ASO (LETO) XXIV. (18) No. (štev.) 12 BUENOS AIRES 25. marca 1965 Sodbe o argentinskih volitvah Že dva tedna sta minila od zadnjih volitev v Argentini, iz katerih sta izšli ljudska radikalna stranka ter peroni-stična politična skupina Union popular kot najmočnejši politični sili v državi, pa o njih domači in inozemski listi še vedno pišejo ter razčlenjujejo njihove rezultate. To dejstvo potrjuje, da so bile važen politični dogodek v Argentini, ki bo gotovo vplival na nadalnji razvoj notranjepolitičnega življenja. Zlasti velik pomen so zadnjim volitvam v Argentini pripisovali peronisti. Napovedovali so, da imajo plebiscitaren značaj glede vloge, ki naj jo peronizem znova zaigra v državi. Zatrjevali So, da bo ljudstvo z ogromno večino izpovedalo svojo voljo — ta večina naj bi dosegla celo 90% —, da se Peron vrne iz izgnanstva ter znova prevzame oblast v državi. Rezultat volitev je pokazal, da so peronisti od oddanih glasov dobili samo 30%. Če za peroniste oddanim glasovom prištejemo še glasove, ki so jih dobile neoperonistične stranke, se odstotek za peronizem zviša na 35%. Se pravi, da so peronisti v Argentini v manjšini, ker je bilo za ostale politične demokratske stranke oddanih 65% glasov, če bi bili peronisti navadna demokratska politična skupina, bi z navedenim odstotkom dobljenih glasov v državi ne predstavljali prav nobene nevarnosti. Po demokratski poti bi se polnopravno vključili v demokratsko življenje države. Toda po zatrjevanju vodilnega argent, jutranjika „La Prensa“ peronisti niso to. Oni še naprej ohranjajo svojo ideologijo in prihajajo v parlament z namenom, da jo uveljavijo znova v Argentini ter da razbijejo sedanji demokratski red. Po pero-nistih naj bi se peron znova vrnil v državo kot rešitelj, ne pa kot človek, ki naj bi odgovarjal za razne postopke v času njegove vladavine. Zato isti list poudarja veliko odgovornost vlade, ki je dopustila tak razvoj notranje-polit. življenja, da Se po 10 letih peronisti pojavljajo z istimi gesli, zaradi katerih jih je revolucija leta 1955 pregnala iz oblasti. Po mnenju omenjenega lista bo morala vlada zadostno poskrbeti, da demokratske ustanove v državi ne bodo trpele škode. O zadnjih volitvah, ki so bile najbolj napete, kar jih je bilo v zadnjih 10 letih, so mnenja političnih osebnosti, tako v Argentini, kakor v inozemstvu, različna. V Argentini je po volitvah predsednik republike dr. Illia, kljub porazu, ki ga je doživela vladna ljudskoradikalna stranka v provinci Cordoba in v prov. ^ Buenos Aires, izjavil, da je z volilnim rezultatom zelo zadovoljen. Podpredsednik republike dr. Perette je dejal: „Dan volitev je bil v resnici „dan prave svobode, ki dela čast argent, demokraciji in vsemu ljudstvu v državi. Na drugi strani pa je argent, vlada, ki ji predseduje tako odličen sin domovine, kot je dr. Illia, prestala največjo preizkušnjo s tem, da je pokazala, da so v državi v polni veljavi svoboda in republikanske ustanove“. Notranje ministrstvo je po! izvršenih volitvah poudarilo, da so volitve bile „izraz politične zrelosti, ljudske volje in sožitja državljanov, ki v vzdušju polne svobode in razumevanja dela čast demokraciji“. Predsednik ljud-skoradikalne stranke dr. Balbin je prav tako za volitve dejal, da so izredno pomemben dogodek zaradi popolne svobode, v katerih so bile, in delajo čast sedanji argentinski vladi. Argentinska opozicija na rezultate zadnjih volitev ne gleda tako optimi stično. N. pr. admiral Izak Rojas, biv podpredsednik republike v vladi osvob j dilne revolucije, je časnikarjem dejal: „Tisti, ki smatrajo politične skupine, kj vzdržujejo takoimenovano doktrino, način ter cilje druge tiranije, za demokratske stranke, morajo biti zelo zadovoljni z volilnim rezultatom z dne 14. marca, ker nam je pokazal množično utrditev gornjih tendenc. Tisti pa, ki mislimo obratno, da so omenjene skupine po svojem izvoru in bistvu totalitaristične, smatramo, da je demokracija v naši državi doživela hud udarec Vietnam: Neuspeli angleškega posredništva med ZSSR in ZDA Sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je imel minuli teden štiridnevno konferenco z britansko vlado o razmerah v Vietnamu, o Nemčiji in o organizaciji ZN, je na teh razgovorih zavrgel vse britanske predloge. Vrnil se je v Moskvo, ne da bi se v kateri koli točki Anglija in ZSSR sporazumeli. Gromikovo stališče je bilo naslednje: 1) Vietnam: Amerikanci morajo takoj prenehati z bombardiranjem Severnega Vietnama; Amerikanci in Severni Vietnam se morata sporazumeti za pogajanja; Amerikanci morajo takoj umakniti svoje Čete iz Južnega Vietnama; južnovietnamska vojska mora sama rešiti vprašanje komunističnih gverilcev. 2) Nemčija: Delitev Nemčije je popolna in je nemogoče misliti, niti ne v daljni bodočnosti na združitev te države. 3) ZN : Sovjetska zveza ne bo plačala svojega dolga tej organizaciji. Britanski zun. minister Stewart je po razgovorih z Gromikom odletel v Washington in poročal amer. zun. ministru Rusku o Gromikovih zahtevah. Ameriški predsednik Johnson je znova zatrdil, da se Amerikanci ne bodo umaknili iz Južnega Vietnama, dokler ne bo konec gverile in dokler Severni Vietnam ne bo prenehal s pošiljanjem pomoči južnovietnamskim komunistom. ,,Ameriška politika bo -ostala takšna, kakršno Smo objavili pred enim letom in pred desetimi leti. Kajti, če ene majhne države ne bi mogli ali hoteli obraniti pred komunisti, kaj se bo potem zgodilo še z drugimi majhnimi državami širom sveta?“ je zaključil Johnson Ameriško in južnovietnamsko letalstvo nadaljuje z močnimi napadi na Severni Vietnam in na gverilska področja v Južnem Vietnamu. Amerikanci so objavili, da bodo letalski napadi vedno močnejši i n pogostejši. Istočasno so objavili, da So začeli za poskus uporabljati proti gverilcem tudi mamilne pline. Z njimi gverilce omamijo1 in jih nato z orožjem vred naložijo na kamione in odpeljejo v ujetniška taborišča. To taktiko so Amerikanci začeli uporabljati zlasti v vaseh, ki jih imajo pod kontrolo gverilci in bi bile žrtve civilnega prebivalstva velike, če hi vasi bombardirali z običajnimi bombami. Amerikanci trdijo, da so ti mamilni plini zdravju neškodljivi. Proti uporabi plinov so seveda ta-} koj protestirali Severni Vietnam, ZSSR in nekateri angleški laburisti. Tekma v vesoUu Amerikanci in sovjeti So zadnje dni dosegli nove uspehe v vesolju. Kakor vedno doslej, sovjeti svojega vesoljskega poskusa niso vnaprej objavili, tako, da je bil zlasti za Amerikance, ki so se pripravljali tudi na Svoj poskus, toliko bolj presenetljiv. S kozmodroma na področju za Uralom je odletela sovjetska raketa s ka- ' bino, v kateri sta se vozila dva sovjetska kozmonavta, polkovnik Pavel Beljajev in poročnik Aleksej Leonov. Beljajev je bil poveljnik kabin?, Leonov pa je imel nalogo, izstopiti iz nje v vesoljski prostor in izvesti tozadevni poskus. Poskus je popolnoma uspel. Leonov je v posebni vesoljski obleki izstopil iz kabine v vesoljski prostor in skupno s kabino letel po brezzračnem prostoru. Na kabino je bil navezan s posebnim vzvodcem, tako da je bil v stalni zvezi z Beljajevim 'in z Zemljo. V vesolju je napravil tri polne obrate okoli svoje vzdolžne osi in opravil druga dela, ki so mu bila naročena: delo z orodjem na kabini, fotografiranje Zemlje in vesoljskega prostora, opazovanje. Leonov trdi, da je tudi videl nek drug satelit, le ne ve, ali je bil ameriški ali sovjetski. Po vrnitvi v kabino sta kozmonavta letela še več krogov okoli Zemlje in s'e po 26 urah spustila na tla. Ob vrnitvi na Zemljo so odpovedale avtomatične naprave, tako da je Beljajev popeljal kabino na in da je v naši domovini svoboda znova v nevarnosti ter se je bati nesrečnh? dni za vse njene sinove“. Približno enako izjavo je dal tudi poslaniški kand-dat Aramburujeve stranke Zveza argen-I tinskega ljudstva Manrique. Inozemsko časopisje je o zadnjih argentinskih volitvah pisalo izredno veliko. Ni objavljalo samo poročil časopisnih agencij o samem poteku volitev in o njihovem rezultatu, pač pa tudi komentarje in uvodnike. Večina soglaša v ugotovitvi, da so pri volitvah peronisti res napredovali, toda zanje oddani glasovi niso tudi za obnovitev peronističnega j režima ali vrnitve Perona, ampak bolj izraz trenutnega nezadovoljstva z vlado zaradi težkega gospodarskega