v
Urejuje Gustav FJI'C, družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. uCitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/s strani 8 gld., na 'j, strani 5 gld. in na '/„ strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Obseg-: Gola breskev „Gošejeva ljubljenka". — Krajevna društva za zavarovanje živine. - Gnojenje zelenjadnih vrtov. — Ohranitev rodovitnosti sadnim drevesom. — Nepravilno varovanje konj — Kako spoznamo vrednost sena. — Kako preprečiti prepozne roje. — Prašiči na paši. — Pokončevanje krvave ušiee na jablanah. — Prirezovanje volovskih parkljev. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. Tržne cene.
Gola breskev „Grošejeva ljubljenka".
Breskev golic imamo v Avstriji malo, pač pa so bolj razširjene po Angleškem, kjer jim pravijo nektarine, po Francoskem, kjer jih imenujejo brunjone, ter po Belgiji. Toda tudi pri nas je zanimanje za golice od leta de leta večje, kar je popolnoma prav, kajti te breskve so zelo slastne in boljše za namakanje v vinu, kakor navadne. Za vzgojo na prostem se breskve golice ne priporočajo, ampak za brajde, na kterih se posebno v južno-vzhodni do južnoza-padni legi prideluje popolnoma razvito, lepo in okusno sadje.
N. Goše (Gaucher)	Podoba u
piše o ti vrsti v „Umnem sadjarju" tako le: Gošejeva ljubljenka je nastala iz koščice golice „bowdena, ktero sem vsadil 1882. leta. 1886. 1. mi je prvikrat rodila. Drevo je krepke
rasti, je dobro prebilo preteklo zimo, ko je bilo trikrat mraza do 30° C, je rodovitno ter sposobno za večje in za manjše brajdne oblike. V gorkejših krajih, v zavetni
legi in v gorkih tleh se tudi lahko vzgaja kot grm, kot pol visoko in viso-kodebelno drevo. Sad (pod. 24.) je debel, okroglast, nekoliko koničast. Koža je tanka in se lahko lupi; v začetku je zelena, rja-vordečkasta, ko je zrela — meseca septembra — je pa na obsenčeni strani zelekastorumena, na solnčni strani
karminasto- ali temnordeča. Meso gre rado od koščice, je belo, prepreženo z belozelenkastimi žilami, razpustno, zelo sočno, zelo poživljajoče in prav izbornega, posebnega okusa. Drevesca se dobivajo pri Nikolaju Gošeju (Gaucher) v Štutgartu.
Krajevna društva za zavarovanje živine.
Nihče ne more tajiti, da naši kmetovalci ne napredujejo. To se ponavljaje dokazuje tudi s tem, da izmed njih samih prihajajo predlogi, oziroma podvzetja, ki spri-čujejo, da se kmetovalci vedno bolj zavedajo svojih dolž-nostij. V poslednjem času se pogosto čuje o snovanju krajevnih zavarovalnic proti škodi pri živini, in kranjska kmetijska družba, kakor tudi uredništvo našega lista, sta glede tega dobila uže več vprašanj. Posebno nas vprašujejo po pravilih takih zavarovalnih društev. Na ta vprašanja odgovarjamo s tem spisom obširneje.
Velikih društev, ki bi zavarovala živino, pri nas v Avstriji ni in tudi drugod ne dosti, ker se morajo taka društva navadno boriti s tolikimi težkočami, da kmalu prenehajo. Moravska dežela je naredila pač deželno in prisilno zavarovalnico proti škodi pri živini, a dosedanje izkušnje niso kaj ugodne. Drugače je pa z manjšimi zavarovalnicami, ki delujejo le v eni fari ali občini, in sicer vzajemno, t. j. posamezni posestniki živine se med seboj zavarujejo. Take vzajemne zavarovalne družbe proti škodi pri živini, delujoče le v eni občini ali fari, pa morejo prav dobro uspevati, če se najdejo požrtvovalni možje, ki znajo društvo voditi. Prvi pogoj uspevanju takega društva so dobra pravila, ktera uže ob vsem pri-četku ne dopuščajo takega ravnanja od strani vodstva ali pa od strani gospodarjev živine, ki bi utegnilo društvu škodovati. Iz tega vzroka objavljamo v nastopnjih vrstah tista določila, ktera je po mnogih izkušnjah na Nemškem treba sprejeti v pravila teh zavarovalnih društev.
