IZVIREK PREMOŽNOSTI ali PEAVI POIOCEK za nje napravo in vstanovitev med. ljudstvom. Spisal in na svetlo dal JOSIP GODINA-VERDČLSKI TISK rKTEnmUJEV IN morterrav v terstu. Založnik je spisatelj. O šoO £ Z KAZALO Kadar da kcdo na svetlo kako si bodi knjigo ali tudi le knjižico, navada mu je po¬ vedati, kaj da je prav za prav dalo priliko tacemu delu. Derže so te splošne navade, povem tukaj naravnost tudi jaz na kratko, zakaj da sem se tega svojega delca lotil, ako- ravno bi si vtegnil sicer to skoraj že vsak bralec lahko sam mislili. Moja želja je od nek¬ daj bila, da se ljudstvo podučuje, kolikor jo le mogoče, v vsi h zanje važnih in koristnih rečeh, posebno pa v dobrem gospodarstvu, ker je to pač prava podlaga naši sreči in zadovolj¬ nosti na svetu. Mi vidimo skoraj vsak dan, da si človek brez tacega gospodarstva le jako škodi in na zadnje celo, kakor se navadno reče, na beraško palico pride; vidimo, pravim, kako da se j eden ali drugi po napačnem in nespa¬ metnem žive tj u že v kratkem brez kake si 2 6 bodi koristi znebi svojih, akoravno tudi obil¬ nih dobičkov, porabljaje jih le ne samo za nepotrebne, temoč še za pogubne reči ; vidimo, kako strašno da ravno po tem strada in terpi marsikaka družina, ki pade, in ne more se več na noge spraviti. — Ta ista žalostna pri¬ kazen, in pa vroča moja želja, da bi se vendar po primernem in zdalnem pripomočku lakošna nesreča ovirala, kolikor bi le mogoče bilo, je tedaj tudi mene močno spodbadala k napravi in objavljenju le, po moji misli z velikim pri¬ dom tudi v ljudskih šolah ob kaki priliki Išhko porabljive knjižice. — Gojim si up, da bo morda vendar kaj pomagala. Bog daj, da bi! Sicer blagor temu, ki je ne potrebuje! V Terslu meseca maja 1873. Spisatelj. IZVIR PREMOŽNOSTI, ČLENEK I. Splošna opazka. Pravi in poglavitni izvir premožnosti med ljudstvom je ta-le: delo in pa stanovitosl in terpežnost pri njem ; zaupanje in zanašanje na samega sebe; poraba vsake dobre in sre- čonosne priložnosti; serčnost in pogumnost; umno in pravo ravnanje z denarjem, to je, z dobičkom prihajavšim iz dela, tedaj : ogibanje dolgov, zmernost pri vživanju jedi, pijače in veselic, in prostovoljna pogrešba ali stanovit¬ no opuščanje nepotrebnih, čeravno vgodnih reči, imajočih si izvir le v nezmernih telesnih poželjenjih; sicer dalej še tudi ljubo zdravje; 8 priljudno obnašanje z vsimi ; in pa, vsaj po misli pisatelja — prava pobožnost kot močna naša podpornica v dobrih početjih. ČLENEK II. Delo in njegova moč. Kaj da je delo, to je že sploh znano; je namreč človeško dejanje, človeški trud pripra¬ ven za dognanje kakega namena, ki se zeli doseči, naj si bo za eno ali za drugo korist in potrebo. To dejanje ali ta trud meri pa na dvoje reči, to je, pervic na izpeljavo kake stvari služeče za porabo v eni ali drugi za¬ devi in drugič na dosežbo njemu primerne¬ ga plačila ali sploh dobička za tistega, ki delo ispeljuje. Ve se sicer vseskozi še tudi, da so dela razne versle : jeden se loti tega, drugi druzega, in ostaja po navadi neprestano ali stanovitno pri tistem, katero si je precej spervič izbral, kar je pa tudi že zato pravo in dobro, ker pač preskakanje od ene verste dela do druge mora si imeti za škodni naslč- dek to, da po takem preskakanju ne ume de¬ lavec na zadnje popolnoma izveršiti ne onega 9 ne druzega dela ; redko se kedaj nahaja kak človek, ki bi enako zveden bil v raznoverstnih delih. Zalegade! zdeva se pa tudi jako pamet¬ na in koristna odnekdanja navada razdelevati dela, na primer, v večih fabrikah, kakor sicer še drugod, med delavci, katerih enim je po tem odmcnjena in prepuščena ta, drugim dru¬ ga versta raznih opravil, da se tako izpeljava vsacega izmed tistih na zadnje čedalje bolj popolna prikazuje. — Ako se sicer kak človek spervič tudi le z jednim odločenim dčlom kot poglavitnim peča, n ij e zato vendar ravno izkle- njeno zanj vsako drugo opravilo kot stransko, ki se mu vtegne pa ščasoma spremeniti v po¬ glavitno in zanj mnogo bolj koristno ali sploh bolj dobičkonosno, kakor mu je bilo pervot- no. Pač opravila te zadnje verste so večkrat, kakor so sicer tudi že bila, take narave, da jedno ali drugo izmed njih more človeka celč v poseben in bolj važen slan pripraviti. Za¬ stran tega znano nam je že veliko število pri¬ merov. Tako, postavimo, se ve, kaj da je bil od začetka, in kaj pozneje nek Vilelm Carey (se izgovarja : «Keri»), rojen leta 1761 na Angležkem. Bil je la človek pred nekimi 60 leti v angležki Indiji kot jako priden in sla¬ ven misijonar (preobračevalec divjih poganskih narodov h kristjanslvu). Sede nekega dne kot 10 4 povabljen po ondešnjem deželnem poglavarju pri velikem kosilu z marsikaterimi drugimi imenitnimi gospodi vred, se je upal jeden izmed tistih potihoma svojega soseda pri mizi poprašati, nije-li bil ta Carcy nekdaj čevljar‘l Tisti pa, bivši jako tancega sluha, in ne daleč od njih, odgovori na to nanagloma : «Ne, on nije bil le vij ar, ampak bil je le k er par» (kako osupnjen in ob enem gotovo tudi osramočen da je ostal pa omenjeni gospod po lem odgo¬ voru, si vlegne vsak lahko misliti !) Vkvarjaje se namreč v mladih lčlih s čevljarijo ali po njegovi lastni tadašnji terdilvi, s kerparijo, se je on ob urah počitka rad pečal tudi [s pre- biranjeifi marsikaterih lepih, podučivnih in koristnih knijg raznega zapopadka, katere si je dobro vedel iskati in dobiti. Sicer vevh tega vadil se je pridno še v pisanju. Skoraj že v kratkem zapustil je pa po vsem svoje pervot- no opravilo, in se odslej tako posvetil drugim bolj važnim rečem — bogoslovnim naukom, da je postal na zadnje celo misijonar v Indiji, kakor se je sicer že omenilo. — Valter Škot (Walter Scott), tudi Anglež, rojen leta 1771, je bil spervič vbog prepisalec pri nekem odvet- niku (advokatu). To njegovo delo mu je pri¬ našalo le trt revne vinarje za vsako prepisano stran. 