položaja. Listi so kar zapisali, da so bile to volitve proti vladi zaradi inflacije, nikakor pa ne za iPerona. Prav tako so inozemski listi poudarjali, da peronisti prihajajo do izraza samo zaradi razdvojenosti demokratskih strank, če bi se npr. združile samo tri radikalne stranke, peroniste lahko politično povsem onemogo- ičijo. Zato od marsikod iz inozemstva nasvet: združitev sorodnih političnih .skupin in utrditev demokratskega bloka! Gledanje ameriške vlade in javnosti na zadnje argent, volitve je jasno izpovedal ,,New York Times“ v uvodnem * članku. V njem ugotavlja, da so volitve Zemljo z ročnimi vzvodi. Pri tem je prodrl v ozračje v preostrem kotu in s preveliko hitrostjo, tako, da je kabina pristala v ognju. Zaradi zaščitnih oblog se kozmonavtoma ni nič zgodilo. Pristala pa sta ok. 1400 km proč od predvidene točke. V Moskvi so napovedali, da bodo Beljajevu in Leonovu priredili veličasten sprejem, kakor je Hruščov prirejal sprejeme drugim sovjetskim kozmonavtom. Amerikanci pa sc minulo nedeljo poslali na Luno Ranger 9, s katerim so nameravali fotografirati področje okoli kraterja Alfonsus, za katerega sumijo, da je vulkanskega izvora. Predvideno je bilo, da bo Ranger 9 poslal na Zemlje več tisoč fotografij Luninega površja, kakor sta to napravila njegova predhodnika Ranger 8 in Ranger 7. Padec Rangerja 9 na Luno je bil zračunan za v sredo dopoldne. V' torek, 23. t. m. pa so Amerikanci (poslali na polet okoli Zemlje kabino Gemini, s katere nameravajo leta 1969 ali 1970 pristati z ljudmi na Luni. V kabini sta napravila tri kroge okoli Zemlje kozmonavta Virgil Grissom in John Young. Grissom je prvi kozmonavt, ki je že drugič letal po vesolju. Kabina Gemini (Dvojčka) je zanimiva predvsem zato, ker je vodljiva, se pravi, Grissom in Yong sta z njo spreminjala smer v vesolju. To je prva kabi- pckazale novo vrnitev peronistov na politično področje. Ljudski radikali so obdržali svoje položaje in dosegli tudji uspehe. Peronisti so dobili glasove od manjših strank, vključno od komunistov. Po volitvah ne bo večjih zunanjepolitičnih sprememb in ugotavlja: „V danih okolnestih ni prav nobene možnosti za Peronovo vrnitev. Vojaški poveljniki tega ne bodo dopustili. Tudi ni prav nobenega izgleda, da bi večina Argentincev sprejela, še manj pa glasovala za pero-nistični režim“. Po presoji volilnih rezultatov in omembi težkega gospodarskega stanja list zatrjuje, da ZDA žele podpirati sedanjo argent, vlado, „ker je zmerna, demokratska, protiperonistična, in jasno, tudi protikomunistična“. Nobenega dvoma ni, da ne bi vlada upoštevala naukov zadnjih volitev in usmerila svojo politiko tako, da ji prihodnje ne bodo prinašale novih presenečenj. Te bodo pa že prihodnje leto, kajti delno bo treba obnoviti, senat, v katerem imajo ljudski radikali sami večino. Gotovo bodo storili vse, da jo bodo ohranili še naprej. Za senatorskimi volitvami bodo prišle vo- j htve guvernerjev in viceguvernerjev, tem pa bodo sledile splošne volitve z vo-litvijo predsednika in podpredsednika i republike ter odgovarjajoče število po-1 slancev za zvezni parlament. na te vrste v vesolju in v tem Amerikanci prednjačijo sovjetom. Vse sovjetske kabine so doslej mogle letati samo v smereh, ki-so jih dobile eb pogonu rakete. Amerikanci nameravajo v prihodnjih mesecih napraviti nov poskus z Gemini in takrat bo tudi eden od kozmonavtov izstopil v vesolje. Za letošnjo jesen pa nameravajo poslati na Luno raketo z Kitajska: Moskva se Rdeča Kitajska je minuli ponedeljek v pekinškem radiu doslej najostreje napadla Sovjetsko Zvezo. Govornik je po radiu izjavil, da se je „ZSSR prodala Ameriki in razdvojila komunistični blok.“ „Petmesečno vlado Brežnjeva in Kosygina je mogoče označiti s tremi dejstvi: Navidezno se prikazujejo, da so anti-imperialisti, pa so dejansko kapitulirali pred kapitalisti; navidezno se prikazujejo za revolucionarje, pa so revolucijo izdali; navidezno se trudijo za enotnost komunističnega bloka, pa ga v resnici razkrajajo,“ je zatrdil pekinški radio. IZ TEDNA Predstavniki gospodarskih ustanov ZN za Latinsko Ameriko ter Medameri-ške banke za razvoj so obiskali čilskega predsednika dr. Freia ter ga obvestili da bodo sredi aprila v Meksiku sestavili odgovor na njegov novoletni poziv za gospodarsko integracijo držav Latinske Amerike. Predsednik Medam. banke za razvoj Filip Herrera je izjavil, da je ta denarna ustanova odobrila Čilu posojilo 101 milijon dolarjev. Povedal je tudi, da bo čilska vlada pri tej banki dobila še več posojil, zlasti za dograditev ceste med mesti Valparaiso v Čilu in Mendo-zo v Argentini. Predsednika Brazila in Paraguays maršal Castelo Branco in gen. Stroes-ner se bosta sestala 27. t. m. ob izročitvi prometu mednarodnega mostu vez reko Parana. Brazilski pristaniški delavci so se odločili, da bodo sledili vzgledu ameriških in venezuelskih pristaniških delavcev ter ne bodo iztovarjali ladij tistih držav, ki trgujejo s kom. Kubo. George Bali, podtajnik, am. drž. tajništva je zatrjeval, da bi ZD napravile silno nevarno napako, če bi zanemarile svoje obveznosti v svetu. Ameriške zaveznike je pozival na večjo udeležbo pri reševanju svetovnih zadev. Po njegovem mnenju nihče ne more brez odgovornosti zahtevati umaknitve ameriških sil, če nima zagotovila, da bodo vojaške, gospodarske in politične potrebe pokrile druge sile svobodnega sveta. Za Evropo je dejal, da je „razdvojena Evropa nevarnost za svet.“ V ZDA je pred dnevi nastopilo 300 črncev in belokožcev romarsko pot od mesta Selma v glavno mesto države Alabama Montgomery. Na čelu sprevoda, ki hoče samo podpreti akcijo za enakost vseh ras, stopata vodja črncev Luther King, Nobelov nagrajenec, ih Ralph Bunche, visoki funkcionar ZN. -Sprevod spremlja in ščiti pred napadi rasistov oddelek zvezne vojske. Aldo Moro, italijanski kršč. demokratski predsednik, je dobil zaupnico za svojo preosnovano vlado tudi v senatu. Zaupnico je izglasovalo 154 senatorjev, i proti so glasovali 104 senatorji, biv. predsednik vlade Pari pa se je glaso- : vanja vzdržal. Vlada tudi po tej zaupnici še ni povsem iz nevarnosti, kajti komunisti' prihajajo z zahtevo po spre-1 mernbi Lateranske pogodbe med Vatikanom in italijansko državo. Po določilih te pogodbe je italijanska vlada nedavno v Rimu prepovedala uprizarjanje drame nemškega pisatelja Rolfa Hochhuta „Vikar“. Omenjeni nemški pisatelj je s to dramo med ikat.| svetom vzbudil veliko protestov, ker pok. papežu Piju XII. očita, da se je premalo zavzemal za Jude med II. svetovno vojno. Proti prepovedi predvajanja omenjenega dela v Rimu so poleg komunistov nastopili -tudi -Nennijevi socialisti, ki sede v Morovi vladi. V Rimu je umrl v izgnanstvu biv. ; egiptovski kralj Faruk. V četrtek 18. t. ! roboti, ki bodo previdno pristali na, površju satelita in pošilali na Zemljo podatke o razmerah na Luni. Strokovnjaki ugotavljajo, da so Amerikanci sovjete od prvega Sputnika leta 1957 do danes že močno dohiteli, saj se je zmanjšala razlika za poskus iz stopa v vesolje že na nekaj mesecev. Leta 1957 so bili v vesoljski tehniki za sovjeti za več kot eno leto. je prodala Ameriki Nadalje je radio Peking rohnel proti ZSSR: „Tisti, ki so zamenjali Nikito Hruščova, so samo zamenjali odskočno desko ter se poslužujejo še bolj prikritih metod, da bi še bolj r'azvili hruščo-vizem in revizionizem, so še večji šovinisti in še bolj razbijajo komunistični blok, kakor je to delal Hruščov.“ Sovjetska Pravda je tudi minuli teden napadla Kitajsko, da je ona tista,, ki ovira ponovno združitev komunističnih sil. Centralni komite sovjetske KP pa se je v torek sestal na tajno zasedanje v Kremlju, Menijo, da bodo razpravljali o vedno večjem sporu s kitajsko KP. V TEDIH m ga je med večerjo v enem od rimskih hotelov zadela kap. V oporoki navaja, da želi biti pokopan v Egiptu ali v Saudijevi Arabiji. Če se to ne bi moglo zgoditi, bodo Faruika pokopali v muslimanskem delu rimskega pokopališča. V Romuniji je umrl 64-letni predsednik države George Geogiu-Dej. Nekaj dni pred smrtjo so mu še lahko sporočili, da je bil znova izvoljen za predsednika za naslednjo predsedniško dobo. Pogreb je bil včeraj. Do izvolitve novega predsednika opravljajo predsedniške posle trije podpredsedniki državnega sveta. Zahodnonemška vlada namerava vzpostaviti diplomatske stike z romunsko vlado. Izraelski parlament je odobril vzpostavitev diplomatskih zvez z zahodno-nemško vlado. Zaradi tega je prišlo v prestolnicah nekaterih arabskih držav do večjih izgredov proti Zahodni Nemčiji. 