1.)	Društveniki morajo zavarvati vso svojo živino. Zavarovanje posameznih živalij se pravilno ne sme dopuščati, kajti posestniki bi potem zavarovali le one živali, ki so najbolj v nevarnosti.
2.)	Zavarovati se ne morejo:
a)	bolne živali in take, o kterih se sumi, da so bolne;
b)	zelo mršave živali;
c)	goveda v starosti pod 3 meseci in nad 12 leti.
3.)	Društvu ne smejo pristopiti:
a)	osebe, ki nemarno oskrbujejo svojo živino;
b)	osebe, ki tržijo z živino (kterim je živinska kupčija obrt).
4.)	Iz društva se izključijo:
a)	društveniki, ki skušajo društvo ogoljufati;
b)	društveniki, ki navzlic večkratnim opominom ne spolnjujejo društvenih dolžnostij.
5.)	Cenitev onih živalij, ki se zavarujejo, morajo izvršiti 3 društveniki, kteri se v ta namen izvolijo. V večjih društvih naj cenilci dobivajo za svoj trud zmerno plačilo. Pri cenitvi naj se kar najnatančneje mogoče določi resnična vrednost živalij.
6.)	Proti cenitvi se zavarovalec lahko pritoži pri načelništvu. Ako zavarovalec zahteva, da naj se mu izpisek iz zavarovalne knjige.
7.)	Živali naj se vpisujejo po spolu, starosti, barvi, znamenjih, plemenu in načinu koristij, ktere nam dajo.
8.)	Dvakrat v letu, spomladi in jeseni, naj v ta namen izvoljena cenilna komisija pregleda zavarovane živali. Ta komisija mora določiti:
a)	ali so zavarovane vse živali, ktere se lahko zavarujejo;
b)	ali se morda ni podtaknila kaka tuja žival;
c)	ob enem mora komisija določiti vrednost zavarovanih živalij za prihodnjega pol leta.
Izredna ogledovanja odredi načelništvo, ako se društveniki zagreše proti društvenim pravilom.
9.)	Ako društveniki med seboj zamene zavarovane živali, morajo to naznaniti v 3 dneh.
10.)	Nakup in prodajo je tudi treba naznaniti v 3 dneh.
11.)	Ako se kaka zavarovana žival proda, s tem za njo neha zavarovalna dolžnost. Nasprotno pa mora društvo določeni čas jamiiti za postavne napake.
12.)	Društveniki 1. dan januvarija in 1. dan julija lahko naznanijo svoj izstop iz društva; ostanejo pa društveniki še pol leta.
13.)	Ako zavarovane živali zbole ali se zgodi kaka nesreča, mora posestnik to takoj naznaniti načelništvu.
14.)	Društveni odbor potem sklene, ali naj se pokliče živinozdravnik ali ne.
15.)	V nujnih slučajih odbor lahko ukaže, da se žival takoj ubije. Navadno pa naj se za svet povpraša živinozdravnik, ali naj se obolela ali ponesrečila žival odstrani ali ne.
V nujnih slučajih, kadar na pr. žival napenja, tudi posestnik sam lahko žival ubije, ne da bi bil poprej dobil dovoljenje za to. Zato pa mora posestnik to takoj naznaniti načelništvu in povedati vzroke, zakaj je žival ubil.
16.)	Za določitev odškodnine je merodajna vsakega pol leta določena zavarovalna vsota. Ako se živali prodajo pod ceno, ki je bila nazadnje določena, in se pri zaklanju pokaže nižja kakovost, potem se pri določitvi odškodnine ne vzame za merilo cenilna vrednost, ampak prodajna cena. Ako pa se kaka taka žival proda nad ce-nilno vrednostjo, potem ostane merodajna zavarovalna
, vrednost.