11 Dobival si je pa pri vsem lem s celodnev¬ nim jako sitnim delom po svoji posebni prid¬ nosti toliko, da mu je mogoče bilo, kupovati si po malem marsikatere važne knjige, katčre je s posebno radostjo ali timveč prav strastno prebiral ob prostih urah , se tako sam po- dučeval in dušno omikoval. To ga je peljalo pa do visoke stopnje učenosti, kakor je sicer že po vsem svetu znano : bil je najimenitniši angležki pisatelj, in prišlo je na svetlo nje¬ govih izverstnih knijg veliko število, ki se povsod bero. Še zdaj živeči nadškof G. v Avstriji, je bil v svcji mladosti, kakor slavni rajnki M. Verne, prošt v Teistu, tudi kravar ("pa¬ stir krav), je pa ob enem v nčko šolo ho¬ dil. Odrekši se po vsem pastirske in sploh kmečke službe, se je resno podal na višje šolske nauke. Obneslo se mu je ščasoma po svojem poslavljanju v cerkvenih zadevah, da pride na zadnje celo — do časti nadškofijslva. On se sicer nije tudi nikdar sramoval pove¬ dali vpričo vsili ob kaki si bodi priliki, kaj da je bil v svoji mladosti. Ob nekem sloves¬ nem kosilu je pristavil temu, saj kakor smo slišali, celo tudi opazko (pa vendar le za šalo ali za smeh, se ve), da morda ravno kaka krava, kalčro je pasel, si ga je na rog vzela, 12 in pa na visoko povzdignila, kjer se zdaj na¬ haja (namreč kot nadškof). — Sicer tudi pi¬ satelj (zdaj komisar pervega razreda pri tinanč- nem vodstvu avstrijsko—ilirskega Primorja v Terstu) je bil pri svojem ujcu v Fedrigovcu pod Bajto v teržaški okolici od leta 1816 do leta 1824, tedaj skoraj osem let hlapec, to je, vertnar, kuhar, in pastir, pečal se je pa ob enem (a le na skrivnem \) z branjem raznih ujčevih slovenskih knjig, in je bil sicer v zadnjih treh letih celo tudi — šolski učenec, pa zato vendar hudo preganjan kot nek poba- jač, in klatež (!?), dokler mu se nije na zadnje po velikem trudu obneslo, da zapusti ujca za vselej, in da hodi pa po vroči želji tudi svoje mačehe Marine redno v šolo, v kateri je bil sedemnajst let na svoje slroske, dobivši si denarja z učenjem druži h deloma v šolskih rečeh, deloma v italjianskem, lrancozkem in angležkem jeziku. Po tem se vidi, s kakim dobičkom ali s kakim pridom da si vtegne vsak dčlavec, zlasti v bolj mladih letih porabili ure svojega po¬ čitka po navadnem delu in trudu, posebno ob nedeljah in praznikih, ki pa služijo, žalibog ! večini delavcev navadno le za marsikaj dru- zega — za nezmerno živelje, za žlempanje, po katerem se zagrešajo sicer še z onečaščenjem in 13 tedaj se zaničevanjem tih svetih dnevov, in toraj naravino ob enem tudi za nesrečno in nespametno zapravo svojega, ob delavnikih težko pridobitega denarca, to pa zlasti v večih mestih in tudi v bližini skoraj sploh po njih pohujšanj, ali, tako rekoč, prav okuženi. Kar zadeva sicer važno tako imčnovano »vpraševanje ali pretresovanje zastran delav¬ cev«, namreč zastran končne odločbe,da sesaj vstanovi vgodna razmera in zadovoljnost de¬ lavskega stanu lakč, da se ne rabi delavec kot pravi sužnik ( shiavo ) samo za korist in dobiček gospodarja , ampak da se mu zaslu¬ ženo plačilo za pristojno in pošteno preživljanje redno odmeri, — dela se v tej zadevi že ne¬ kaj časa po raznih deželah in mestih. Sicer, kakor je sploh znano, nekoliko se je že po¬ pravila la stvar pred kratkim nekaterim de¬ lavcem v prid, to pa vendar še le po znanem njih vporu imevšem si za cilj povišanje pla¬ čila za njih delo po zaslugi (pa glejte zastran tega tudi pod členkom XI). ČLENEK III. . Zaupanje in zanašanje na samega sebe. Kedor pričakuje, da ga v njegovih za¬ devah le drugi podpirajo, ta je vrčden obža- 14 lovanja, pa ob enem tudi ojstre graje, druzega težko. Pomaga naj si vsak rajši sam , kolikor mu je le mogoče, opiraje se pri svojih počet¬ jih in opravilih na svojo zdravo pamet — na to, kar mu tista za dobro, koristno in po¬ trebno svetuje ; naj bo pri njih serčen in po¬ gumen ; »serčnemu in pogumnemu pripoma- ga sreča«, pravi tudi nek star pregovor. V dokaz žive resnice lega pregovora omenjamo tukaj, da se ne govori o velicem številu drugih pridnih možakov, le bivšega v Terslu bogate¬ ga Kalistra in pa Cortija , katerih pervi (rojen leta 1806 v Slavini na Kranjskem), porablja vsi si v prid resno in s posebno razumnosljo vsako priložnost zdevajočo se mu vgodno, berž ko se mu je podala, se je bil kol še mlad samo s pomočkom nekega majhnega zneska (kapitala) v denarjih začel poprijemali raznih, spervič malih in neznatnih, a sčasoma po njegovi posebni skcrbi in po nj6govi vsega občudovanja vredni pridnosti čedalje bolj do¬ bičkonosnih opravil, katčrili obrodek mu je služil pa za njegove vsakdanje potrebe, in ob enem sicer tudi za pomnožovanje, ražšir in napravo rodovitnosti tih opravil, dokler si ni je — skoraj v 30 letih — na zadnje pri¬ dobil tacega in tolikega premoženja, da so njegovi nasledniki (verbi) po njegovi smerti 15 pripetivši se leta 1864 plačali od njega za davek po dolični postavi nič manj ko — 95,000 goldinarjev, kakor se je sicer že po¬ vedalo v nčki drugi knjigi ; drugi, to je, Corti (Italijan), pa prišedši pred nekimi 50 leti v Terst kot prost in vbog zidar, se je vedel sko¬ raj že v kratkem času, namreč celo samo v dvajsetih letih (!) po svoji neprestani delavnosti in po svojem dobrem in razumnem gospodarstvu povzdignili do takošne premožnosti, da je za¬ pustil leta 1844 kot milijonar mnogo velikih in prekrasnih, na južni strani teržaškega mesta ležečih poslopij velike vrednosti, katerim pra¬ vijo zdaj le «case Corti« (uliea pa, kjer so tista, se kliče «Via Corti, čeravno jih je sezi¬ dal tudi še drugod). Po vsej pravici terdi sicer tudi nek an- gležk pisalec, da se prikazuje le kot prava slabost in pomanjkanje natančnega prevdarka pri tistih udih kake si bodi deržave, ki pri¬ čakujejo vse samo od njene vlade, medtim ko vendar timveč prav za prav le deržava potre¬ buje zdatne in obilne [pomoči svojih lastnih udov, da si srečen obstanek napravi in se terdno vzderži. Kar bi se moralo po njegovi in sicer