'V' Bagdadu so n. pr. celo zažgali poslopje nemškega poslaništva. Naserjevi zahtevi, da morajo vse arabske države prekiniti diplomatske stike z bonn-sko vlado, se več arabskih držav upira ter hoče biti v diplomatskih in trgovskih zvezah z bonnsko vlado še naprej. General de Gaulle jé pri obč. volitvah dne 21. marca doživel hud poraz. Njegova stranka Zveza nove republike je z gotovostjo računala, da bo dobila pariško občino v svoje roke. To se pa ni zgodilo, ker je pri volitvah dobila od £0 občinskih svetovalcev samo 39, ostalih 38 pripada ljudski fronti socialistov in komunistov, 13 pa sredinskim strankam. Prav tako de Gaullova stranka ni mogla prodreti v Marseillesu — ni dobila niti enega občinskega svetovalca — kjer je znova potrdil svojo politično moč dosed, socialistični župan Gaston Deferre, kateremu je prav zadnji uspeh pri občinskih volitvah povečal izglede na uspeh tudi pri decemberskih predsedniških volitvah, pri katerih je kandidat socialistične stranke za predsednika države. Turški ministrski predsednik Suat Hayri Urguplu je obvestil ameriško vlado, da je povsem možno, da pride do oboroženega spopada med Turčijo in Grčijo, če bo grški pravoslavni škof Makarios kot predsednik ciprske države še nadalje 'izvajal nasilje nad pripadniki turške manjšine na otoku i . ne bo prenehal z nečloveško blokodo nekaterih turških naselij. V Ankari tudi zatrjujejo, da presednik grške vlade George Papandreou ni ravnal modro, ko je enostavno odklonil direktne razgovore med grško in turško vlado za ureditev vprašanja na Cipru. Indonezijski predsednik Sukamo je podržavil vse inozemske petrolejske družbe v državi. Sedaj si močno prizadeva, da bi upravno in strokovno osebje teh družb ostalo še naprej v Indoneziji ter delalo pod indonezijskim nadzorstvom. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 25. marca 1965 Nova priznanja za Zbornik Svobodne Slovenije Zbornik Svobodne Slovenije za leto, iSmo pa še vedno v 'borbi s komuni-1965 imajo sedaj v rokah slovenski na- seljenci po vseh delih sveta. Iz marčne številke avstralskih Misli vidimo, da ga stično ideologijo; proces, ali komunizem ali svoboden človek v svobodno izbranih institucijah družbe, še ni zaključen. imajo sedaj že tudi v Avstraliji. Tudi I In temu boju Zbornik 1956 postavlja tam so ga sprejeli z velikim odobravanjem in pohvalo založbi, da je za 20-let-nico slovenske tragedije in življenja, delovanja ter udejstvovanja slovenskih demokratskih izseljencev poslala mednje tako obširno in vsebinsko tako bogato knjigo, ki v resnici dostojno reprezentira slovensko politično emigracijo in njeno ustvarjalno sposobnost. V marčni številki Misli je objavljenih več izjav. Tako je o Zborniku zapisano: „Je tako velik in po vsebini bogat, da ga vsak vzame, kdor ga vidi. Imamo le še majhno zalogo.“ Na drugem mestu v isti številki beremo: „Kaj mislim o komunizmu“. Pod tem naslovom je objavljena obširna in močno zanimiva anketa v letošnjem Zborniku Svobodne Slovenije. Ko je bila lani anketa razpisana, je tudi naš urednik (p. Ambrožič, op. ur.) dobil prošnjo, naj se ankete udeleži. Pa je odklonil z izgovorom, da o komunizmu vsi že dosti vemo in nimamo kaj novega povedati. Kako se je zmotil, dokazuje Zbornik. Kakih 20 in še čez povabljenih se je odzvalo in njihovi odgovori obsegajo nekako 70 strani. Zdaj tudi urednik Misli prizna, da se je iz te ankete še marsikaj o komunizmu naučil. Tudi ti, ki to bereš, sezi po letošnjem Zborniku, ne bo ti žal.“ G. Janez Primožič iz mesta Brisbane je glede letošnjega Zbornika v isti številki Misli objavil naslednje vrstice: „Prispel je dolgo pričakovani in z veseljem sprejeti ZBORNIK iz Argentine. Kot vsako leto, ga je spet izdala Svobodna Slovenija. Je bogata preko 850 strani obsegajoča knjiga, tiskana na finem papirju. Od članka do članka nas vodi v razne panoge naše slovenske skupnosti in nam odkriva poglede v marsikaj, kar nam še ni znano. Zlasti se pa letošnji Zbornik ponaša z mnogimi prekrasnimi slikami iz območja slovenskih planincev v Argentini. Slike spremljajo opis odprave Slovenskega planinskega društva na Celinski večni led na jugu Argentine. Te slike nam obujajo spomin na gorske velikane v Sloveniji, ki nam jih zavidajo mnogi tujci. Segajte po Zborniku.“ G. Peter Markeži iz Kanade nam je prejem Zbornika za 1965 potrdil z naslednjim priznanjem: „Po mojem mnenju in po širini za- ide jne temelje, prižiga luči. Komunistične taktike in preobilje svobode na zapadu, marsikomu zatemnijo jasnost pogleda v bodočnost. Drugi se v vztrajnosti hitro utrudijo. Tretji pa se imajo za zelo napredne, če se znajo prilagoditi in namenoma pozabljajo, da sta bila kri mučenih in krik nedolžnih žrtev znanilca komunističnega začetka in pohoda do oblasti. Vsem tem bo Zbornik vsaj dal misliti, če ga že ne morejo sprejeti kot poziv za povratek v skupno družino. O delu, ki ga svobodni Slovenci opravljamo zunaj, pa daje Zbornik poročila, priznanje, pobudo in zavest, da so se meje Slovenije res razmaknile. Vam in sourednikom za opravljeno delo vse pri- znanje in zahvala. Če smo iskreni, ne bi smelo biti slovenskega zamejskega časopisa, ki o tej knjigi ne bi razpravljal in je priporočal. Podlaga vsej naši kulturni, narodno-politični in društveni delavnosti je jasnost zavesti, zakaj smo odšli od doma, oz. zakaj smo se uprli komunizmu. Brez te jasnosti, vse drugo izgublja smisel. In te jasne zavesti nam od leta do leta prinaša Zbornik Svobodne Slovenije. Da bi ta baklja ne Ugasnila, dokler ne zatone rdeča zvezda!“ Prihod Zbornika Svobodne Slovenije za leto 1965 v Gorico je tamošnji tednik Katoliški glas z dne 11. februarja napovedal z naslednjim sporočilom: „V Gorico je prišlo nekaj izvodov Zbornika 1965, ki ga je izdala Svobodna Slovenija v Buenos Airesu. Knjiga, ki je prepolna aktualnih člankov in zanimivih razprav ‘ter edinstvena na našem knjižnem trgu, obsega 368 strani velikega forihata.“ GORIŠKA INi PRIMORSKA Protestna odločitev slovenskih kmetovalcev člani združenja neposrednih obdelovalcev, ki je državna organizacija in jo Pred nekaj meseci je v zvezi z ustanovitvijo industrijskega področja v Gorici bil izdan poseben zakon o vinkula-eiji okoliških zemljišč. Po tem zakonu so prizadeti najbolj slovenski kmetovalci iz Sovodenj in stanareža, ker ne morejo pi osto prodajati zemlje, razen tega vin-kulaciji zemljišč sledi razlastitev. Najbolj žalostno je, da je sovodenjski obč. odbor pristal na nastanek industrijskega področja, ne da bi se opiral na mnenje občinskega sveta niti ne na mnenje kmetov samih. Sovodenjski občinski odbor sestavljajo slovenski titovci, načrt za industrijsko področje pa si je zamislil nekdanji fašistični hierarh Cascese, ki se je že leta 1929 bahal s svojimi uspehi pri uničevanju slovenskega življa ra Goriškem. Slovenski demokratični predstavniki so pri raznih oblasteh protestirali proti nameravanemu načrtu, ki pomeni uničenje slovenskega štandreža in Sovodenj. štandrež spada pod goriško občino, ki jo upravljajo demokristjani in ta ni podprla slovenskih kmetov pri zahtevi o spremembi kraja za industrijsko vodijo tudi demokristjani. Na izrednem občnem zboru pa so štandreški kmetovalci soglasno sklenili, da izstopijo iz tega društva, ker jim ni nudilo nikake cpore, ko so pri raznih oblasteh protestirali proti vinkulaciji in proti ustanovitvi industrijskega področja na tej strani Soče, posebno ker na drugi strani ni obdelane zemlje. Vsa slovenska demokratična javnost je odobrila odločitev štandreških neposrednih obdelovalcev, ki zahtevajo kot Slovenci vso zaščito, tudi gospodarsko. 