17.)	Odškodnina naj znaša pri živalih, zaklanih v sili, 75—80 %, za živali, ki so poginile, 70 % izraču-njene škode. To naj bo zato, da živinorejci ne bodo ne-brižni in ne bodo zamudili žival v sili zaklati, ako bi bilo treba.
18.)	Nikaka odškodnina naj se ne dovoli:
a)	ako so živali poginile ali so jih zahlali vsled kake kužne bolezni, zaradi ktere odškoduje država;
b)	ako se je zavarovanec zelo pregrešil pri oskrbovanju ali pri porabi živalij;
c)	ako posestnik ni ubogal živinozdravnika;
d)	ako je kaka žival zaradi kake postavne napake poginila v postavno določenem času;
e)	ako se je prijava iz nemarnosti opustila;
f)	ako je posestnik žival svojevoljno v sili zaklal ali pa se je ustavljal zaklanju, ktero je ukazalo načelništvo.
19.)	Zaklano žival prevzame društvo. Društvo pa porabne dele zaklane ali pogible živali lahko prepusti posestniku ter mu jih primerno zaračuni.
20.)	Ako se meso zaklane živali spozna za neužitno ali za slabo, potem trpi društvo 75 % škode, vračunši nastale troške.
Tudi v tem slučaju posestnik porabne dele lahko prevzame po primerni ceni.
21.)	Za prodano klavno živino se ne plača odškodnina ;
a)	ako je postavno določeni čas že minul pri zaklanju;
b)	ako se zaklanje ni takoj naznanilo;
c)	ako ni mogoče nedvojbeno dokazati, da je bila zaklana žival res zavarovana.
22.)	Izplačanje odškodnine naj društvo takoj nakaže, ko je pripoznalo, da je dolžno plačati odškodnino. Na vsak način pa se mora izplačati v 8 dneh.
Ako naj društvo doseše namen, potem morajo zavarovanci kmalu dobivati odškodnino, da v gospodarstvu ne pridejo v neprilike in da ne pridejo skopuhom v roke.
23 ) Pri vzprejetju kake nove živali naj se plača Vi—V2 °/o določene zavarovalne vreduosti za rezervni zaklad.
24.)	Za pokrivanje škod naj se vsako leto pobirajo premije v znesku 1 % zavarovalne vsote, in sicer vsakega pol leta naprej. Ako te premije ne zadoščajo za pokritje troškov in škod, potem naj se prihodnjega pol leta pobero doklade, s kterimi se popolnoma pokrijejo izdatki.
25.)	Sredstva za takojšnje pokritje nastalih škod naj se vzamejo:
a)	iz enoodstotnih polletno naprej plačanih prispevkov;
b)	ako ne zadoščajo ti, začasno iz rezervnega zaklada.
26.)	Ako rezervni zaklad presega petkratni znesek letnih doneskov, potem se vstopnine in obresti rezervnega zaklada lahko porabljajo za pokritje škod in slučajnih troškov za pregledovanje živine. Vsakakor pa je potrebno, da se določeni doneski naprej pobirajo in da se nabere primeren rezervni zaklad.
Izkušnja je pokazala, da so tista krajevna društva za zavarovanje živine kmalu prišla na nič, ki so še le tedaj pobirala doneske za pokritje škode, ko je škoda nastala. Vselej je dolgo časa trpelo, predno so zbrali odškodnino, oškodovanec pa je zopet bil navezan na posojilo.
Ako je škodo večkrat imel eden in isti zavarovanec, so se drugi posestniki branili plačati svoje doneske in so dolžili nebrižnosti onega posestnika, ki je večkrat imel škodo. Redno so se razmere končale s splošno nezadovoljnostjo, s prepirom in z razhodom društva.
Nasprotno pa pobiranje doneskov naprej ne dela težkoč, ker noben posestnik ne ve, ali morda ti prispevki ne bodo tudi njemu na korist.