tudi po naši misli od vsake deržavne vlade 16 silno in ojstro tirjati, je pa njeno dopuščanje zadostnih slobodnosli in pravic potrebnih, da vtegnejo njeni podložniki ;brez kake si bodi zadrege in ovire porabili za'svojo korist vsako njim vgodno priložnost, razvijati svojo jdelav- nost, in zboljšati si ravno tako vsestransko stanje. Sicer deržavne vlade ne premorejo pa še tudi toliko, da bi pripravljale po svojih postavah lenuhe na pravo pot, to je, spreme- njale jih v dobre in pridne delavce: saj one si imajo pač za navadno nalogo in dolžnost v poglavitnem le varstvo in hranitev živenja, slobodnosti in imetka (posestva) podložnih jim deržavljanov. Kaka da ima bili jedna ali dru¬ ga vlada, to je ležeče skoraj na samem obna¬ šanju, delovanju in pridu listih. Zategadel je pa tudi nespametna misel nekih narodnja¬ kov, da bi se moral ta ali oni vladar kot nek njih nasprotnik celo po sili odpraviti iz tega sveta zato, da se tako njih reči ali sploh vse der¬ žavne zadeve na bolje obernejo. Dokler se narodje derže sami sebe v sužnjosti in nesreči, jim spremčrnba vlade nič ne koristi. Narodni napredek izvira timveč iz pridne delavnosti, serčnosti in poštenosti, na¬ rodno vpešanje, narodni prepad pa iz lenobe in zaspanosti posameznih udov naroda kakega 17 si bodi *). Zanašanje le na druge, da nam pomagajo, si ima po navadi slabo podstavo tako v velikem, kakor v malem. Nškdanji, sploh jako čislani škof Grostestev deželi ime- *) Tukaj nam pride na misel znana žalostna osoda nas Slovencev, ki so v naših narodnih zadevali bijemo, žalibog! že toliko let z vlado in z nemškutarji zarad okrašenih nam pravic. Pa vendar tudi mi se za¬ stran tega preveč na druge zanašamo, in sami premalo delamo, a ob enem vedno blebečemo o nekem napredku, za katerega premalo skerbimo. Kako se neki čisla in spoštuje še tisto, kar se med našimi narodnjaki piše, napravlja in na svetlo daja? Tako, da je žalost in sramota! Kaj marajo le tako imenovane Čitalnice za vse tor In vendar so vsacemu narodu prava šola, in pravi pripomoček, da se izobražuje in se za svojo narodnost resno vname, zlasti dobro prerajtane in dobro vredo- vane primerne' knjige, katerih pa nimamo še dozdaj, kakor bi se želelo : piše se večidel samo za bolj včene ljudi, za druge — za prosto ljudstvo malo. Kar se ob¬ javlja po vse hvalevrednem trudu Družtvasv.Mohora v Celovcu, nije nam zadostno ; treba je našemu ljud¬ stvu Še druzega; treba mu je še tudi kratkočasnih, mi¬ kavnih, in vabljivih, pa se ve, ne pohujšljivili, pogosto- ma spisanih in med njim razprostiranih cenik malih knjižic. Za to bi.skerbeti morala posebno „Matica Slo¬ venska" v Ljubljani. Nemci razumevajo to stvar bolje, medtim ko se mi — tako rekoč, le peščica Slovencev 1 — sramotno in neprestano koljemo (dokaz nam dajajo zastran tega naši sadanji časniki!). Ko je bil pisatelj te knjižice nekaj let na Koroškem, hodil je tam več¬ krat v uradnih opravilih tudi po slovenskih krajih. Na¬ hajal je pa v gostilnicah in v kerčmah nemške brošuri- ce, katčre tje pošilja nemški kujigar iz Celovca. Na vprašanje pa, zakaj da bero le nemške knjige ? si je imel za odgovor: „Ker nimamo slovenskih, katere bi sicer rajši brali". Kaj je to? Gospodje, premišljujte 1 18 novani Liukoln na Angležkem, bivši sin ne¬ kega prostega kmeta, je imel brala sicer ne¬ koliko izučenega, a vendar precej nepri prav¬ nega in skoraj lenobnega, ki je ostal kmet, pa je želil stopili iz lega svojega stanu, imevši si ga po nekakem za prenizkega. Zalo pa je tudi prosil brata škofa, naj mu pripravi kako posčbno službo, kakoršno opravljajo po navadi le bolj uččni in omikani gospodje. A na to mu odgovori škof lakč-le : «Brate ! če ti je pohabljeno oralo (plug), ti ga dam rad popra¬ viti, ali če ti jo cerknil kak vol, ti kupim rad druzega; a zaželjcne službe ti ne prisker- bujem: ti kmetuješ z voli, in pri tem opra¬ vilu te puslim». Razumeval ježezdavnej to stvar posebno anglcžki narod ; in pa napravil si je sicer tudi po stanovitni delavnosti izviravši mu iz zaupanja in zanašanja na samega sebe vse to, kar si zdaj ima — dobičkonosno tergovino in izverslno obertnijo, po kateri se. razbistri važna prikazen, da večidel samo iz Angležkega pri¬ hajajo na druge kraje najlepši in najbolj po¬ ljubni umetni pridelki, po tem se pa naravi- no množi tudi njegova bogatija in vsestranska omika čedalje bolj od dne do dne. 19 ČLENEK IV. Umna in pravočasna poraba v g o d n i h priložnosti. Tudi lakošna poraba zdaja in pri poma¬ ga velikokrat k premožnosti: pripetilo se je že marsikedaj, da je jednega ali druzega, če tudi le nekoliko bistroumnega človeka, ta ali ona, spervič morda na videz neznatna in ne- pomenljiva stvar, katero je on koderkoli si bodi po sreči zapazil, in jo pa dobro pretehtal, vabila in močno spodbadala ali po nekakem prav mamila, da si jo v prid deva kot poseb¬ no priložnost za dosego kakega dobrega na¬ mena. Kaj je dalo, postavimo, znanemu Kri¬ štofu Kolombu, sinu nekega vbozega tkalca, rojenemu leta 1136 v Genovi na Italjianskem, pravi uzrok, da išče in da srečno tudi najde skoraj pred 380 leti ogromni tako imenovani «novi svel» — Ameriko ? Potoval je že v mladih letih rad in večkrat po atlanškem morju (glejte obris dveh polovic zemeljske krogljo, ki je priložen knjižici pisatelja leta 1872: «Kratek pregled vesoljnega sveta«) od enega kraja do druzega, in pa ob lem, sicer žena 102 strani knjige «Pod Lipo« leta 1869 20 omenjenem potovanju enkrat po sreči zapazil na poveršju morske vode neke stare 'indijan¬ ske čolniče, in pa verli tega tu in tam še marsikatero sadje priplavivše od sdnčno-zahod- ne strani, kjer leži Amerika. Po tem je sodil, da biti mora tam še nek drug del sveta. Sklenil je toraj na lej podlagi za terdno ga iskati. Sicer našel ga je tudi v resnici leta 1492, pa vendar še le po veliki borbi se svojimi protivniki, in tedaj po srečnem zma- ganju neizrekljivih težav vsake versle, ki