem Cavtatu. Ta osvajalec ženskih src je večji uživač kot Don Juan, je bolj nesramen kot predrzen, bolj praktičen kot patetičen. Knjiga je napisana v duhovitem, razkošnem baročnem slogu. Bell KAUFMAN: LJUBEZEN ITD. Junakinja romana je šestinpetdesetletna ločenka, poklicna pisateljica. Po dolgem ustvarjalnem molku je začela pisati roman, v katerem popisuje svoje bridke izkušnje iz ponesrečenega zakona, in še bridkješe iz časa ločevanja. V svojem pravem življenju pa se predaja novi ljubezni s kultiviranim, občutljivim kavalirjem srednjih let. Iz pisem prijateljici in iz intimnega pisateljičinega dnevnika je razviden njen ponovni ljubezenski polom, ki ga skuša premostiti s humorjem. V mesecu decembru in januarju so v delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica Mujkanovič Sabira Ivanovič Stanislava Kreško Dragica Veselinovič Radmila Lazarevič Zoran iz JLA Bucič Marko Perko Janez TOZD Oplemenitilnica Vujinovič Živko Čizmič Demal Pretnar Igor Korač Ismet TOZD Tkalnica Tutič Jadranka Mišič Ivan iz JLA Neme Darko iz JLA Garič Snežana Kasumovič Esad Mave Marjeta Babič Jadranka Živkovič Ljubo TOZD Konfekcija Neme Romana DSSS Majstorovič Simka Gorgijeva Violeta Iliov Peco Garič Mato V istem času so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: Pravilna odpoved Vučkovič Milka Mikulič Janez Po lastni izjavi Avdič Senijada Šemrl Cveta Upokojitev Jež Marija Kavčič Jože V JLA Gavrič Svetomir Markišič Sef kij a Blaževič Stijo Invalidska upokojitev Ropret Marjan Bukovnik Marija Umrl Hiršenfelder Marjan Zaletel Alojz Izžrebani reševalci V uredništvo smo dobili 41 rešitev nagradne križanke iz predzadnje številke glasila. Napačni sta bili le dve rešitvi, kar kaže da križanka res ni bila težka. Žreb je določil naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado 500 din prejme Barbara Duh — TOZD Oplemenitilnica 2. nagrado 400 din prejme Asima Begič — TOZD Konfekcija 3. nagrado 300 din prejme Matija Radon — TOZD Predilnica 4. nagrado 200 din prejme Cveto Zaletel — TOZD Predilnica 5. nagrado 100 din prejme Refija Adrovič — TOZD Tkalnica Novoletnih nagradnih križank je bilo 48, od teh 12 nepravilnih. Nagrade pa prejmejo: 1. nagrado 500 din prejme Tomaž Slapar — sklad, got. izdelkov 2. nagrado 400 din prejme Slavko Pajntar — upokojenec 3. nagrado 300 din prejme Alojz Petrovič — TOZD Predilnica 4. nagrado 200 din prejme Franc Meglič — VEO 5. nagrado 100 din prejme Jožica Horvat — TOZD Konfekcija Rešitev današnje križanke oddajte do 20. februarja v nabiralnik pred vhodom v okrepčevalnico. Tržiški tekstilec — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: Milič Večeslav, Mali Magda, Hamzič Mehmed, Oman Nives, Fic Dragica, Božič Rudi, Bizjak Marko, Aljančič Marija, Primožič Karmen, Plajbes Peter — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. - Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka. In memoriam Kruta in neizprosna usoda je zopet nepričakovano posegla v našo delovno sredino, iz naših vrst je za vedno iztrgala sodelavca, znanca in prijatelja Marjana Hiršenfelderja mojstra navijalnice. Njegova prezgodnja in nenadejana smrt nas je vse močno presunila, posebno še, ker je do zadnjega skupaj z nami opravljal vsakodnevne delovne dolžnosti. Marjana smo poznali tudi kot vestnega mojstra, dobrega sodelavca in tovariša, ki je bil vedno pripravljen pomagati tako sodelavcem kot znancem