Najbolje uspevajo ona krajevna društva, ki so si ščasom nabrala primerno rezervo, ki jim omogoča hitro plačevanje odškodnin.
Gnojenje zelenjadnih vrtov.
Vsaka zelenjava ima toliko večjo vrednost za kuhinjo, kolikor hitreje je zrastla. Vzrok temu je mehkoba stanic. če zelenjava raste hitro, so stanice mehke in tanke, če raste počasi, so pa trdejše.
Z gnojenjem nečemo le pridelati gotovih vrst zelenjave, ampak tudi kolikor mogoče pospešiti njih rast, da bi bile okusnejše. V to pa ne zadošča navadno gnojenje, marveč je potrebna posebno znatna pognojitev.
Naše vrste zelenjav potrebujejo izredno mnogo hlevskega gnoja. Če je skrbljeno za potrebno vlažnost, se v tem oziru skoraj ne more preveč storiti.
Navadno se v zelenjadnem vrtu rabi preležan, na pol razpadel kravjek; v njem dobi zemlja rahljajoče spr-stenine, pa tudi redilnih snovij, kakeršnih zelenjava sploh potrebuje. Koristno je, ako se temu hlevskemu gnoju doda še nekoliko superfosfata, ker večina naših zelenjav ne dobi v zemlji in v gnoju za prav krepek razvoj potrebne množine fosforove kisline. Superfosfat je torej najbolj pripraven, ker se lahko razkroji in začne hitro vplivati. Posebno se ta primes gnoja priporoča za gnojenje čebuli in zeleni.
V zelenjadnih vrtih se rabi tudi gnoj iz stranišč, in sicer s prav dobrim uspehom pri vseh rastlinah, ki potrebujejo mnogo fosforove kisline. Ako se rabi sam, uspeh ni tako ugoden, kajti dasi je v človeškem blatu mnogo fosforove kisline in dušika, se mesto potrebnega kalija nahaja v njem natron, kterega naše zelenjave,
izvzemši šparglje in špinačo, ne potrebujejo mnogo. Zategadelj je dobro, ako se gnoj iz stranišč porablja samo pomešan z lesnim pepelom. Ako se gnoj še pred zimo spravi na vrt, ga ne kaže pustiti na kupcih, marveč ga je treba enakomerno raztrositi. Ako posamezni kupci dlje časa leže, jih izpere dež in potem povzroča ta gnoj na dotičnih mestih neerakomerno rast. Kriva je misel, da se manj gnojne moči izgube, če gnoj ostane v majhnih kupcih; če je raztrošen, se čez zimo nič ne razkroji, kar se vsaj nekoliko zgodi, če leži v kupcih. Vse raztopne snovi spravita sneg in dež iz raztrošenega gnoja, enakomerno v zemljo, tako, da se skoraj nič no izgubi.
Tekoča gnojila (gnojnica itd.) se rabijo zlasti pri zelenjavah, katere imajo rade na novo pognojeno zemljo in kterih mehkoba je odvisna od hitre rasti, tako pri solati, pri kolerabi itd. Tekoča gnojila naj se rabijo le ob dežju ali kadar je mrzlo, nikdar pa ne tedaj, kadar sije solnce ali je suša, ker sicer ožgo korenine.
Jako prezirano, pa vender izborno gnojilo so saje, ktere najmočneje vplivajo, ako rabimo same, v peščeni ali v apneni zemlji, Zmešajo se pa lahko tuli z zemljo in z apnom in se rabijo kot mešanec.
Ohranitev rodovitnosti sadnim drevesom.