4336 jam in brezen na Krasu Tržaški vestnik „Società Alpine delle Giulie“ je poročal, da je na kraškem ozemlju 4336 podzemskih jam in brezen. Vestnik tudi podrobno navaja vsa dela o jamah, ki so jih objavili člani jamarske komisije od leta 1883 do 1963. Poleg tega je v tem vestniku tudi novica o najdbi človeških okostij v jami pri Bri-ščikih na tržaškem Krasu. področje. Vsi štandreški kmetje so bili Protestna odločitev slov. kmetovalcev Pismo iz Fin Hedsinki, februarja 1965. , sleen in od strokovne izobrazbe. Vsak Finska je ena izmed štirih skandinavskih držav. Druga na j več ja. Vse so nimanja tu okoli je Zbornik vsako leto ' demokratično urejene. Najmočnejša boljši. Zelo verjetno nobena druga knji- ! stranka je stranka agrarcev, slede ji ga prav v tem času bolj ne ustreza naši socialdemokrati, zatem politična skupi« miselnosti in našim narodno-ideološkim j na švedske manjšine, napredna stran-potrebam kot Zbornik 1965. Je to naša j ka, za to pride komunistična stranka, skupna ideološko-demokratična afirmaci- * 1 * v za njo pa še nekaj političnih skupin, ja ob 20-letnici našega bivanja izven j Pač dosti strank za državo, ki ima samo domovine v širnem svetu svobode. Že samo s to knjigo je slovenska ideološka emigracija dokazala, da idejna silnica leta 1945, ki nas je izpeljala iz domovine iskat svobode, ni bila muha enodnevnica, temveč iz krščanske miselnosti porojeno prepričanje, za katerega so tisoči padli v borbi, bili drugi mučeni in smo mi odšli v svet in tako razširili meje slovenske domovine. To je Zbornik, če gledamo nazaj. 4.5 milijona prebivalcev. Ljudje se zavzemajo predvsem za boljše življenje, za lep dom. Ljubijo naravo in svobodo. V to okolje me je pripeljala usoda. Vanj se iz dneva v dan bolj poglabljam. Denar, ki ga zaslužim, ne najde mesta v hranilniku. To je vsekakor usoda vseh, ki si grade bodočnost iz tega, kar je imel kdo na sebi, ko je prišel v tujino, življenjska raven je odvisna od kraja, kjer bivaš, koliko časa si zapo- Is življenj® in dogajonfa v Argentini Odločno zanikanje govoric o razvrednotenju pesosa Ministri gospodarskih resorov so imeli prejšnji teden ponovno sestanke, na katerih so razpravljali o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti za zboljšanje gospodarskega položaja v državi ter glede ureditve vprašanja odplačevanja tistih inozemskih dolgov, za katere bo treba plačati za to leto zapadle obroke. Za rešitev tega vprašanja so odšle posebne delegacije v ZDA in v razne evropske države. V zvezi s sestanki ministrov gospodarskih resorov so se širile govorice, da bo vsa gospodarska ekipa v vladi odstopila, kar so pa z vladne strani odločno zanikali. V soboto je jutranjik „darin“ tudi objavil poročilo iz Švice, da namerava argent, vlada razveljaviti vrednost pesosa na 175 odn. 178 pesov za dolar. Novica je delovala kot bomba. Minister ža gospodarstvo dr. Pugliese je to poročilo najodločneje zanikal. Pa ne samo zanikal, ampak tudi obsodil objavljanje takih neresničnih novic kot skrajno škodljivo za koristi države. Deveta obletnica Lonardi j eve smrti V torek je bila 9. obletnica smrti generala Lonardija, poveljnika osvobodila ne revolucije leta 1955 in prvega predsednika republike po Peronovi odstavitvi. Spominjale so se je oborožene sile ter demokratske ustanove, ki so sodelovale pri osvobodilni revoluciji. 'Spominska slavnost je bila pred grobnico, v kateri počiva pok. general Lonardi na pokopališu Recoleta v Buenos Airesu. Bili so zbrani predstavniki vseh treh vrst oboroženih sil. V imenu vlade je na Lonardijevo grobnico položil venec minister za narodno obrambo dr. Suarez, za njim pa predstavniki vojske, letalstva in mornarice. Spominske slavnosti so bile tudi po vseh vojaških gar- namescenec ima po enem letu delovnega razmerja pravico do najmanj tri tedne plačanega dopusta, po 65. letu | starosti pa pravico do pokojnine. ! Odvisnost življenjske ravni od kraja, naj pokaže tale primer: V prestolnici Helsinki je središče države z dokaj močno trgovino. Večina ljudi gleda v centru svojo bodočnost, zato njihovo preseljevanje vanj draži stanovanje. To pomeni, da moraš mesečno plačati dokaj večjo vsoto za istovrstno stanovanje kot v drugih manjših mestih,, zlasti severnejših. Plača, ki je zaradi tega nekoliko višja, ti le malo pomaga. čas zaposlitve je tudi odvisen od tega kje in kaj delaš, če imaš težko, umazano ali nevarno delo, je zaslužek dokaj dober. Do 25. leta starosti moraš plačevati obvezni davek, ki se pa po tem letu poveča, če nisi poročen, medtem, ko za poročene velja isti davek v odstotkih na zaslužek. Strokovna izobrazba vpliva, kakor povsod drugod, tudi tu na zaposlitev in zaslužek. Inženirji dobe več, kakor pa tehniki, direktorji več kot inženirji. Sposobnost veča zaslužek tudi pri obrtnikih, trgovcih in pri ostalih svobodnih poklicih. Plače se izirajo tudi na cene glavnih življenjskih potrebščin, če se podražijo te, se zvišajo tudi plače. V času mojega bivanja v tej deželi se je to že večkrat ponovilo. Zaslužek se giblje nekako od 300 finskih mark navzgor. Začetniki tehniki in delavci za težka dela dobivajo od 800 finskih mark naprej, začetna plača inženirjev je pa od 1500 finskih mark naprej. Moja plača je 550 finskih mark. Obleka stane od 150 fin. mark naprej, za stanovanje je treba plačati 100 mark, televizijski aparat je naprodaj od 800 finskih mark naprej Moram priznati, da je življenjska raven z letnim delovnim razmerjem v katerem koli podjetju kar dobra. Tudi, če si bil v tem času zaposlen na različnih mestih. V kratkem se Vam bom znova oglasil. Do tedaj pa vse bravce Svobodne Slovenije po svetu prisrčno pozdrav- ljam! nizijah, zlasti v topniški šoli Lonardi v Cordobi. Dolgotrajna volitev rektorja buenosaireške univerze Rektor buenosaireške univerze dr. Julio Olivera je pred tedni odstopil, ker dekan gospod, fakultete ni zadosti poskrbel za red in mir med predavanjem ameriškega gospodarskega strokovnjaka g. Rosstowa, ki ga je imel napovedanega na gospodarski fakulteti, ki se pa ni moglo vršiti, ker so ga komunisti z divjimi izgredi preprečili. Vseučiliške oblasti so se trudile, da bi rektorja dr. Olivero pregovorile, da bi umaknil ostavko, česar pa ni hotel storiti. Zato so morale biti volitve novega rektorja. Tega pa so mogli izvoliti šele po tretjem glasovanju. Za rektorja je bil izvoljen pro-tilevičar ing, Hilario Fernandez Long. Po njegovi izvolitvi so levičarsko usmerjeni študentje na galeriji uprizorili demonstracije. Razgrajače so vseučiliške pMasti odstranile, nakar se je sestanek vseučilihkega sveta nadaljeval ter je novo izvoljeni rektor izjavil, da bo nadaljeval delo svojega prednika za mirno sožitje vseh na univerzi in za konstruktivno znanstveno delo. Težave z „v v ZSSR 'Prvič v zgodovini ZSSR se je zgodilo, da oblasti niso, mogle prikriti dejstva, ki je močno odjeknilo po vsej državi in tudi v svobodnem svetu. Pravda je bila namreč prisiljena objaviti, da komunistični kandidati v 170 volilnih okrajih v republiki Veliki Rusiji na volitvah, ki so bile preteklo nedeljo, niso dobili večine. Kakor vedno, so imeli volilci tudi tokrat na razpolago samo komunistične kandidate za položaje v krajevnih upravnih organih. Po volilnem zakonu v ZSSR mora kandidat, da mu je priznana izvolitev, imeti absolutno večino glasov (ker pač nima nasprotnika). Toda v omenjenih volivnih okrajih komunistični kandidati te večine niso dobili, se pravi, večina volilcev je volila proti njim. Drugih kandidatov pa niso mogli voliti, ker jih v ZSSR, kakor v ostalih komunističnih državah, vključno v Jugoslaviji, ni mogoče postavljati. iSovjeti so zato objavili, da so volitve razveljavljene in da ibodo morali volilci ponovno voliti. Oblasti so dobile navodila prisiliti prebivalstvo, da bo na novih volitvah volilo ipartijske kandidate. Slovenski planinci v argentinskem tisku Buenosaireška dnevnika La Razón in Clarin sta prinesla obširni poročili o uspehih slovenskih planincev bratov Skvarča ob vzponu na dosedaj še ne-zsvzeti vrh Mellisos v Čilu. Toda v obeh listih, tako v sobotnem Razonu, kakor v ponedeljkovem Clarinu, so Slovenci prikazani kot Eslovaeos — Slovaki, kar bi bilo treba pač popraviti. španska vlada je zaradi študentovskih nemirov poleg madridske filozofske fakultete zaprla še dve fakulteti na univerzi v Barceloni, eno pa na uni-Jože Rozman " verzi v mestu Bilbao. Msgr. Stanko Premrl umrl Iz Ljubljane je prišlo sporočilo, da je dne 14. marca t. 1. umrl v 84. letu starosti eden največjih sodobnih slovenskih glasbenikov msgr. Stanko Premrl. Pokopali so ga 17. marca na pokopališču pri Sv. Križu. Pok. Premrl je bil doma iz št. Vida pri Vipavi. Rodil se je 28. septembra 1880. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo v Ljubljani. Po maturi 1. 