so se mu vpirale od raznih strani, in se je takč na veke poslavil. — Kaj je dalo jako imenit¬ nemu zvezdoslovcu Newtonu priložnost, da se prepriča, in pa objavi svoj dokaz, da se nebna telesa (sonce, luna, in druge zvezde) jedno dru- zega k sebi pritezajo in da se v neizmernem prostoru, kjer je vesoljni svet, ali v tako ime¬ novanem zrakomorju ver te po stanovitnih po¬ lih, kakor se je sicer povedalo že v § 8 zgo¬ raj opomnjene knjižice lota 1872? Dal mu je to priložnost pred njim pri peti vši se po sreči pad nekega jabolka, — pad pa, ki je njega močno spodbadal k natančnemu pretehlanju te same na sebi po vsem neznatne in komaj opomenljive prikazni, in ga po lem peljal na zadnje do važnega sklepa zadevajočega ome¬ njeno pritekanje nebnih teles med sabo. 21 Ravno tudi umna in urna poraba vgod- nih priložnosti je osnovala sicer tudi srečo, to je, pri možnost istih že prej opomnjenih dveh pridnih počelnikov raznih dobičkonosnih opravil, Kalistra in Cortija: berž ko se jima je namreč prikazovala ena 'ali druga izmed takošnih priložnosti, zlasti ob času oznanjenja dražbe za dajanje v zakup (kant ) kakega bolj važnega in obširnega dela ali sploh opravila, sta se trudila na vso moč, da si ga prevza¬ meta, sicer se ve, le po prejšnjem [natančnem prevdarjanju zastran dobička, ki bi ga vleg- nilo jima nosili. Kar je posebno Cortiju med drugim jako pripomagalo, da si pomnoži pre¬ moženje, bilo je po njem jako redno izpeljano zidanje sadanje ogromne nove bolnišnice v teržaški okolici, to je, v Kadinu; Kalistra je obogatilo pa večkratno srečno jemanje v za¬ kup pobiranja vžilnine in cestnine na raznih krajih, celč tudi na Ogerskem in v Italiji. Sicer povedalo, in pa pri tem ob enem tudi zagotovilo se nam je kot nekaj po vsem res¬ ničnega skoraj pred dvajsetimi leti, da, ko se je bil — še po kmečko oblečen — tudi la mož prikazal pri leržaskem magistratu v sobi, kjer je bila poprej oznanjena dražba za daja¬ nje teržaško—mestne vžilnine v jako tolsti zakup, so se mu takrat tam bivši gospodje, 3 22 vdeleževajoči .se te dražbe, med sabo zbadljivo smejali; in celo dotični komisar (morda ven¬ dar le kot onim prevelik prijatelj za kak — dobiček!) se je bil predcrznil ga nanagloma poprašati, kaj da on neki tu hoče?«Ali kaj da bočem?« zaverne na to kmet Kalister. «Vde- ležiti se tudi jaz mislim tukajšnje dražbe. Saj pa š čim vam plačujejo gospodje v Terstu ? Gotovo le s kartami! Jaz plačujem pa s to¬ lar ji .d Ko so to zaslišali zgoraj omenjeni go¬ spodje (bili so pa neki judje), ki so imeli po navadi tudi že prej kot združeni v zakupu pobiro teržaške vžitnine, dajavše jim vsako leto mnogo dobička, po tih besedah vsi pre¬ strašeni, so si nanagloma pomignili eden dru- zemu, na neko stran šli, se tam med sabo hitro nekaj pogovorili, pa Kalistra k sebi po¬ klicali, in mu 60,000 goldinarjev ponudili, da le odide, in jim opravila ne moti, da jim tedaj sreče ne spodnaša. S tim Kalister zadovoljen se odmakne, pridobivši si tako ob tej priliki v malo minutah in pa brez nobene težave — 60,000 goldinarjev! Tako smo jo slišali iz ust nekega magistralnega uradnika, in tako jo povemo. Marsikedo, se ve, bolj pameten, ko tisti, kateri, kakor pravijo po navadi Rusi, «hodi 23 po gozdu, pa ne vidi derv za ogenj«, dejavši si v prid kol posebno vgodno priložnost tudi kak shod ali prehod ljudi, ki se je sčasoma izcimil tu ali lam za kar si bodi, je začel kakošno, spervič sicer ali prav malo, ali lim- več neznatno prodajo na drobno, ki se mu je pa vendar celo že v kratkem po dobrem in razumnem njegovem gospodarstvu takč po¬ množila, da mu je na zadnje zadostno premož¬ nost, in tudi bogatijo prinesla. Bilo je goto¬ vo to po vsem nasprotno čudnemu ravnanju tistega kratkovidnega teržaškega kavarnika (kafetirja), ki si je imel na jako dobrem in vgodnem kraju kavarno bivšo po navadi obil¬ no obiskovano, jo pa lani (leta 1872) celo z velikimi stroški v neko drugo lepo (a zanj depo) novo poslopje na takošno stran preložil, kjer nije vendar po navadi tacega shoda ali prehoda mestnih ljudi, da bi vtegnili vanjo zahajati in tako njemu dobička nositi; in to- raj po nekakem tudi podobno ravnanju tistega psa, ki je, kakor se glasi neka basen, plaval čez neko vodo z vkradenim podolgaslimfkosom mesa v gobcu, je pa, vidši pod sabo njegovo senco, katero je imel za drug kos mesa, spu¬ stil pervega v vodo, hlapnil rajši po tistem, to je, po sčnci-, a imel nije revež, se ve, na zadnje — ni !! 24 Sicer tudi marljivi Terst daja okoliča¬ nom tako, kakor še drugim, dela, ki se v njem in v njegovi bližini opravljajo, mnogo lepih priložnosti za marsikak obilen dobiček, žalostno je pa vendar, da si jih oni premalo v prid obračajo, medtim ko si tujci vedo tu bolj pomagati, čeravno se ne more sicer tajiti, da je marsikedo med njimi (na primer, Zahar in Mlač v Verdeli, Bjekar v Kolonji, Primo¬ žič v Rojanu, Perlot in Starec v Barkolah, Kljun in Lovrenčič v Rocolu, in še nekaj drugih), ki se pridno in rad poprijemlje tega ali onega bolj dobičkonosnega dela, in si po tem stanje zboljša. Lep izgled je dal dozdaj tudi na Opčinah zastran lega Danel (Daneu), ki je začel bil tam tergovati z drobnjavo, po- rabljaje pa razumno in s dobrim gospodarenjem dobiček izviravši mu po malem iz tega, si je pomagal na zadnje tako lopo, da si je sezidal velikansko poslopje in napravil znamenito go¬ stilnico, kaker še marsikaj druzega. Marljivi in delavni sin .... ga lam posnema, kar je vse hvale vredno. Ob tej priliki omenja se še tukaj, da celč tudi spis te knjižice si je imel izvirek v neki posebni priložnosti, katere poraba ne bo pa pisatelju rodila kake primožnosti ali kakega do- 25 bička ; ker pri nas nije take sreče! dobiček bo morda prinašala le tistim, katerim je od- menjena; v tem namreč, da je on prebiral neko njemu po srdli v roke prišedše angležke, bolj obširne, in zarad njenega posebno važnega za- popadka na Angležkem nanagloma in skoraj prav strastno pokupovane knjigeimajoče si za obsežek primeren poduk ljudstva, zlasti v do¬ brem gospodarstvu, in sploh pa v vsem tistem, ki mu kaže tudi z obilnimi izgledi, kako da si vtegne ono na tem svetu samo pomagati; — knjige, pravimo, katere naprava in ražšir po omenjeni deželi je pripravila nje spisalclju veliko in sprelepo imetje ali posestvo tam blizo loga imenovanega «Blackheath» (se izgovarja skoraj Blekhits). To prebiranje je tedaj zbu¬ dilo v njem vročo zeljo, napravili, še pred doveršitvijo neke druge obljubljene bolj obšir¬ ne knjige, na podlogi opomnjene angležke ne¬ kaj malega tudi za naše rojake, zlasti bolj nizkega stanu, med katerimi bi morda vteg- nila marsikomu koristiti. Pa ravno to bi pravi dobiček bil, po katerem samem on po¬ sebno hrepeni — kot po vsem nesebičen. 