Kadar je dobra sadna letina, mislijo sadjarji, da bodo drevesa v naslednjem letu manj rodovitna, češ, da bodo potrebovala eno ali več let, da se odpočijejo. Ta nazor je opravičen samo tam, kjer so drevesa prepuščena sama sebi. Ako drevo vse redilne snovi porabi za razvoj sadu, je naravno, da to ovira tvorjenje cvetnih očes. Potem seveda poteče nekaj časa, predno se sadna očesa morejo razviti toliko, da more drevo cvesti in roditi sad. Neenakomerna rodovitnost pa se prepreči, ako se drevesa s pravočasnim obrezovanjem pomlajajo in ako se jim primerno gnoji. Namen dobrega in primernega obrezovanja je, odstraniti vse, kar ni potrebno, in skrbeti za to, da se sad bolje redi; povrh pa, da ostane toliko sokov, da se morejo razviti očesa za prihodnje leto. Seveda se mora to čiščenje in pomlajanje dreves vršiti skrbno in pravilno. Kdor stvari ne razume, naj jo raje prepusti zanesljivemu sadjarju. Kar je sadje vzelo zemlji redilnih snovij, se morajo nadomestiti s primernim gnojenjem. Pri tem je treba paziti, da pride gnoj do spodnje plasti. Žal, da se pogostoma vidi, da sadna drevesa stoje v gosti travi, dasi bi bilo treba drevesni kolobar prekopati spomladi in v pozni jeseni. Na travnikih, na kterih rastejo sadna drevesa, se gnoj — ako se drevesom sploh gnoji — navadno raztrosi samo po zemlji, ali se le površno podkoplje. V tem slučaju gnojenje koristi bore malo; pognojilo se je travi, ne drevesu. Predno pridejo redilne tvarine gnoja do uživalnih korenin drevesnih, posrkajo in porabijo že vse travne korenine. Z železnim drogom, s kterim se delajo luknje, ali z drugimi takimi pripravami naj se omogoči, da preide gnoj res do spodnjih plastij.
Nepravilno varovanje konj.
Lastniki konj puste večkrat svoje dela vajene konje dolgo časa v hlevu in jih pitajo, da bi jih potem nakrat rabili za tem težja dela. Že če mora konj kak dan kam dalj iti kakor navadno, se čuje: „Konja pustim nekaj dnij v hlevu, ker mislim z njim na težavno pot". Tako varovanje konj je popolnoma napačno in naravnost
škodljivo. Ako pride tak konj iz hleva, dela v začetku tako hitro in živahno, da ga je treba pridrževati, in to potrjuje jahalčevo ali voznikovo mnenje, da varovanje daje moč. Ta moč ni trajna in začne kmalu pojemati; naravna posledica je, da se konj začne močno potiti, da oslabi in Jena" žival se mora z bičem in z ostrogami priganjati na hitrejše delo. Ako je konj tiegmatične narave, je očitanje „lenobe" nekako opravičeno, ako pa je sicer hiter, potem ne peša pri delu iz lenobe, marveč vsled pomanjkanja meči. Konj ne more delati, ker je predolgo počival in ni za delo pripravljen. Nepravilno ravnanje je oškodilo njegovo moč. Ako stoji sicer zdrav in za delo namenjen konj dlje časa v hlevu, ne da bi kaj delal, in če dobiva dosti krme, nabira v trebušni votlini mast, plučno delovanje oslabi, mišice in kite pa izgube nekoliko moči, ker so predolgo počivale. Tudi kožo slabi dolgo počivanje, čeprav se konj snaži. Konj izgubi gibčnost nog, dobi kratko sapo in pogostoma se napravijo na koži še izpuščaji. Popolnoma poraben za delo postane tak konj samo, če se počasi zopet vadi na delo, in sicer na vedno težavnejše delo, ki pa nikdar ne sme presegati njegovih močij. Na ta način si konj zopet okrepča mišice in se iznebi masti.
Kdor izkuša škodljivi vpliv dolgega počivanja v hlevu popraviti s tem, da zdravemu, za delo namenjenemu konju zmanjša množino krme, ktere je vajen, spozna hitro, da je slabo ukrenil, ker konj potem še hitreje peša. Posebno hitro opešajo tisti konji, kteri so vajeni majhnih presledkov pri delu. Ako se konj rabi za tako delo, pri kterem ne more počasi korakati, zadošča že nekaj dni počitka, da izgubi moči. Kdor hoče konja varovati, mora skrbeti, da se bo zadosti gibal. Ravnati se mora pri tem po kakovosti dela in ga vaditi tako, da se vsaj približno pripravi na delo, za ktero je potem namenjen.