1899 je študiral bogoslovje v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 1. 1903. V Ljubljani se je že kot gimnazijec pri Glasbeni matici učil glasbene teorije in klavirja. Postal je pom. organist na šetjakobskem koru. L. 1904 je po enoletni kaplanski službi na Vrhniki odšel na dunajski konservatorij študirat kontrapunkt, kompozicijo, klavir, orgle, petje, istočasno pa na univerzi glasbeno zgodovino, estetiko in filozofijo. L. 1908 je z odliko in nagrado dovršil konservatorij, jeseni istega leta pa tudi z odliko opravil državni izpit iz glasbe (orgle in petje). V letih 1908—9 je kot prefekt v Alojzijevišču in na orglarski šoli v Ljubljani poučeval klavir, orgle in petje, 1. 1909 je postal stolni vikar in organist ter ravnatelj pevsxe-ga zbora v stolnici. Za Foersterjem je prevzel tudi vodstvo orglarske šole, pouk v harmoniji, kontrapunktu, klavir- ; ju in orglah ter uredništvo glasbene j priloge Cerkvenega glasbenika, od leta 11911 do 1945 še vse uredništvo Cerkv. ; glasbenika in upravo. Med tem je bil še odbornik v Cecilijanskem društvu, v Glasbeni matici, Cecilijanskem društvu za stolno župnijo, v Podpornem društvu organistov, v Pevski zvezi, član škofijske cerkveno-glasbene komisije in nadzornik organistov v ljubljanski in vrhniški dekaniji. L. 1915 je dobil beneficij sv. Barbare pri ljubljanski stolnici, vodil petje v ljubljanskem semenišču (1917) in učil glasbo na teološki fakulteti; od leta 1919 do 1939 je na ljubljanskem konservatoriju poučeval harmonijo, pozneje še orgle in glasbeno oblikoslovje. Od leta 1921 do 1932 je bil pri državnih izpitih iz glasbe izpraševalec za harmonijo, glasbeno oblikoslovje in orgle. Leta 1939 je postal redni profesor na Glasbeni akademiji. Leta 1945 je bil upokojen. Glasbeni strokovnjak za pok. Premrla v prikazu njegovega glasbenega in skladateljskega dela ugotavlja, da pomeni Premrl v cerkveni glasbi s svojo „drzno harmonizacijo prelomnico z dotedanjim skladateljstvom: s svojim giasbeno-vzgojnim delom in izredno produktivnostjo (samo cerkvenih skladb je preko 1000, orgelskih 600, moških zbo- rov 40, ženskih in mladinskih zborov j pa 70) je Premrl postal in ostal osrednji in najmarkantnejši predstavnik tovrstne glasbe v letih 1898 do 1950.“ Glavno Premrlovo delo je povezano s cerkveno liturgijo. Obsega 10 latinskih maš. Med drugimi, maši sv| Lav-rencija, sv. Kristine, orkestralne v čast sv. Jožefa, sv. Nikolaja, sv. Družine. Neobjavljene maše so še v čast presv. Kristusovemu Telesu, Blažene Matere božje in Vseh svetnikov; trije Rekviemi, dva sta še neobjavljena. Njegov lirizem se najbolj uveljavlja v pesmih za moški, ženski in mešani zbor, ki so v zvezi z bogoslužjem. Sem spadajo številne mašne pesmi, Marijine, svetniške, božične, velikonočne, postne, obhajilne in blagoslovne pesmi. (Npr. Marija, dobrotno nam ohrani itd., itd.) Podobnemu namenu služijo Premr-love orgelske skladbe, že leta 1912 je izdal 100 orgelskih preludijev. L. 1924 so izšli Preludiji in kadence, 1931 65 orgelskih iger, 1. 1963 nove Premrlove Orgelske skladbe, 1. 1943 štiri skladbe za orgle, 1. 1942 20 božičnih preludijev, zatem 25 orgelskih prediger in mediger k cerkvenim ljudskim pesmim. Tega leta so izšle tudi Premrlove Variacije na Škroupovo papeško himno. Naslednjega leta je objavil 40 skladb za orgle, Preludij in fuga v A duru, 1. 1944 Predigro in medigro za orgle. Številne so tudi Premrlove skladbe za posebne cerkvene prilike. Med drugimi Pozdrav vladiki (1928), Tebe Boga hvalimo (1933), Te Deum za moški zbor in orkester (še neobjavljeno), Cerkvena koračnica za trobila (1937), Oratorij ska kantata sv. Jožef na besedilo S. Sardenka v 7 slikah za sopran, bariton, mešani zbor in orkester. Prvič so jo izvajali 1. 1951. Premrl je prav tako znan kot urednik številnih zbirk pesmi. Sem spadajo razne cerkvene pesmarice, zbirke božičnih in velikonočnih pesmi, raznih Marijinih pesmi in podobno. v (Sodeloval je skoro pri vseh slovenskih glasbenih publikacijah. Pa tudi v raznih inozemskih. Znan je tudi po instrumentaciji lastnih in tujih kompozicij. Isti ocenjevalec Premrlovega glasbenega stvariteljskega dela za umrlega slovenskega glasbenika in skladatelja pravi, da je cerkveno glasbo „po kvaliteti vzporedil s svetno, se kompozicijsko obogatil s pridobitvami moderne glasbe in ustvaril svojski, mistično poglobljeni slog“. Pok Stanko Premrl se je pa udejstvoval tudi na področju svetne glasbe. Med drugim je napisal za klavir Temo z variacijami v E duru (1940), Sonatni stavek za gosli in klavir (1941). Neobjavljeni sta še skladbi za orkester Sker- co v A molu, in iSimfoneta v A duru. Da je bil izreden psiholog otroške duše, je potrdil z zbirko 10 mladinskih pesmi (1941). Sodeloval je dalje pri raznih mladinskih zbirkah. S svojimi številnimi samospevi, dvospevi, kupleti in zborovskimi pesmimi (nad 70 jih je) je tudi izpričal, „da mu je kot liriku, pri katerem odloča čustvena plat, da lepoti rad žrtvuje tehnično organske elemente, pesem najbližja“. Kot pisec je pok. Premrl obravnaval vse probleme cerkvene glasbe, poročal o glasbenih novostih, o sodobnih in drugih cerkvenih skladbah ter domačih in tujih skladateljih. Ocenjeval je tudi domače in tuje skladbe. Teh ocen je nad 500. Smrt msgr. Stanka Premrla, skladatelja, glasbenika in orgelskega virtuoza je za slovensko cerkveno in svetno glasbeno življenje ter ustvarjanje silovit udarec ter izguba. (Njegovo glasbeno ustvarjanje ter vzgojno delo je tolikšno, da se bo njegovo ime imenovalo vedno v vrsti naj- ’ večjih slovenskih kulturnih mož, dokler bo živel slovenski narod. Med nami v Argentini živi sorodnik pok. msgr. Premrla g. dr. Celestin Je-lenec, član NO za Slovenijo. Ob smrti msgr. Premrla mu izrekamo iskreno sožalje. -nac-, u i9 Radovljiški komunisti so na sestanku poudarjali, da se morajo komunisti „spopasti z nazadnjaškim pojmovanjem in z nezaupanjem v lastne sile ter vztraj no delati za nadaljnji razvoj“, če hoče jo doseči, da bodo vnesli „duh in smernice VIII. kongresa v SZDL in v skupščine“. — V pogledu šolstva v tem okraju so ugotovili, da „proračun kleca pod težo nalog“. Potrebe so velike, sredstev je pa premalo. Kot primer so navajali, da so po vojni v občini Radovljica zgradili samo eno šolo in to v Gorjah. ,Na vsakega osnovnošolskega otroka v tej občini odpade samo 0.09 kv. m. prostora. Če bi hoteli šole spraviti v položaj, ki bi omogočal vsaj pouk v poldrugi izmeni, bi potrebovali v sedemletnem obdobju najmanj 1.7 milijarde din. Mestno gledališče v Ljubljani in češko gledališče S. K. Neumana v Pragi sta' sklenili dogovor o medsebojnem sodelovanju. Umrli so. V Ljubljani: Hinko Ste- pančič, v. gradbeni tehnik, Mihael Zibel-nik, upok., Marijan Bizjak, kemik-tehno-log, Marijan Končina, Marija Hafner, upok. Tob. tov., Greti Anžur roj. Porenta, Frančiška Twrdy roj. Brunskole, vdova po žel. uradniku, Srečko čotar, učitelj v p., Edvard Roš, upok., Jože Bezjak, ortopedski čevljar v p., Marija Skubic roj. Koščak, Janez Jančar, upok., Jože Skubic, Frančiška Mlakar roj. Žitnik, Ančka Čemažar, Marija Kocjan, France Hrovatin, žel. inšpektor v ,p., Josip Podkov, upok., in Frančiška Kušlan v Planini; Anton Rahne, upok. v Sneber-ju, Pepca Keršmanc v Kamniku, Dragica Škrlj roj. Borštnik v Novi Gorici, Ivan Miklavžina v Trbovljah, Marija Jurič v Beričevem, Viktor Sošič, vodni instalater v Kozini, Jože Kovačič, pos. iz Dolnje Prekope, Tinca 'Stanič roj. Hribar v Podbočju, Ivan Rozina, kopač rud-n:ka svinca v Litiji, Alojzij Hostnik v Gabrovki, Karolina Kužnik v Kočevju, Jožefa Podobnik v Stični, Marjanca Kopač roj. Keršinar v Polhovem Gradcu in Jerca Novak roj Sever v Črnučah. SLOVENCIV ARGENTINI BUENOS AIRES Zadušnica in žalna seja Zedinjene Slovenije za ing. Albina Mozetiča Po naročilu odbora društva Zedinjena Slovenija je bila v soboto, 20. t. m., ob sedmih zvečer v Slovenski hiši maša za • dušnica za pokoj duše ing. Albina Mozetiča, bivšega večletnega predsednika Društva Slovencev v Buenos Airesu dne 5. marca v Londonu umrlega visokega funkcionarja petrolejske družbe Shell Co. Imel jo je g. direktor msgr. Anton Orehar. Po evangeliju je v priložnostnem cerkvenem nagovoru ob naslonu na nauk kat. Cerkve, ki vedno opozarja vernike na potrebo neprestane pripravljenosti na srečanje z Bogom, omenjal tudi