26 ČLENEK V. Denar in ravnanje ž njim. Denar — beseda izviravša iz latinskega d&narius, kar je pomenjalo pri starih Rimcih deseti del nalaš napravljenega plošastega kosa kovine z nekim posebnim vtiskom ali z neko posebno podobo — služi, kakor je že znano, za plačevanje ene ali druge reči med ljud¬ stvom, se ve sicer, da tudi vrednosti kakega storjenega dela, in se prikazuje zdaj pri nas tudi v podobi popirnatega kosa z nekim nad- pisom. Se ve pa, da ta kos popirja sam na sebi nima nobene vrednosti, ampak da imajo le kot nakaznica, na katčre podlogi bi morala dolična kasa banke ali tudi deržave, ki daja takošne karte pod imenom «bank-nole» ( ban¬ kovci ) ali »deržavne note« med ljudstvo, iz¬ plačevati nje prinescu v gotovih denarjih na njej zaznamnjani znesek. Vsak človek skazuje svojo modrost in svojo skerb za dobro gospodarenje posebno po tem, da ravna vselej pametno in redno z denarjem kol poštenim dobičkom kakim si 27 bodi, sicer pa, to je, po zapravljivosti, in po¬ trati razodeva le svojo nepremišljenost in ne¬ vednost v svojem živetju in v svojem gospodar¬ stvu. — Čeravno denar ne sme biti poglavitni čilj človeške delavnosti, ve se vendar samo ob sebi, da ga mora vsak za nekaj važnega in potrebnega števati, naj pa čenčajo neki sa~ njarski modrijani karkoli jim je drago (sicer tacih je gotovo le malo sdaj na svetu). S po- močkom denarja se daja mnogo dobrega, ko¬ ristnega in lepega napraviti, in pa s tim, se ve, tudi splošna, vsestranska zadovoljnost med v ljudstvom osnovati. Človek brez denarja nima ne zdravja, ne združnega živenja, ne prijate¬ ljev, neznancov; ali, kakor se je od nekdaj po tem-le pregovoru iz latinskega vzetem večkrat reklo: Člevek brez denarja je podoba smerti. Nasprotni dobremu in pametnemu rav¬ nanju z denarjem sle kol ostudni in gerdi napaki dve prenapetosti, namreč: zapravljivost ali potrata , in pa skoparija (ažurnost). Po vsej pravici je pismeno nekedo opazil, da «denar se mora imeti v glavi, ne v sercu«; namreč denar bi moral vsak rabiti po natanč- 28 nem premišljevanju le za takošne reči, kate¬ rih mu je bolj potreba, da lepo in pošteno živi, z vso modrostjo in skerbno gledajo, da mu stroški nikdar dohodkov ne prekosijo, kar si bo imelo sicer za vgoden nasledek tudi to, da ga vsak drug obrajta, čisla in spoštuje, no pa za to, da ž njim streže samo nekim pogub¬ nim strastim, nekim poželenjem, katerih spol¬ ni tov ga pelje pa le v tolike in take dolgo¬ ve, da mu nije več po tem mogoče se iž njih izkopati — v siromaštvo in v sramoto, ne te¬ daj za nezmerno, nepotrebno in drago jed in pijačo, za več ali manj škodljive igre, za pre¬ drage in zaveržljivc veselice, in sploh pa za lake reči, katerih potrebo vidi in spoznava le zapravljivec po svoji zmešani ‘glavi — po svoji nepremišljenosti! ČLENEK VI. 11 e r z d a n j e nagnenj, poželenj in navad. leden izmed poglavitnih pripomočkov za deržanje svojega dobička v redu, da se ne 29 zameče, ampak da se rabi le za korislne reči, je ravno tukaj gori omenjeno berzdanje. Člo¬ vek, posebno mladeneč, se ve, čeravno v por- vib letih primerno in skerbno odgojen in vse¬ stransko podučen, se zaleti po nesreči premno- gokrat v takošne priložnosti, katere, če se ne ve, ali se noče njih zapeljivemu vabilu zadosti jako vpirati, ga tako silno in strašno obvladajo in omamljajo, da je po tem že v kratkem, in pa večidel tudi — za vsdej zgu¬ bljen, ako ga kaka po vsem nenavadna ali posebna stvar več ne reši, kar sc pa, žalibog! redko kedaj pripotuje; ker navada je tudi ta- cemu človeku druga narava {natura), od ka¬ tere se ne more lahko ločiti. Zatoraj po vsem resničen je gotovo tudi la-lo izrek nekega staro-riinskega pesnika govorivšega v priliki o nekem zlu kot bolezni: Vpiraj se že v začetku in berž; prepozno ti pride zdravilo, Ko se vkrčpila ti je dolga bolezen poprej. Da se pa čedalje bolj vidi, kako da člo¬ veka odvračajo od dobrostanja, in mu zapirajo pot do premožnosti ali sploh do pridobitvi potrebne pomoči zanj in še tudi za druge, in 30 kara da ga na zadnje pripeljejo neberzdana nagnenja, neberzdana poželenja in neberzdane navade, omenili bomo tukaj izmed nešlevilnlh primerov zapravljivosti in sploh slabega go- spodarenja nekatere iz novejšega časa — po znanem pravilu, da izglčdi najbolj uče. Gospodičič J. Sl. bivši devdt Ut v vsik dobrih rečeh pravi izgled svojim součenčem v šoli in pa ljubljenec staršem, kakor učiteljem, se je nespametno vergel, ko je bil v devet¬ najstem tčtu svojo dobe, to j e, leta 1807, v naročaj družbi razuzdanih in zapravljivih mla- denčev ilaljanskega plemena. Osodo si je pa po tem imel, kakor si jo ima lepo in zdravo jabelko, kadar se pridruži kakemu gnjilemu. Začel se je takrat (daleč od staršev kot dijak višjih šol) po njih zapeljavi vdeleževali strašno nevarne, in ravno zategadel pa tudi postavno skoraj povsod ojslro prepovedane, po francoz- kem «hazard» imenovane igre na sldpo srdčo, po kateri vtegne joden ali drugi, zlasti v družbi z bolj zvitimi igralci, večkrat že v malo minutah ali urah velike zneske denarja, in ščasoma celč še vse svoje, četudi