Kako spoznamo vrednost sena.
Ker je seno kot krma za naše domače živali velike važnosti in ker je njegova vrednost zelo različna, naj bi se kmetovalec oziral na te le podatke.
Razmerje senove vrednosti je lahko zelo različno; redilnost in prebavnost določujeta pred vsem dobroto sena. Tako lahko omahuje pri senu prebavnost suhih delov med 6 do 20 odstotki, prebavnost beljakovin pa med 39 do 70 odstotki. Seno iz daljše trave, ki se pokosi, predno odevete, ima mnogo več redilnih snovij ter se bolj prebavi kakor seno iz starejše trave, pri kteri je seme večinoma uže izpadlo. Seno iz stare trave, ki se je uže osula, ima zelo dolge bilke ter ni več tako koenjasto, ni nežno in nima mnogo listov. Tako seno ima bilke, ki so bolj lesene in slamne; pri natančnem opazovanju se dobe bilke, iz kterih pri tresenju izpada seme.
Otava, ki se je kosila v enako ugodnih razmerah kakor seno, ima isto redilnost, kakor seno; prebavlja se pa lože. Ako je otava nepoškodovana, je sploh boljša od prve košnje, ker je iz mlajših, nežnejših rastlinskih delov, ki imajo več dušika in manj lesne vlaknine.
Posebni znaki, po kterih sodimo, da je seno dobro in zdravo, so ti le: Najboljše in najdragocenejše seno je ono, ki se po uže navedenih znamenjih ni kosilo prepozno, ktero torej ni predolgo ter ima sladke trave z nežnimi stebli in obilim listjem. Tako seno je pomešano z blagodišečimi travami, zlasti z raznovrstno deteljo in stročnicami, ako je zrastlo na solnčnih, ne premokrih travnikih. Tako seno ni le zdravo, temveč so v njem
tudi vse redilne snovi prebavne. Na mnogih tleh rasto le take trave in zelišča, ki delajo senu posebno prijetno in dišečo vonjavo ter mu pomnožujejo prebavnost in okus. Sem spada medena detelja in rosulja, v kteri se nahaja „kumarin", ki daje skoro vsakemu senu prijeten vonj.
Voda, ktere ima sveža trava mnogo, se gubi tudi potem, kadar seno leži na tleh, ker vlažnost izhlapeva. Pri tem procesu (tako zvanem potenju), ki traja štiri do osem tednov, se gubi močni vonj in ostri okus, kteri se čuti v začetku. Zato se da sklepati, da je seno, ki ima slab duh ali ga pa sploh nima, staro in nima več vse redilne vrednosti.
Kako se mora seno ceniti po videzu (kar je za kmetovalca zelo važno), preiskoval je natančno prof. E. Špindler na dunajskem semnju za seno. Našel je, da je seno toliko večje redilne vrednosti in toliko dražje, čim več ima detelje in stročnic; da je pa tem slabše, kolikor več ima v sebi kislih trav. Vzrok tej trditvi je ta, da kisle trave obstoje iz delov, ki so malo ali pa nič vredni, ali celo škodljivi; stročnice pa so najdragocenejše rastline naših travnikov.
Vse kisle trave v senu imajo najmanj vrednosti med vsemi. Hočem jih nekoliko opisati in navesti splošne znake, po kterih jih bode lahko spoznal vsakdo. Seno z mokrib, kislih travnikov je slalo ter je glede redilnosti in zdravja mnogo manjše vrednosti, kakor sladko seno. Kislo seno se spozna po debelih, ločku podobnih travah, ki rastejo zlasti na kisli zemlji (na močvirnih tleh), na mokrih, nizko razprostirajočih se livadah. Te trave dobro pozna vsak rastlinoslovec in vešč poznavalec sena. Ako potipljemo kislo seno, šumi ter je krhko in bolj trdo ter lože vreže v prste kakor sladko seno; sladko seno je pa mehko, rahlo in šumi slabše in bolj tiho, ako je premetavamo.