delo, ki ga je pokojni inženir opravljal med nami za slovensko skupnost. Med mašo zadušnico, kateri je prisostvovalo zelo veliko rojakov — med njimi je bil tudi najstarejši pokojnikov sin Jože ter številni pokojnikovi prijatelji in znanci ter sodelavci tako v društvu, kakor pri Shellu, je pel mešani pevski zbor Gallusa pod vodstvom dr. Savellija. Po maši zadušnici je g. direktor msgr. Orehar za rajnega inž. Mozetiča opravil molitve Reši me. Žalna seja društva Zedinjena Slovenija je bila v veliki dvorani Slovenske hiše. Nanjo so prišli v Argentini živeči člani Narodnega odbora za Slovenijo, predstavniki slovenskih demokratskih strank ter izseljenskih društev, organizacij in ustanov ter izseljenskega tiska. Navzoči so bili tudi sedanji odborniki Zedinjene Slovenije ter člani prejšnjih odborov Društva Slovencev, katerim je predsedoval pok. ing. Mozetič. Komemorativni sestanek je začel predsednik Zedinjene Slovenije Božo Fink. Po uvodnih spominskih besedah je dal besedo biv. društvenemu podpredsedniku Francetu Pernišku, ki je nato prikazal življenjsko pot pok. inženirja, njegovo delavnost v Društvu Slovencev najprej kot podpredsednika, zatem od- bornika in nazadnje kot večletnega predsednika. Njegovo zanimanje za vprašanja slovenske skupnosti in razumevanje potreb slovenskih izseljencev. Njegovo izredno srčno dobroto, ki mu je utirala pot med vse sloje. Zatrjeval je, da bo med slovenskimi ljudmi vedno živel v najlepšem spominu. Umrlemu ing. Albinu Mozetiču je zatem spregovoril tople spominske besede še tajnik (NO za Slovenijo g. Miloš Stare, ki je bil tudi prvi predsednik Društva Slovencev. Povedal je, da je bil v prvih letih pok. ing. Mozetič med ljudmi še precej neznan, toda pridružil se je takoj tistim, ki so polagali temelje slovenskemu izseljenskemu organizacijskemu, društvenemu, kulturnemu in gospodarskemu življenju v Argentini. Od tedaj je bil tesno povezan s tem delom za slovensko skupnost vse do svoje smrti. Dasi ni bil ne ideolog, niti govornik ali pisatelj, so se njegove svojske in velike sposobnosti s čudovito harmonijo vključile v strukturo naše emigrantske skupnosti. Človeka njegovih sposobnosti danes med nami ni. Toplina in bol, ki je spremljala Staretove žalne besede ob izgubi dolgoletnega najtesnejšega sodelavca in osebnega prijatelja, je vse navzoče še bolj napolnila z žalostjo ob bridki izgubi tako plemenitega in srčno tako dobrega človeka z vedno iskrenim nasmehom na ustih, kot je bil pok. inženir Mozetič. S klici Slava mu in z odmolitvijo Očenaša je bila žalna svečanost za inženirja Mozetiča zaključena. Slovenska šolska mladina ob začetku novega delavnega leta V nedeljo, 7. marca, popoldne so se zbrali otroci slovenskih šolskih tečajev i spremstvu staršev v dvorani Slovenske hiše k začetni šolski prireditvi. Ob 4 so se udeležili sv. maše, ki jo je daroval po novem obredniku direktor msgr. A. Orehar. Otrokom in staršem je v pridigi ob nedeljskem evangeliju svetli1 dolžnosti, ki jim jih nastopajoče šolsko leto nalaga. iSledila je uprizoritev Rdeče kapice, ki je v skrbni režiji gdč. A. Klanškove. maskah g. F. Beznika in prisrčnem igranju otrok sanjuškega šolskega tečaja doživela 'zelo lep uspeh. 'Vsem nastopajočim in sodelujočim se je za delo zahvalil mladinski referent nadzornik A. Majhen. Svoje nadaljne besede je posvetil navzočemu msgr. Ore-harju in mu v imenu učiteljskega sveta ter vseh otrok čestital k visokemu imenovanju. Poudaril je njegove zasluge za ustanovitev prvih šolskih tečajev in postavitev zveze med učiteljskim svetom in Društvom Slovencev. Vsi navzoči so se pridružili čestitkam z navdušenim ploskanjem. Osebne novice Poroka. V soboto, 20. marca zvečer ob 8 sta se v Slovenski kapeli poročila g. Ernest Podboj in gdč. Julijana Kobal. Ženin je doma v Žužemberku na Dolenjskem, nevesta .pa v Ponikvah na Vinko Lipovec 50-letnik Goriškem. Poročil ju je g. župnik Gregor Mali in imel zanju tudi sv. mašo. Pri poroki sta bila za priči Ivan Kobal in ga. Marija Mali. Po poroki je bila na domu nevestinega brata, kjer je_ nevesta stanovala, večerja, katere se je udeležilo več nevestinih sorodnikov in ženinovih prijateljev in znancev. Novopo-ročencema iskreno čestitamo, in želimo vso srečo ter obilo božjega blagoslova. Družinska sreča. V družini dr. Vojka Arka in njegove življenjske družice ge Milene roj Lenard v Bariločah so dobili sinčka, ki je pri krstu dobil ime Tomaž, Srečni družini naše čestitke! SAN MARTIN Občni zbor sanmartinskega krožka SDO je bil v nedeljo, 21. marca, v domu. Vodila ga je predsednica Marinka Kovač. Po lepem in globokem nagovoru duh. vodje krožka č. g. župnika Gregorja Malija so odbornice podale svoja poročila o delu v pretekli poslovni dobi. Po kratkem odmoru so se vršile volitve in so bile izvoljene: predsednica Dimnik Cilka, podpredsednica Marinček Stanka, tajnica Potočnik Jelka, blagajničarka Hrovat Meta, kulturna referentka Smersu Meta, športna referentka Havelka Meta, gospodinja Potočnik Janika in de- V Clevelandu v ZDA je januarja meseca slavil 50-letnico rojstva urednik Ameriške domovine g. prof. Vinko Lipovec. Rodil se je 25. januarja 1915 v Spodnjih Jaršah pri Domžalah. Ljudsko šolo je obiskoval v domači fari, klasično gimnazijo pa študiral v Ljubljani. Po maturi 1. 1933 se je vpisal na filozofsko fakulteto ljubljanske univerze. Posvetil se je zgodovinskim vedam. L. 1939 je diplomiral iz narodne zgodovine, bizan-tclogije in zemljepisja. Po končanih vseučiliških študijah je odslužil vojaški rok za rezervne častnike v Goraždah. L. 1941 jo je končal kot najboljši dijak, čeprav je imel spor s poveljstvom šole in častniki zaradi zapostavljanja slovenščine, Prišlo je celo do stavke kadetov-dijakov, toda Slovenci so zmagali. Od leta 1940 do svoje aretacije leta 1944 je bil jubilant nastavljen kot profesor na prvi državni realni gimnaziji v Ljubljani. Viniko Lipovec se je začel javno udejstvovati že v dijaških letih. Kot viso-košolec je bil član slov. kat. akademskih društev. V letih 1935 do 1938 je s svojimi tovariši vodil borbo za ustanovitev stolice za slovensko zgodovino na ljubljanski univerzi. Med komunistično revolucijo je bil odločno na protikomunistični strani. Bil je med organizatorji Slovenske legije, njen okrožni vodja v Ljubljani ter organizator in vodja nje ne obveščevalne službe. Dne 2. decembra 1944 so ga Gestapovci zaprli in 28. februarja naslednjega leta odpeljali v zloglasno taborišče Dachau. Istočasno so bili izdani ter aretirani in odpeljani v Dachau patra Klavdij Okorn in Beno Korbič, Rev. Franc .Seškar, podpolkovnik Andrej Glušič, odvetnik dr. Valentin Kalan, domobranski podporočnik Martin Bolka in še cela vrsta protikomunističnih delavcev in borcev. Po osvoboditvi 1. 1945 je prof. Vinko Lipovec ostal v Miinchnu v Nemčiji in Vsak teden ena VEČER Marijan Jakopič Danes je večer tako lep in tih, danes je kot pesem moj vzdih. Oblaki kot ovce beže, kdov ve za njihovo pot, poleg je luči prižgal — dobri Gospod. Sveže seniki diše, kopice sredi njiv fantovski glas je na vasi dekleta v sanje ovil. Dober, dober Gospod, topoli šume mu v pozdrav, danes je lep večer, nocoj bi dušo razdal. Pogreb p. Prešerna v Rimu dana razrešnica, nakar so sledile volit- Pok. patra Antona Prešerna so po . Pogrebne svečanosti so se začele'v j ve. Odbor je predlagal listo, ki je bila smrti dne 7. marca t. 1. ob enajsti uri | torek 9. t. m. dopoldne. Udeležili so se j sprejeta s 13 glasovi proti 3. Nove od- legatinja za zvezni občni zbor Lah Mar- ^ odklanjal vsa vabila iz domovine, da bi tina. — Po volitvah so se dekleta prija- j teljsko pogovorile o tem, kako poživiti in razgibati delovanje krožka letos. RAMOS MEJIA Občni zbor Dekliškega krožka V soboto , 13. marca, je bil v Slomškovem domu v Ramos Mejii redni občni zbor Dekliškega krožka. Po- poročilu odbornic so sledile volitve, pri katerih je bila soglasno sprejeta odborova lista. Izvoljene so bile: predsednica Mila Hribar, podpredsednica Meta Erjavec, tajnica Vladi Brula, blagajničarka Majda Babnik, športna ref. Marjana Hribar-, referentka za petje Kati Lipušček, gospodinja Meta Maček, kuturna referentka Marija Pergar, delegatinja Marija Fink, volilke za centralni odbor Kristina Durič, Helena Jeločnik, Lučka Potočnik in Marjana Homovc. SANi JUSTO Slovenska dekliška