znamenito premoženje zgubili, namreč, po tem, kakor se on, hrepeneč po dobilvi, upa ali derzne staviti, kar je njemu kakor drugim igralcem, 31 se ve, po vsem slobodno. — Verh lega pri¬ vadil se je bil la gospodičih dalej še tudi po¬ trate za drage jedi in za vpijančljive, ravno tak6 drage tekočine (za vina vsake baze i.t.d.), sploh pa gerdih in zaveržlji vih reči, in to po pregovoru, da «kedor se svinjam pridružuje, se tudi v blatu valja». Za dobre nasvete ne¬ kih svoj h pametnih prijateljev in znancov, ka¬ kor sicer tudi nesrečnih staršev, zvedših pa na zadnje vse to, nije se hotel nič brigati, ampak napredoval je terdovralno v svojih na¬ pakah razne verste. Imelo si je pa takošno njegovo nerazumno ravnanje za strašni nasle¬ dek to-le: zapravo listih 78 goldinarjev, ka- tčre je dobival vsak mesec deloma od staršev, zanj jako skerbnih, deloma kot pisalec ali po nekakem tajnik ( sekretar) pri nekem bogatem gospodu, in verh tega še delanje gerdih dol¬ gov pri raznih osobah (ljudeh), katere je ve¬ del zvijačno omamljali, da mu posode, na zad¬ nje celo poprodavanje boljše obleke in dru¬ gih reči, katere si je imel doma za svojo rabo, in to sicer tako, da je ostal poslednjič skoraj vas razcapan ali nag! Leta 1869 ga oče do¬ mu pokliče, mu najde po sreči dobro službo, mu daja lepe svete in poduke zastran njego¬ vega obnašanja v njej, posebno zalo, ker mu je šla tam ob enem dolžnost, prejemati tudi 32 denarje, in bi ga ravno to morda vtegnilo ma¬ miti in zapeljevati, da si tiste prisvoji in zapravi. Skazoval se je sicer v tej službi jako pridnega, in delavnega, zato je bil pa pogla¬ varju neizrekljivo poljuben. A od svojo napa¬ ke sejvendar, žalibog ! nije še odvernil, akorav- no se je staršem zdevalo, da se je po vsem predrugačil, to je, se popolnoma, in tako po¬ boljšal, kakor jim je bil slovesno obljubil, ko so ga posebno zastran tega krčpko spomi¬ njali. Igral, svoje denarje trosil in dolgove de¬ lal je nesrečnik še vedno, pač celč še bolj ko poprej — vse to pa takč zvijačno in takč na skrivnem, da nije prišlo staršem precej na znanje. Prederznil se je še tudi večkrat prila¬ stiti si nezvestobno kak znesek denarja prišed- šega mu ob službi v roke, da streže posebno grozovilni nagnjenosti do omenjene pogubne izgre, v katero je bil še vedno z vso strastjo zaljubljen. Vderževanje denarja je čedalje bolj napredovalo. Na zadnje, in pa že v krat¬ kem se je vse to zvedelo. Zasačili so gospo- dičiča 7 dne meseca marca tega leta ; in zdaj je v ječi in tedaj v pesteh pravici! Našel si je, kar je po svoji neporednosti, po terdovrat- nem in nespametnem zaničevanju lepih in do¬ brih podukov iskal. «Saj verč nosi vodo, do- 38 kler se ne razbije«. Kaj da bo kot osamljen počel, in kam da se bo obernil, ko pride po nekih letih iz ječ, naj si on zdaj sam misli, saj ima za to dovolj časa, katerega si nije prej imel, da pregleda nasledek svojega ne¬ rednega živelja, pustivši si po vsem v nemar le-le zlate besede iz latinskega vzete: Kar si počel, to delaj razumno, in misli na konec. (Kar se tiče sicer igre na slepo srečo s kartami, slišali smo pred kratkim, da se je po nesreči vtepla ta kuga celo tudi med nekatere Slovence teršaške okolice, ki se je neki vde- leževajo posebno ob nedeljah in praznikih: mi jim prav prijazno in ob enem pa resno svetujemo, da naj se na vso moč varujejo te strašno nevarne in škodljive igre, in da naj se pečajo rajši z drugimi boljšimi rečmi). Lela 1818 sta si Marija, hči kmeta An¬ tona . . . . , in pa zidar Anton F., nje tadašnji zaročuik, napravila za stanovanje na lepem, nekoliko visokem kraju blizo mesta . • . . . kmečko nizko bajtico na zemljišču, katero jima je dal bil opomnjeni kmet takrat, ko sta se imela poročiti. Dobička sla si pre- 34 cej imela, ker bila sta pa obedva jako pridna in sta si ga rada iskala, pa po tadašnjih do¬ brih priložnostih sicer tudi nahajala. Sčasoma se je tam izcimila družina ; število otrok je raslo ; a revna bajtica se vendar nije ražširila; služiti je pa morala za spavališče staršem in otrokom, za kuhnjo, za kevder, za jedilnico i. t. d. Razširiti se sicer zato nije mogla, ker se je bila v to družino že kmalo neka strašna nesreča vgnjezdila — potrata in nerednost! Gospodinja se je podala na vino, mož na vino in na žganje, in starši sin — lep in berhek mladeneč, ki je začel bil dobro zidariti, pa se za delo vendar premalo menil, imevši raji le¬ nobo in neredno živetje — na vino, na po¬ žrešnost, na igro in na tatvino, da streže svojim strastim in napakam vsake verste. — Leta 1837 je bil Marijin brat J . . . . takrat še tako imenovan visokošolec, je sklenil zgo¬ raj opomnjeno bajtico nekoliko ražširili in zvišati, jo tedaj po tem v redno in lepo malo hišo spremenili. Da zverši pa la svoj sklep, porabil je za to denar, katerega si je bil on po svoji pridnosti, in po svojem dobrem ali timveč prav izglednem gospodarstvu skerbno prihranjal in na stran deval. Pa kaj se je skoraj že v kratkem prigodilo, potem ko je bilo končano to delo ? Jemala je sestra zapo- 35 redoma denarje na posodo, zašla tako v velike dolgove, zastavila hišo, in zapravljala denar le po svoji razvadi — za nesrečno pijačo! Ker pa dolgov nije plačevala, vidila se je na zadnje prisiljeno prepustiti hišo v lastnino enemu in sicer tistemu izmed svojih upnikev^ ki je imel največ od nje lirjati. Po tem šla je z družino vred stanovat v neko tujo hišo za plačilo, to je, za najemščino. Takošno njeno ravnanje, združeno dalej še tudi z nerčdnim živčtjem moža in opomnjenega sina si je zad¬ njič imelo za žalostni nasledek neizrekljivo siromaštvo in pa — končni pogin te družine. Sicer vmerli so že mož, žena in sin; pa le tako, kakor so živeli!! Imeti si mora enako osčdo po takem ravnanju gotovo tudi vsaka dru¬ žina, katera si bodi, posebno kadar je cel6 gospodinja zapravljivka, medtim ko vendar tista, ki je dobra in pridna, derži, kakor se po navadi pravi, tri hišne vogle terdno po koncu. — Živela sta pred nekimi leti v K . . . . ne daleč od Tersta mož in žena z družino, imevša si precej dobro in lepo premoženje. To sta pa nemarno in neprestano zapravljala, dokler ga nista v kratkem vsega zapravila — po nerednem živetju, po pijančevanju, v ka¬ terem sla si bila tudi popolnoma zložna, in se 36 po vsem jedinila. Temu obnašanju se je sicer na vso moč vpiral, a je vendar ie prazno slamo mlatil, celo starši pametni sin Jakop .