Ker so stebla trav v kislem senu trda in žilava (zategla), štrle pri nalaganju na vse štrani in se vsled tega kislo seno ne da tako lepo in trdno naložiti, kakor pa mehko in sladko seno, tako da se na isti voz naloži skoraj za tretjino več sladkega sena, kakor kislega. Tudi ta znak bi bil v navadnem življenju dober. Ako primemo z levo roko bilko kislega sena pri vrhu ter potegnemo s palcem in kazalcem desne roke tesno ob steblu v nasprotno mer, vrežemo se v roko. Bilka kisle trave ima namreč mnogo ostrih dlakic, ki so značilne za njo. Ako pa i-avnamo tako z bilko sladke trave, ki je rastla na sladki, višji zemlji, ne bomo imeli neprijetnega občutka.
Drugi znaki, po kterih se kislo seno loči od sladkega, se kažejo tudi v tem, da je bilka sladkega sena okroglasta, bilka in listje kisle trave je pa navadno zavito ali se zavija vsaj proti sredini. Dobro seno moramo spraviti pred cvetjem. Seno, spravljeno na ta način, ni predolgo ter je primerno mehko. Seno, ki je pokošeno, ko je uže odevetelo, ima vedno daljša in bolj lesena stebla. Pri sladkem senu je navadno tudi več listja kakor pri kislem, v kterem se vidi mnogo trdih stebel.
Ako se v obče reče, da se seno, ki je dobro in brez pogreška, odlikuje po dobri, zdravi barvi in prijetnem duhu, opravičena je taka trditev le pri gotovih pogojih in velja le ondi, kjer mislimo sploh le na zdravo, sladko in nežno (mehko) seno. Tudi kislo seno ima lahko včasih dober duh in dobro barvo, pa je vender malo vredno.
Kako preprečiti prepozne roje.
Večkrat se prigodi, da kak prvi roj ali pa še celo kak drujec roji malo časa prej, predno je treba čebele
poslati v ajdo, ali pa še celo tudi takrat, kadar čebele uže ajdo bero. Vsak čebelar pa ve, da je to slabo, zakaj roj takega panja si ne more več kaj prida pomagati, ker je uže prepozno; tak izrojek sam pa večjidel izgubi matico zato, ker jo ob ajdovi paši med velikim tropom čebel malokdaj srečno oplemeni. Zato si tudi izurjeni čebelarji na mnoge načine prizadevajo, da bi svojim panjem zabranili tako prepozno rojenje. Tako na priliko nakladajo panjem škatle, trgajo iz njih matično zalego itd , pa vse to včasih nič ne pomaga; panj vender le roji.
Ako imaš panje s premičnimi satniki, prav lahko vsakemu panju ubraniš, da ti ne bo rojil prepozno, in sicer tako le:
Vzemi panj, kteri ti hoče prepozno rojiti, iz ulj-njaka, odkrij ga in vzdigni sat za satom iz njega, če uže na kakem satu zapaziš matično zalego, pokončaj jo. Ker lahko vsak sat posebej vzdigneš iz panja, dobil boš tudi lahko vsak lonček, v kterem je matična zalega, da jo pokončaš. Ko si to dovršil, vzemi sitnežu še kaka dva sata, ktera sta zelo napolnjena z zalego, in daj mu na-mestu njih dva prazna sata, ali, če hočeš, kar je še bolje, le dva prazna satnika ali romčka. S tem, da si vzel panju dva sata, ki sta napolnjena z zalego, vzel si mu tudi uže veliko moči; vzel si mu namreč toliko čebel, kolikor se jih bo izleglo iz teh dveh zaleženih satov. Panj, kteremu si naredil tako veliko škodo, prizadejal si bo vse, da bi to kvaro kakor hitro mogoče zopet popravil, posebno če mu namesto dveh odvzetih satov, ki sta bila polna zalege, daš le dva prazna satnika ali romčka. Delal bo na vse kriplje, tako, da se boš čudil, dva nova sata, ker čebele med satovjem ne morejo trpeti praznega prostora Ako ti panj, potem ko je to škodo popravil, le hoče rojiti, vzemi mu zopet kaka dva z zalego napolnjena sata in mu zopet daj namestu njih dve prazni letvici ali dva prazna romčka itd. Tako utegneš dvakrat, trikrat ali, če se ti potrebno zdi, še večkrat narediti, potem ti panj gotovo ne roji.