organizacija v San Justu je imela v nedeljo, 21. marca, II. redni občni zbor. Udeležilo se ga je 17 članic poleg duh. vodje g. Janka Mernika. Odbornice so poročale vsaka za svoje področja o delovanju organizacije v minuli poslovni dobi; gdč. Barbka Maček dosedanja predsednica, je pa dopolnila poročila in analizirala delo, katero ni bilo majhno, a ga bo treba spopolnit] v marsikateri obliki. Odboru je bila po- se vrnil v Ljubljano. Od jeseni leta 1945 do avgusta 1949 je bil zastopnik jugoslovanskih beguncev pri glavnem uradu IRO v mestu Bad Kissingen. Istočasno je v Miindhnu urejal list „Slovenija“ ter pomagal pri organizaciji pomoči za slovenske povojne preseljence in brezdomce, ki so se zatekli v Nemčijo. Septembra 1949 je med prvimi novimi naseljenci prišel v New York. Dne 15. aprila 1950 se je v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu poročil z gdč. Maro Schiff-rerjevo, julija istega leta pa nastopil službo pri Ameriški domovini. Tako letos Vinko Lipovec praznuje kar štiri jubileje: 50-letnico rojstva, 20-letnico rešitve iz Dachauskega taborišča, 15-letnico poroke in 15-letnico službe pri Ameriški domovini. K vsem tem jubilejem g. Vinku Lipovcu, uredniškemu in časnikarskemu tovarišu, iskreno čestitamo ter mu želimo še dolgo in srečno življenje v moči ter zdravju, da bi vse svoje umske sposobnosti lahko izkoriščal v korist slovenskim demokratskim izseljencem v svetu, zlasti pa za osvoboditev trpečega naroda pod komunističnim suženjstvom v domovini. f Janko Jazbec dopoldne položili na mrtvaški oder v j jih poljski in litvanski škof, nadškof pritličju generalne jezuitske hiše v Ri- j dr. Fogar, predstojniki raznih slovan-mu. Tu je ležal vse do pogreba dne 9. j skih zavodov. Med temi je bil tudi rek-marca dopoldne sredi šopkov cvetja in tor hrvaškega zavoda msgr. Koška. Da-vencev. Kakor hitro so ga položili na ! lje so bili na pogrebu poljski poslanik oder, je dobil v zadnji pozdrav in slovo ! Pape, iz Trsta msgr. dr. Škerlj, iz Slo-sJovenski šopek s slovenskimi trakovi, venije pa superior slovenske jezuitske ki ga je potem spremljal vse do groba. 1 podprovince jezuitski pater žužek skup- j Bilo je pa še več drugih. Lep bel šo- no s tajnikom mariborskega -škofa g. ! pek so položile na mrtvaški oder v Ri- ; Ojnikom. Navzoči so bili dalje v Rimu 1 mu delujoče slovenske šolske sestre. Po- j živeči in delujoči slovenski duhovniki, ! sebno lep je bil šopek rimskih Sloven- i redovniki in bogoslovci, slovenske šolske cev, ki se zbirajo v društvu „Slomšek“ j sestre ter slovenske redovnice v drugih ! z napisom „Patru Prešernu — rimski j kongregacijah, kakor tudi v Rimu žive- ! I bornice so sledeče: predsednica Anica Mehle, tajnica Alenka Jenko, blagajničarka Marija Mehle, športna ref. Marija Urbančič in Tinka Urbančič, ref. za pet-! je Alenka Bras, gospodinja Mici Modic, j delegatinja za zvezni odbor Majda Tomažin. Novoizvoljena predsednica se je zahvalila za izkazano zaupanje ter povabila na delo in sodelovanje odbor in članice. Slovenci“ na črnem traku in slovenski- j či Slovenci, mi trakovi. j Sv. mašo zadušnico v jezuitski ka- j I I peli je imel začasni predstojnik jezu- : K mrtvemu Prešernu so prihajali vsi itskega reda p. Swain z asistenco. S j sloji: od najvišjih svetnih in cerkvenih Predstavi Branka Rozmana drame ! „OBSODILI SO KRISTUSA“ bosta v jj priredbi Slovenskega gledališča na j odru Slovenske hiše na Ramón Fai- j sonn na tiho in cvetno nedeljo (4. in j jj 11- aprila), obakrat ob šestih zvečer. \ Drama -obravnava notranji konflikt S . ( Pogrebnimi obredi je trajala skoro do , | štirih Jezusovih sodnikov na predve-dostojanstvemkov do najbolj preprosim ■ desete ute, ko se je izpred generalne ‘ Cer zgodovinskega procesa na veliki | ljudi. Kljub duhovnim vajam, ki so jih j jezuitske hiše razvil pogrebni sprevod | petek. Njena problematika je tudi imeli tisti dan kardinali, so prišli kro- na rimsko pokopališče Verano. Tu so pit truplo pok. patra Prešerna in molit krsto s truplom pok. p. Antona Prešer-za pokoj^njegove duše kardinali Bea, ; na položili k zadnjemu počitku v je- Marella, Traglia in Slipyj. Slednji je z j zuitski grobnici, kjer bo čakalo vstaje-gojenci ukrajinskega zavoda v Rimu1 nja. Naj počiva v miru, njegova duša pa pri Bogu uživa obilno plačilo za vse opravil žalne molitve v nedeljo, 7. t. m. I zvečer. Naslednjega dne so opravili ena- j ke molitve, „parihido“ gojenci zavoda! delo, ki ga je opravil v svojem zem- j Russicum v Rimu pod vodstvom svojega rektorja češkega patra Olšerja. slcem življenju za Cerkev narod. in slovenski j naša sodobna in hkrati narodna pro-! j blematika: govora in ponašanje Je-I zusovih sodnikov sta živ odblisk člo-I veka naših dni. — V vlogah Kajfs, i j Jeseja, Nikodema in Ane, , bodo na-I j stopili Maks Borštnik. Lojze Rezelj Frido Beznik in Nikolaj Jelcčnik, ki je tudi režiser predstave. Sceno pa je izdelal slikar Ivan Bukovec. Začetek obeh predstav bo točno ob napovedani uri. i I Iz Cordobe smo dobili v ponedeljek, 22. t. m., sporočilo, da je dne 18. marca t. 1. po enomesečnem trpljenju umrl urar Janko Jazbec. Janko Jazbec je bil med nami predstavnik stare slovenske generacije, ti -§tih rodov, ki so že v mladih letih občutili krivice, ki jih je Avstrija delala slovenskemu narodu in so zato vse svoje sposobnosti posvetili svoji domovini, njenemu kulturnemu in organizacijskemu razmahu ter boju za njeno osvoboditev izpod tujčevega jarma. Zato je že v mladosti stopil v javno življenje ter se je v njem udejstvoval vse do smrti. Moč za to delo je črpal v neizmernem idealizmu in ljubezni do naroda. Po rojstvu je -bil Gorenjec. Rodil se je 14. junija 1890 v Križah na Gorenjskem. Doma je dovršil dvorazredno ljud sko šolo, v Kranju pa triletno obrtno nadaljevalno. Kruh si je začel služiti že kot otrok, kot devetletni pastir. Ker ni hotel postati čevljar, se je za nadarjenega fanta zavzel nadučitelj Jezeršek ter mu našel mesto urarskega vajenca v Kranju. Tu si je mladi Jazbec zelo razširil obzorje ter začel nastopati kot govornik na raznih zborovanjih. Po končani učni dobi je postal urarski pomočnik v Radovljici in na Bledu. že v mladih lc-tih je vstopil v Sokolsko- organizacijo. Zaradi organizacijske in poklicne izobrazbe je odšel v Prago. Po vrnitvi v domovino se je naselil v Opatiji ter je postal tajnik Čitalnice ter vodja istrske Sokolske župe. Zaradi narodnega dela so ga pred prvo svetovno vojno Italijani in Nemci denuncirali namestništvu v Trstu kot srbofila. Zato so ga ob izbruhu I. svet. vojne takoj aretirali ter uvrstili v 17. peh. polk. Na italijanski fronti je prebil skoro 3 leta. Po razsulu Avstrije se je takoj pridružil borcem za osvoboditev Koroške. Po končani vojni se je znova vrnil v Hrvatsko Primorje ter je odprl urarsko delavnico v Bakru, zatem pa v Crikvenici s podružnico na Rabu. V teh krajih je ostal do leta 1939. Poleg svojega poklica je vsa leta neumorno deloval kot sokolski tehničar v sokolskih društvih, okrožju in župi. živo se je udejstvoval tudi v strokovni obrtniški organizaciji ter bil dvakrat izvoljen za odbornika Zanatske komore v Zagrebu. L. 1925 je v Crikvenici ustanovil Jugoslovansko-čehoslovaško Ligo ter bil v njej 15 let tajnik. V okviru tega društva je vodil 4 velike izlete Primorcev v Čehoslovaško. V tem mestu je bil tudi več let podpredsednik Turističnega odbora. Leta 1939 se je s svojo družino preselil v Ljubljano, kjer je tudi preživel komunistično revolucijo. V Sokolski organizaciji je od vsega začetka nastopil proti tisti skupini, ki je bila okužena s komunizmom. Odločno je zagovarjal očiščenje organizacije vseh teh prevratnih elementov. Zato je leta 1945 kot odločen protikomunist odšel v begunstvo, letu 1948 se je pa naselil v Argentini ter v mestu Cordoba odprl urarsko delavnico in trgovino. Med kordobskimi Slovenci se je živahno udejstvoval vse do smrti. Sodeloval je pri vseh tam. slovenskih prireditvah. Več let je bil predsednik Versko-kulturnega krožka, z navdušenjem sodeloval pri mešanem zboru. Bil je zastopnik celovške Mohorjeve družbe, vsa leta naročnik Svob. Slovenije in vseh njenih publikacij, kakor tudi ostalih slovenskih izseljenskih listov. V Svob. SlGveniji je objavil tudi več spominskih člankov iz svojega narodnopolitičnega dela. V Zborniku