še zdaj živeč kot velik posestnik in milijonar. Tisti, ljubljenec svojemu bogatemu stricu.(duhovniku), dobivši od njega močne podpore zlasti v denarjih za dar, je s tim vedno tako dobro in razumno ravnal, da si je napravil sčasoma kaj lepega premoženja, katero jo pomnožil pa pozneje tudi s tistim velikim premoženjem, ki mu je omenjeni stric po svoji smerli zapustil. Zdaj je ta sin, kakor smo opomnili, že milijonar. Oče mu je, takč rekoč, še ob pravem času vmerl, da njemu in sebi sramoto po tem skrajša ali konča, ki je trajala tako že preveč let; mali je sicer še nekaj časa živela po njegovi smerti, pa le beračila, da si kaj dobi za — žganje ! Da jej bogati sin nije hotel pomagati, ali timveč njeno neredno in ostudno živetje podpirati, to je po vsem naravino, in ne sme se tedaj tudi grajati ali za zaničevanje matere imeli, ako se prevdarja vse prav, kakor sc tiče. Pripetilo seje celo, dajo on ob neki posebni priložnosti kot tako imenovan dobri in pravi Avstrijan nekoliko oficirjev z velikim slovesnim kosilom častil, medlim ko so meščani poklicane siro¬ make gostili, in med njimi tudi — njegovo 37 razcapano mater! Ta je sicer tudi že vrnerla pred malo leti, in si tako beračenju, kakor ob enem, se ve, ostudnemu živčtju konec storila. Pač zavzčtno in čudno se mora vsakemu zde- vati, da celo sin je bil prisiljen starse podu- čevali, akoravno je le — bob ob zid metal! Nek mož v V.kmečkega stauu, nekdanj jako veri in vnčt Slovenec, je bil dober in priden čevljar; delal je izverstno ; kmetje so bili ž njim zadovoljni, in zadovo¬ ljen je sicer bil tudi on ž njimi; ker pridobi¬ val si je pri njih marsikak lep sold, ,da sebe in družino pošteno preživlja in oblači. A za¬ pustil je vendar po nesreči skoraj pred tremi lčti to svoje dobičkonosno rokodelstvo in se lotil prodaje — zganja, ki mu je pa več zgube, kakor dobička nesla. Ob tem istem času je začčl sicer tudi on sam nekoliko pre¬ več žganja vživati, kar se mu je vidilo v krat¬ kem že po tem, da so se mu roke trčsle, in sploh kazal je vas njegov život, ko da je sko¬ raj mertuden (paralitičen). Deloma to, in de¬ loma gotovo tudi ščasno pomanjkanje pripo¬ močkov za živež in za marsikatere druge po¬ trebe v družini, si je imelo na zadnje za na¬ sledek neko, morda celo težko kedaj popolno¬ ma odpravljivo ohnorenje tega nesrečnega človeka! — i 38 V Spitalu (tergu na Koroškem) je živel z družino vred pred nčkimi leti jako izverstni urar K.ki si je tam po svojem do¬ brem rokodelstvu ravno tako za svoje potrebe zadosti denarja prisluževal. Ali všla mu je ta sreča, potem ko se je podal na — prokleto žganje. Tresle so se tudi njemu po tem že kmalo roke tako, da si nije mogel nadaljevati več dela, ker mu je zmanjkala za to potrčbna moč : poginil je v kratkem, zapustivši si dru¬ žino, ki se je le nanj zanašala, v neopisljivem siromaštvu! — 26 dne meseca aprila tega leta so našli v Rocolu pod Ketnaro spadajočo v teržaško okolico oženjenega kmeta P .... ko je tam skoraj vas mertev na tleh lčžal. Nesli so ga po lem na dom, kjer si je v nekih urah smert storil, zapustivši ženo in otroke v jako siro- maškem stanju. Prisiljena je ona bila še le beračiti, da ga daje pokopati. Bil je pa ta kmet delavec pri kamnolomu na podnožju Gri¬ že nasproti teržaškega mesta, in si kaj lepega dobička imel, a vendar le za — žganje da¬ jal, dokler nije poginil, kakor se. je ravno kar omenilo! To in še mnogo mnogo drugih enakih strašnih prikazni je tedaj nesrečni sad neber- zdanih želj in nepremišljenega poprijema mam- 39 Ijivib, nevarnih in jako škodljivih priložno¬ sti, ki se človeku tu in tam večkrat vrivajo, pa mu pridobitev premoženja ovirajo in bra¬ nijo, ako se jim on pogumno kakor gre, ne protivi, in jih ne zmaga, če tudi je to včasi nekaj pretežko žato, ker smo mi, žali- bog ! take narave in slabosti, da najrajši Ljubimo le nam zabranjeno reč, in želimo nepravo a vendar mogoče, ako nam je le resna in terdna za to volja, in imamo ozir tudi na konec ali vspeh svojega dejanja, da se nepre- miselno kake reči ne poprejmemo, ki nas vteg- ne v nesrečo in nadlogo pripraviti. ČLENEK VIL Dobro gospodarstvo. Kaj je dobro gospodarstvo? — Je pora¬ bljanje vsih tacih pripomočkov, ki so ali saj vlegnejo biti, ako le sami resno hočemo, pod našo oblastjo, da si ž njimi pošteno pridobi¬ vamo, bolj ko nam je mogoče, vse, kar nam 40 služi za vsestranske naše potrebe, ob enem pa, se ve, tudi varčno in umno, ali sploh takošno ravnanje se svojimi dobički, da ne zabrede¬ mo v stisko in zadrego, — da ostanemo tedaj v svojih domačih zadevah neodvisni, to je, slobodni, pa n esužniki drugim, kakor so vsi tisti, ki po nemarnosti več potrošajo ali poizdavajo, kakor jim dohaja, in so ravno po tem prisi¬ ljeni obračati se na enega ali na druzega izmed svojih bližnjih za kako pomoč, in tudi dolgove delati, katerih plačevanje jim je pa po navadi nemogoče. Kedor gospodari takč, da so mu stroški višji od dohodkov, se ne ravna tedaj pri onih po listih, in trosi lirnveč svoje do¬ bičke le ne samo za nepotrebne, ampak tudi za jako škodljive reči, postavimo, za omamljivo ali tako rekoč, strupeno pijačo, in to celo berž ko mogoče, kakor da bi mu zasluženi denar v žepu po nekakem preveč težil, je, se dobro ve, slab gospodar ali iimveč hud sovražnik pra¬ vega gosgodarstva *), nevreden kake si bodi pomoči ali vsmiljenja, ako zabrede po nesre- *) Skazal je sicer svoje sovražtvo do pravega in dobrega gospodarstva