S PREDSEDNIKOM OS ZSS RUDIJEM ZUPANCEM
O stavki učiteljev, prenovi sindikata...
Rudi Zupan - novi predsednik občinskega sindi-kalnega sveta. je prevzel svojo dolžnost pred dobrim mesecem dni. Z njim smo se pogovarjali o tem kako je doživljal to svoje opravilo v tem prvem mesecu in seveda o aktualnih nalugah sindikatov v prihodnje.
S katerimi nalogami ste se najprej srečali?
»Moram reči, da me je napeljana zapuščina prcd-hodnika pravzaprav vrgla v tok dogajanja in reševa-nja krizne situacije. ki je pričujoča v pedagoškem poklicu. Na nivoju občinskega sindikalncga sveta smo skušali prisluhniti poti, po katcri bi usmenli tok dogajanj v nekaterc pravilne tokove, katere imamo določene v pravilih.«
Kako ocenjujete stavko pedagoških delavcev?
»Pedagoški delavci so si sami skušali poiskati poti pri reSevanju svojih problemov, vendar na to ni bilo odmevnega odziva. Zaradi tega so se poslužili skraj-nega ukrepa in na nivoju občine organizirali stavkoni odbor, ki je pripravil zahteve za uredilev razmer in tudi zagrozil s stavko v naši občini. Ker so se prepo-časi uresničevale, je stavkovni odbor to stavko tudi izvedel 31. maja.
Naša poklicna dolžnosl je, da delavce podpiramo v njihovih zahtevah v kolikor so v skladu z zahtevo po uveljavitvi tistega, kar jim pripada. Zaradi tega smo na nivoju občinskega sindikalnega sveta nudili to pomoč.
Alije stavka potekata v skiadu z znanimi stavkovnimi pravili?
»Lahko rcčem, da je bila v večini točk poistovete-na z doloiili stavkovnih pravil, marsikaj pa smo se ob tej stavki pedagoških delavcev tudi učili.«
Kako ste lo stavko ocenili v predsethtvu?
Nedvomno je bila to sedaj najširša in največja ler najbolj odmevna stavka v naši občini. Bila pa je tudi najbolj boleča. Posredno so jo občutili tako tudi otroci, njihovi starši in seveda tudi samo združeno delo. V okviru predsedstva občinskega sindikalnega sveta smo analizirali vse te zahteve delavcev v šolah. Bili smo soglasni, da jim izrečemo podporo, tudi ob skrajnem ukrčpu. Imeli smo nekaj pomislekov glede istočasnosti poteka zbora ljubljanskih delavcev v Cankarjevem domu. a povedati je treba, da je bila stavka napovcdana že pred tem zborom.
V našem obvestilu javnosti jc stavkovni odbor javno povedal zakaj se jc odloči za izpcljavo stavke. Predhodno pa smo se zavzeli za zagotovitev varnosti in varstva olrok v času trajanja slavke.
Ali sindikalno članstvo dovolj dobro pozna stavkovna pravila?
Stavkovna pravila so rezultat dogajanj v preteklem obdobju in tudi ta, ki so sedaj »veljavna« ne zajemajo vsega in še posebej ne specifičnosti iz posameznih stavkovnih sredin. Znotraj posamezne stavke se za-torej pojavljajo odstopanja od teh pravil. Le-ta pa je prilagojena sredini, kjer se stavka odvija. Pravila sama pa javnosti niso dovolj jasno poznana, saj ne bi sicer prihajalo do tako različnih dogodkov, ki se v posameznih stavkah pojavljajo in imajo večkrat tudi ncgativni učinek.«
Aktualna temaje tudi prenova sindikata?
»Res je. Veliko govorimo o sindikatu in njcgovi klasični vlogi, ki pa se je v naši socialistični ureditvi nekoliko podredila stranskim dejavnostim in je iz-gubljala na pomembnosli in vlogi samega prvotnega značaja. Teze, ki so v razpravi. nam dajejo slutiti. da se bo tudi v sindikatu vendarle premaknilo in da bo sindikat pričcl opravljati res sindikalne naloge, ki izhajajo iz same opredelitve v dejavnosti sindikata. Ta pa je v zagotovitvi materialne in socialne varnosti delavcev. Sindikat mora skrbeti, da se uveljavi nače-lo, da mora delavec s svojim rednim delom v polnem delovnem času dobiti tudi realno socialno in matcri-alno varnost. ki si jo z delom zasluži. Izhajati mora-mo tudi iz načela, da bo sindikat samostojna in neodvisna organizacija delavcev v katero se članstvo združuje prostovoljno na podlagi interesa in pro-grama.«                                            .;   .    .-'  -
Kaj pa kadrovska ststava?
»Kadrovski prenovi sindikata moramo dati pouda-rek pri izbiri kandidatov za opravljanje posameznih funkcij. Dosedanja praksa izbire kandidatov meče slabo luč na preteklo obdobje in izbiro na tistc »preostale« kandidate, ki so še ostali na rešetu po konstituiranju raznih samoupravnih, delegatskih in drugih dolžnosti.«
Kaj pravijo o prenovi sindikalni aktivisti?
»Zahteve o prenovi ne zajemajo vseh tez. O tem je bilo veliko napisanega. Večina osnovnih organizacij se je aktivno odzivala v razpravi in dajala pripombe predvsem v smeri kaj želijo oziroma bolje povedano, kaj pričakujejo od prenovc svoje organizacije. S tem naj bi odpadli tudi vsi pomisleki o organiziranju »posameznih« sindikatov, kljub temu, da bi bila včasih tudi dobrodošla konkurenca znotraj delovanja samega doscdanjega sindikata«
Pričete so se ie tudi priprave na kongres?
Že iz same pobude za prenovo sindikata se vidi, da si želimo boljši sindikat. O tem kaj načrtujemo. kaj pričakujemo in kaj bomo dobili, pa naj bi odločal kongres kot najvišje telo sindikalne organizacije. Glavne teme in odločitve kongresa bodo namenjene novim opredelivam statuta, predvsem pa programu delovanja sindikata.
Z aktivnostmi in prvimi gradivi za kongres, ki bo marca prihodnjega leta, smo že seznanili vodstva osnovnih organizacij. Prav od njih pričakujemo naj-več pripomb in predlogov.
Ati imate kakšno posebno sporočilo zo viške sindikal-ne aktiviste?
»Kot dolgoletni sindikalni delavec si želim sodelo-vanja z vsemi osnovnimi organizacijami sindikata in pcko njih tudi z vsemi organizacijami združenega dela v viški občini. Želim predvsem ustvarjalnega sodelovanja, saj se zavedam, da tudi sto profesional-cev ne bi moglo zadovoljivo opraviti dela brez pod-pore članstva in njegovega prispevka. Pri svojem delu ne smeš biti enostranski, zato je prcd sleherno odločitvijo potrebno pretehtati stanje in razmere obeh strani«