Svob. Slovenije za 1965 je pa s svojim prispevkom sodeloval pri anketi „Kaj sodim o komunizmu". V Sokolski organizaciji je neumorno deloval tudi v izseljenstvu ter je bil predsednik Osrednjega odbora za obnovo sokolstva v domovini. Politično se je udejstvoval v liberalnem taboru, v domovini je pa bil po ustanovitvi JRZ član te palitične skupine. Kot polit, nasprotnik je bil zmeren ter vedno zagovornik skupnega nastopanja vseh demokratskih protikom. sil proti komunistični tiraniji v domovini in za njeno osvoboditev. Naj počiva v miru. Slovenski demokratski izseljenci bodo svojega neumorno delavnega člana ohranili v trajno lepem spominu, njegovim preostalim pa izrekajo iskreno sožalje. PO ŠPORTNEM SVETO Preteklo nedeljo bi se morala odigrati polfinalna nogometna tekma za pokal Južne Amerike med Boco Juniors iz Buenos Airesa in lanskim prvakom Indepen-dientom iz Avellanede. Tekma bi bila na stadionu Rivel Plate, kjer je prostora za okoli 100.000 gledalcev. Ker pa so klubi postavili najnižjo vstopnino na „nizko“ ceno 500 pesov, je posegla vmes državna komisija za cene. Zahtevala je, naj se 20.000 vstopnicam zniža cena na 850 pesov. Klubi najprej niso pristali, češ da imajo velike stroške, in so odgodili tekmo. Končno so sprejeli predlog komisije in bo tekma v sredo popoldne. Nekateri listi kritizirajo tako klube kot komisijo. Komentator enega dnevnika piše, da bo ta teden izgubljen za industrijsko produkcijo, „ker v ponedeljek se ne more delati, ker je ponedeljek, v torek bomo debatirali o tekmi, v sredo bomo šli na tekmo, v četrtek bomo v službah natančno preštudirali napake, ki so jih napravili igralci, v petek pa smo tik pred koncem tedna in se ne splača začeti z delom. Težave so bile tudi zaradi radijskih prenosov, neposrednega televizijskega prenosa tudi ne bo. Zmagovalec te tekme se bo pomeril za naslov prvaka s Santosom ali Pe-narolom iz Montevidea. Za naslov evropskega prvaka se bosta pomerila Internacionale iz Milana in Bemfica iz Lizbone. Sledi še tekmovanje med obema kontinentalnima prvakoma za naslov svetovnega nogometnega prvaka. UČNI PROGAM SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA V LETU 1965 I. letnik: verouk: apologetika; slovenščina: spoznavanje jezika; zemljepis: podoba slovenskih dežel; zgodovina: Slovenci od francoske revolucije do francoske revolucije. II. letnik: verouk: dogmatika; slovenščina: pregled slovenskega slovstva; zemljepis: politično gospodarski pomen Slovenije v Evropi; zgodovina: Slovenci od francoske revolucije do prve svetovne vojne. III. letnik: verouk: moralka; slovenščina: literarne vaje; literatura: svetovna književnost in mi; človečanska vzgoja: med idejnimi tokovi. IV. letnik: verouk: svetovni nazori; slovenščina: govorniške vaje; zgodovina: od prve svetovne vojne do danes; kulturna zgodovina: slovenski doprinos h kulturnemu zakladu Evrope. OBVESTILA Občni zbor SDO iz Carapachaya bo v soboto, 27 marca ob 7 zvečer. Občni zbor odseka SFZ v Ramos Mej fa bo v soboto, 27. marca ob 8 zvečer v Slomškovem domu. Fantovski odsek iz San Justa bo imel svoj občni zbor v soboto, 27. marca ob 8 zvečer v Našem domu. v soboto, 27. marca ob 19.30 imel predavanje g. prof. Vinko Rode o eksistencializmu. Vabljeno vse članstvo. V Našem domu v San Justu bo v nedeljo, 28. marca, ob 9 dopoldne letni informativni sestanek članov zadruge Naš dom. Udeležba za vse člane častna dolžnost. Zvezni občni zbor Slovenske fantovske zveze bo v nedeljo, 28. marca, ob 11 v Slovenski hiši. Zvezni občni zbor SDO bo v nedeljo 28. marca po maši v Slovenski hiši. Vsak krožek naj pošlje 4 volilke in po eno delegatinjo. Ostale članice vabljene. Občni zbor Slomškovega doma bc v nedeljo, 28 marca ob 9 dopoldne (pol ure kasneje ob vsaki udeležbi). Po občnem zboru bo v domu maša (ob 12), nato pa kosilo („asado“). SFZ Morón organizira sestanek v obliki debatnega večera v soboto, dne 3. aprila ob 18.30 na Pristavi v Moronu. Tema: Mladina ni taka, kakor želijo starši. Zakaj? Vodi g. Milan Magister. Vabljeni člani, prijatelji in tudi starši. V Slovenskem domu v San Martinu bo v soboto, 3. aprila zvečer, ob pol 8 skioptični večer. G. Trtnik bo pokazal najnovejše slike iz Slovenije in nekaj a m 5 < p ri ri O 0 6 % fc 1 ri » branho rozmun obsodili so Kristusa drama v štirih dejanjih iglavci : frido beznik — maks borštnik — lojze rezelj — in nikolaj jeločnik, ki je hkrati režiser, — scenograf pa je slikar ivan bukovec predstave bodo na tiho in na cvetno nedeljo, 4. in 11. aprila, obakrat ob šestih zvečer in na odru slovenske hiše, ramón falcón 4158 vstopnice po enotni ceni 80 pesov so za obe predstavi v predprodaji v dušnopastirski pisarni, pol ure pred predstavo pa pri blagajni pred dvorano Na sestanku občinske skupščine v Črnomlju so ugotavljali, da po statističnih podatkih pogodbena kmetijska proizvodnja v občini Črnomelj iz leta v leto pada. Kmetijska zadruga v tej občini razpolaga z zemljo družbenega sektorja samo v višini 5.5% kmetijskih površin v občini. Odkup glavnih kmetijskih presežkov v zadnjih treh letih je padel ne samo po količini ampak tudi po vrednosti za 13%. slik iz skavtskega življenja. Vabljeni vsi rojaki, zlasti pa mladina. Kulturni odsek Našega doma v San Justu pripravlja s sklopu proslav dvajsetletnice domobranskih žrtev Langer j e-vo zgodovinsko dramo iz prvih začetkov komunistične revolucije v Rusiji „Konjeniška izvidnica“. Priznani igralci iz bivših domobranskih vrst, ki so bili sami priče mnogim podobnim dramam, jo bodo v režiji g. Špeha podali kar najbolj doživeto. Zveza slovenskih skavtov sporoča, da vrši vpisovanje novih članov in članic vsako soboto od 14 do 16. POIZVEDBA. Naročnike Svob. Slovenije in njene bralce prav lepo prosimo, da bi sporočili uredništvu podatke, v kolikor bi jim bili znani o Neži Beck Frajtič. Rojena je bila 1903 ali 1904 v kraju Spisić Buković pri Virovitici v Slavoniji, kjer se je leta 1925 poročila s Francom Skobetom. Mož je leta 1926 odšel v Francijo, žena pa je pozneje odšla v Argentino, kjer je pridobila tudi priimek Makvič. V domovino se je zadnjikrat oglasila iz Argentine leta 1945. Imela je dva sinova. Prvi je bil star 32 let, drugi pa je mlajši. — Kdorkoli bi vedel, če Neža Beck Frajtič še živi in kje, naj sporoči njen naslov uredništvu Svob. Slovenije. „Mir na zemlji“ je zadnja enciklika papeža Janeza XXIII. Po prizadevanju ESLOVEHIA LIBRE Editor responsable ; Müos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración:^ Ramón Falcón 4T58, Buenos Airw T. E. 69-9503 Argentina Slovenska hranilnica z. z o. z. Avda. San Martin 263, Ramos Mejia OBČNI ZBOR članov Slovenske hranilnice ho v soboto, 27. marca, ob 20 v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Bilanca za poslovno leto 1964 in poročila upravnega in nadzornega odbora. 2. Volitve novega odbora. Upravni odbor Po enomesečnem trpljenju je previden z zakramenti sv. vere dne 18. marca 1965 zjutraj mirno zaspal v Gospodu naš mož, oče stari oče in tast, gospod hJ un k o Jazbec urar K zadnjemu počitku smo ga spremili dne 19. marca na pokopališče San Jeronimo v Cordobi. Zahvaljujemo se čč. gg. prof. Francu Levstiku in Antonu Grčmanu za duhovno spremstvo, kakor tudi vsem prijateljem, ki so pokojnega spremljali na zadnji poti. Žalujoči: v domovini: žena Iva in hčerka Sonja por. Klepač; v Argentini: sin Janko z ženo Marijo, vnukinji Sonja in Ančka ter ostalo sorodstvo. Cordoba, Ljubljana-Zagreb, 10. marca 1965. IM ASI MLADINI Leto II. Št. 5 Urejuje: MARTIN MIZERIT „NE! JUDEŽ PA NE!“ Jože je <„tič“— nisem mislil, da je tak. Kar noi lepem se je spomnil, da bodo igrali doma „pasijon“ — Kristusovo trpljenje. Kar sami, brez odraslih. Z njimi tako ni nič: otrok nikdar prav ne razumejo! Se jaz ne bi bil zvedel za „igro“, ko ne bi bilo prišlo do prepira, kaj bo kdo igral. Že za to, kdo bo igral Jezusa, bi se bili skoraj sporekli. Kajpak — vsak bi ga rad igral. Končno so za to določili jIvana. Je res dober fant in tako lepo moli v cerkvi. Tudi pri „Mariji“ ni išlo gladko. Pa iso se zmenili, da jo bo igrala Mira, ker je Marija njena zavetnica. Potem je pa šlo gladko vse do Pilata, ki ga ni hotel nihče igrati. Ko so ! se pa spomnili, da) mora Pilat imeti zlato krono in lep plašč, je rekel France, ki se rad ivšemi“ : „Bom pa jaz!“ Čisto se je pa