gotovo tudi nekdanji župan (!) v V . . . . , ki, sede pri gostni mizi ob neki po¬ sebni priložnosti v družbi nekaterih znancov, je tam nanagloma vstal, jako razsajal, in pa enemu izmed tih znancov (gospodu) celo nevarno žugal, ko je tisti po 41 čah, katerih si je sam kriv, v stisko. Kar je mogoče nekaterim, je mogoče vsakemu (se ve, če se mu kaj posebnega in nepremagljivega ne protivi). Ako se rabijo isti in enaki pri¬ pomočki, imeli se bodo gotovo tudi isti in enaki nasledki; le terdne volje je treba. Kar se tiče posebno kmete in sploh de¬ lavce, misliti morajo na štiri poglavitne reči, za katere se imajo pripravljali: na mogoče pomanjkanje dela, na kako bolezen, na starost in pa — na smert, katera pride,« se ve, za gotovo prej ali poznej. Skerben in priden de¬ lavec bo živel vselej tako, da, naj ga zadene jedna ali druga nesreča na svetu, je terpenje dani mu priliki prav mirno opazil, da se marsikedo tudi po tih krajih, namreč okol Tersta oh nedeljah in praznikih rad opije, svoje dobičke nevsmiljeno Ir za to porablja, in si pa družino v nemar pusti; ker po misli omenjenega župana bi se o tem nikakor ne sijjelo go¬ voriti (!?). Bavno kot tacega sovražnika se je skazal še tako imčnovani podžupan .ki je na opombo izustjeno po istem gospodu ob enaki drugi priložnosti, da vsak kmet in vsak delavec bi po lepem živetju in redu lahko tudi ob tednu kako bučico vina spil, ne pa ga po prejemu tčdenskega zaslužka piti v saboto zvečer začel in že v nedeljo zvečer jenjal, — nanaglo- ma posmehovavno in zbadljivo zavernil, da „kaj mu bo pač bučica koristila, ker si ž njo človek komaj ger- lo omoči? (tedaj le zaporedoma in beri ko je mogoče, po tem pa nii, do prihodnje sabote ; — pač, lepa mi¬ sel, lep nauk !). 42 manj težavno, ko je le mogoče, zanj in za vse tiste, ki od njega pričakujejo kake pomoči. Ako sicer že delavec, ki je sam , to je, neo¬ cenjen, kadar ga zagrabi kaka bolezen, mu pride pomanjkanje dela, ali ga doseže starost, si ima veliko nadloge in terpenja, potem ko si je brez nobenega ozira na prihodnjost zapore¬ doma lepe dobičke zapravljal, koliko več ne¬ srečnik nasledkov bi si ne mogla pač vendar imeti takošna nespametna zapravljivost tistega, ki ima ženo in otroke, za katere bi imel na vso moč skerbeti, in gledati, da, ko nastopijo z goraj omenjeni žalostni prigodki, to je: po¬ manjkanje dela, bolezni, starost in smert, mu tudi žena in otrfeci, ki so se sicer le na nje¬ govo podporo zanašali, po tem na beraško pa¬ lico ne pridejo? Kako si vtegnejo reveži poma¬ gati, kam se oberniti, da po lakoti žrelu smerti ne propadejo ? Vse to se pa ovira po dobrem in umnem gospodarenju; tako moč ima v sebi tisto, če ga človek le dobro razumeva in se ga sicer tudi zvesto derži, kakor gre ! Vidil bo po lem lahko vsak, kaj da vtegnejo veljati tu in tam že večkrat zaslišane besede: «Ja, ja! gospodariti je lahko, kadar se ima ščim, kadar se ima zadosti denarja; pa če ga nej, kedč in kako bo gospodaril ? Stavi si kaj na stran, pravijo ; kako se bo, za božjo voljo! celo na 43 stran stavilo, ako še tega nej zadosti, kar se s trudom dobi» i. t. d. Kaj da je dobro in pravo gospodarstvo, to se je že prej povedalo, ono je namreč v poglavitnem skerb in priza- detev, da se z umno rabo vsih moči, ki so ali saj pa po pravem našem ravnanju bi morale biti pod našo oblastjo, pridobivati si ravno denar ne samo za vsakdanje, ampak tudi za prihodnje potrebe. Kar vlčgnejo ali so vtegnili storiti drugi, ki so začeli z malim gospodarili, si.pa ščaso- ma po svoji pridnosti zadostnega premoženja napravili, to vtegne si vsak storiti, kakor se je sicer že drugod opomnilo. Človek ne po¬ trebuje pa vendar ravno mnogih, predragih in posebnih reči, da se pošteno preživlja in da dobro shaja, ako si jih noče sicer po vsej sili za neobhodno potrebne imeli in jih zato tudi iskati brez poprejšnjega dobrega prevdarjanja ali pretehtanja, ne bi-li mogoče bilo, da se j't' rajši znebi, in da tako pri opravi svojih kakih si bodi stroškov rajši kaj od njih od- terže, in pa na stran dene? Privaditi se mora tedaj prostovoljne pogrešbe ali prostovoljnega opuščanja vsih takih stvari, ki se mu zdevajo sicer vgodne, in zato, se ve, tudi vabivne ali timveč mamljive, so pa predrage, in mu ovi¬ rajo zadostno shajanje z dobičkom. Med ne- 44 potrebne stvari štejemo tudi, in gotovo po vsej pravici, po vsem svetu jako poljubni tobak (duhan), za katčrega se mnogo denarja, posta¬ vimo, že v naši Avstriji nad 60 milijonov vsako leto proč verze, da se vidi pa pred sabo — vzdigujoči se smerdljivi njegov dim *) kot poseben všitek (!), kakor se je onidan nek bud puhalec izustil. Dobrega gospodarstva nas je sicer učil tudi naš Kristus se znanimi zlalA 'vrednimi besedami ^ «Pobirajte mervice fdrobtinicej, ki so ostale, da se nič ne pozgubi«. Kaj da to jpomenja, vidi vsak.— Znan nam je nek rčd- no in varčno živeč uradnik, ki se nikakor ne obotavlja skerbno glčdati, da se mu celo kako zernce peska brez potrebe ne pozgubi, katerega si on sam z uradno prejetim denar- *) Ravno smrad tacega dima je vbil sicer me¬ seca novembra leta 1843 pisatelju v Splitu pervo ženo Kristino — zalo, pridno in pobožno Slavjanko, to je, Dubrovčanko! Pa kako neki to? Čutila se je ona po tadašnjem drugem porodu nekaj slabo. Nanagloma po¬ klican iz nčke kavarne, kjer se je po navadi na vso mod tobak pil, pride se zimskim, po tobaku dišečim plajščem na sebi soldaški medeh Lobenstein v izbo, kjer je ležala obrodnica, in približavši se pa postelji jej prinese namesto zdravja le — smert ! Šel jej je, zlasti obrodnicam jako škodljivi smradj tobaka v gla¬ vo, zmešal po vsem tisto, in poslal pa kmalo po tem ono na — drugi svčt! 45 jem kupuje za posipanje na popisani si po- pir, čeravno mu takošen pesek prav malo stroškov prizadeva. On se deržl zvesto in terd- no pravila, da «ked6r pri svojem gospodar¬ stvu na manje reči ne gleda, ne gleda tudi na o