in prijateljem. V naši delovni organizaciji se je izučil za strojnega ključavničarja, leta 1959j po odsluženju vojaškega roka pa se je ponovno zaposlil pri nas in sicer kot podmojster navi-j alnice. S svojim strokovnim in vestnim delom je dokazal svoje sposobnosti in leta 1963 napredoval v mojstra navij alnice. Tudi pri tem delu se je izkazal in upravičil zaupanje sodelavcev. Sodeloval je tudi pri delu samoupravnih organov, tako v temeljni organizaciji kot na nivoju delovne organizacije. Z njegovo smrtjo je nastala v naših vrstah vrzel in kar težko si predstavljamo, da ga ne bo več med nami. Pogrešali ga bomo pri vsakdanjem delu, pogrešali ga bomo tudi kot človeka, ki mu nobena stvar ni bila pretežka pa naj je šlo za izvrševanje delovnih nalog ali ustvarjanje pristnih tovariških odnosov v okolju kjer je živel in delal. Kot takega ga bomo ohranili v trajnem spominu. Sodelavci Zahvale Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Marjana Hiršenfelderja se iskreno zahvaljujeva DO BPT, Osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem TOZD Tkalnica za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji P°ti žena Milka in hči Marjana Ob smrti moje drage mame Marije Laussegger se iskreno zahvaljujem mojstrom TOZD Predilnica, sodelavkam in sodelavcem za podarjeni venec ter industrijskemu gasilskemu društvu BPT za podarjeno cvetje. Vsem iskrena hvala za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Jože Laussegger Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, kateri ste se me spomnili z darilom, ki mi bo trajen spomin. Vsem skupaj pa želim še veliko delovnih uspehov, ter medsebojnega razumevanja. Marija Ahačič Ob nenadni in tragični smrti dragega moža, očeta in starega očeta Alojza Zaletela se iskreno zahvaljujemo DO BPT, sodelavcem VEO in vsem ostalim za podarjeno cvetje in vence, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. žena Mira, sin Bojan in hčerka Janja z družinama In memoriam Neusmiljena usoda je ponovno povsem iznenada in nepričakovano posegla v naš kolektiv, iz naše delovne sredine je po tragični smrti v prometni nesreči za vedno odšel od nas naš sodelavec, znanec in prijatelj Alojz Zaletel vodja izmene v mehanični delavnici V naša srca se je naselila bolečina in tesnoba, ki je bila še toliko večja, ker je prišla njegova prezgodnja smrt tako iznenada, tako nenadejano, saj je do usodnega dne skupaj z nami opravljal vsakodnevne delovne dolžnosti. Poznali smo ga kot vestnega sodelavca in izrednega tovariša, ki je bil ob vsakem času pripravljen priskočiti na pomoč vsakemu, kateremu je bila le-ta potrebna. Kot izkušen gorski reševalec je pomagal mnogim ponesrečencem, z nadčloveškimi napori je reševal življenja, čeprav je dostikrat tvegal svoje lastno življenje. Ta njegova izredna vrlina je bila prisotna tudi ves čas njegovega skoraj 36-letnega dela v naši delovni organizaciji, ko mu nobena stvar ni bila pretežka, posebno še, če je šlo za pomoč sodelavcu — sočloveku. Po končani industrijski šoli za finomehaniko in elektroniko,katero je končal v Kranju ter odsluženju vojaškega roka se je v maju leta 1951 zaposlil v BPT. Opravljal je različna odgovorna dela, od vzdrževanja predilskih in tkalskih strojev, do različnih montaž in rekonstrukcij. Zaradi vestnega in strokovnega dela je v letu 1970 napredoval v preddelavca v mehanični delavnici, kasneje pa v vodjo izmene te delavnice. Uspešno pa se je vključil tudi v delo samoupravnih organov. Kar ne moremo si zamisliti, da ga ne bo več med nami, njegova smrt pa je napravila v naši delovni sredini vrzel, ki jo bomo težko zapolnili. Lojzeta bomo pogrešali pri delu kot strokovnjaka, ki se je vse svoje življenje razdajal povsod kjer je bilo potrebno. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci Delovnemu kolektivu BPT se najlepše zahvaljujeva za novoletno darilo. Vsem pa želiva srečno novo leto in veliko delovnih uspehov. upokojenca Anton in Ema Fink Vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Oplemenitilni-ca se iskreno zahvaljujem za dragoceno darilo ob odhodu v pokoj in jim želim še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Marija Bukovnik f----------------■> Nagradna križanka POSOJILO SOUTH KULTURNA Rastlina. 4000 kg DEL POSODE ITAU3AH smučar JuGOSLOV. DRŽAVNE ZELE2NCE ZAVETIŠČE TUJE H. IME LJUBELJ (nemško') EAST SMUČARSKE POVRŠlHE DOMAČE i IME PROGNOZI R REZULTATA Z VLAG.AN DENARJA JOSIP ERŽEN NEMŠKI PREDLOG. ANDREJ NAHTIGAL RIŽEVO ŽGANJE WEKDANJi KANADSKI SMUČAR Creed') PREDLOG NATRIJ v SPOJINAH SESTAVIL G- U - SMUČA RSKC SRED'ŠCE V AVSTROI PREDLOG NORD Pozitivni atom liter IDOLI MESTO V ŠVICI NARODNO OSVOBODIL- JANEZ OMAN ZEMVA EDO KESANJE del telesa, OKONČINA AVT. OZN . PANČEVA NAPAKA NATRIJ SKUPNI DELAVSKI SVET VRSTA ČOLNA predlog VELIK ŽIVALSKI ZOB ŠOLSKI REP NASA NAJE). SMUČARKA VODIK JOŽE PERKO AUAČvČ IGNAC OGLJIK Ameriški BOKSAR JANKO^ JANČIČ g. ČRKA ABECEDE POLITIK EL .... ČLOVEKOV „MOTOR" MESTO V ISTRI MESTO V FRANCIJI ŽARKO OGRIN TRije sakoglash. KDOR KAJ NAKLEPA SAMO UPR INTERESNE SKUPNOSTI, KI51K AVT- OZNAK* NOVO MESTO NAS NAJbOL SMUČAR SAMEC DOM ŽIVALI KEM-ZNAK ZA JOD AVT. OZN SARAJEVA GORA NA KOROŠKEM EVROPSKA GOSPODAR. SKUPNOST MOJZESOV Brat V0J>KJA ŽIVAL TUJA črka VRSTA CIGARET DEL HIŠE, STANOVANJ/ MAŠČOBA iz sur•ovčje VOLNE ŠVICARSKI SMUČAR ERJAVEC OTO MESTO V ŠVICI ZNAMKA RADIO APAR. TOMAŽ RADIČ ŠVICARSKI SMUČAR VIDMAR FRANC EGIDU GRADNIK VRSTA ALKoH-PlJAC CaauožI EDITA CEPUDER PRitrdiln. AVSTRIJSKI SMUČAR IVANA FAJFAR Avstrijski smučar (peter') nizka POKRAJINA SAMO EVA RAS DELI GRELNIH TELES PRIPIS VRNUUSKI športnik ZENSKO IME VRSTA PAPIRJA AVT. OZN. N0RYESKE. NITROGENI^ GRAND PRIX ŠViC. SMUČ. HESS SVICAR5KA smučarka TUJA ČRKA KURIR TRAVNATE RAVNINE V 3-AMERIK' Domača pritrdil. PREDLOG KADAR ITALI J. SPOLNIM AMERISri SKLADAT. (MoRC-el OZN. ELAN. SKAK-SMUĆI AVT. OZN. MAKARSKE IVANA KOPAČ DObE DEL UDARCA MÄÜ55I PRIPOVEDI V PROZI REDKA KOSK. TKANINA ZA VMESNO PODLOGO C M NOŽ') PRIJAVITI LOKACIJA naže BRUNARICE ŠVEDSKA SMUČARKA (CAMILLA') NEMŠKI PREDLOG AVT- OZN. KOROŠKE VRSTA METULJA NEMŠKI ZGODOVINAR (Gottfried') aiajvisja IGR.KARTA AVTOM. OZN 'TAUJE 5R£D\$CE VRTENJA SAMOGLAS. AVTOM. OZN. koprivnice GOST NA POROKI ITALIJAN- SMUČAR N EKD.AMER SMUČARJA ( brata) OSEBA i*. SHAKE5PEAR DRAME ITALIJAN SMUČAR JADRAN elek.tr. PRlPOH- ZA INTENZlVlR. SVETLOBE SOGLASN. MUSLIMAN. Romar. Mesto Amper tuje m. ime ORGAN I-ZAC ZDRUŽ.DELA Anton GOVEKAR ZAČETEK ABECEDE TOVOR. ŽIVAU V J.AMERIKI REKA V SIBIRIJI 45- ČRKA abecede HOŠKI POTOMEC HRVAŠKO NARODUO KAZALIŠTk EDVARD ZUPAN NEPOKRETEW PR'PADNIK INDUAvj. PLEMENA ROBERT MOORE &VICARSKA SMUČARKA (VREVlli NAS SMUČAR ZAU PODEZIJSKi RASISTfönmi Simbol, simptovj PREDLOG 2.ČRKA ADECEDE OZNAKA ZA PRAVI KOT ZNAMKA ROČNE URE KOMUNAL. BANKA RIMSKA 1 loom1