Ako bi pa še pri vsem tem kakemu panju ne mogel ubraniti, da bi ti ne rojil prepozno, pobereš mu lahko tudi prav vse zaležene satove in mu namesto njih daš samo prazne satove, potem naj ti pa sitnež roji, če more.
Pa me boš morebiti vprašal: No, kam bom pa dejal z zalego napolnjene satove, ktere sem vzel panju, ki mi je prepozno hotel rojiti?
Prijatelj! če imaš panje s premičnim satovjem, imel boš med njimi tudi gotovo nektere bolj pičle drujce, tretjince itd. Daj vsakemu teh revežev po en sat, ki je polen zalege, ali pa tudi po dva, če jih more obsesti, da se mu zalega ne prehladi, in tako imaš dvojen dobiček; sitnemu panju si ubranil, da ti ni prepozno rojil, svoje bolj slabe panje si pa popravil, da so dobri.
Če čebelar ravna na ta način ter svojim premočnim panjem nektere z zalego napolnjene satove odvzame, pa jih da svojim bolj slabim panjem, lahko vse svoje panje tako uravna, da so skoraj vsi enake moči, kadar jih pošlje v ajdovo pašo.
Prašiči na paši.
Prašičja paša je velike koristi, ker se z njo prihrani mnogo druge krme. Prašiči se znajo prav spretno pasti in prav lahko prenašajo razne vremenske izpre-membe.
Ob enem se prašiči, ki so namenjeni za prodaj, na paši utrdijo ter jim hoja od kraja do kraja ne škoduje toliko, Sicer pa tudi plemenski prašiči bolje uspevajo, če
se spuščajo na pašo, kakor pa, če so vedno zaprti v za-duhlih svinjakih.
Dokazano je namreč, da so prašiči, ki hodijo na pašo, rodovitnejši kakor oni, ki so vedno zaprti v svinjakih Paša tudi takim prašičem ugaja, ki so uže nekoliko pomešani z angleško pasmo; vender pa taki prašiči niso tako trdni, kakor domači. Prašiči pojedo na pašnikih vse bujno in visoko rastoče rastline, za ktere ne mara ne goved ne ovce; vse raznovrstne rastline, ki rasto po senčnatih in močvirnih mestih, in sicer nič ne hasnijo, potem korenine raznih trav in zelišč po njivah in pa zrnje, ktero odpade med žetvijo na polju, in pa črve in mrčese; vse to pojedo prašiči s slastjo. Na ta način prašiči uničiju mnogo plevela in škodljivih živalij po livadah in po polju.
Vlažna senčna mesta ob rekah, opuščene njive, str-nišča, njive, na kterih je rastel krompir ali repa, in polja, kjer je bila detelja, dajo večkrat prašičem toliko hrane, da je imajo dosti in jim ni treba dajati drugega živeža. Sicer pa prašiči zjutraj toliko časa ne smejo na pašo, dokler ne izgine rosa. Prašiči se morajo na pašo goniti mirno in počasi in je treba na to paziti, da jih nagli pastirski psi, ki radi grizejo, ne nadlegujejo preveč.
Opoldanski počitek po leti naj se odmeri z ozirom na vročino; pri večji vročini naj prašiči počivajo dalj, pri manjši pa manj časa. Počivajo naj prašiči na senčnih mestih, ob z grmičjem obrastenih vodah ali pa ob kraju gozdov, da lahko pijejo, kadar jim je drago, da se valjajo po hladni zemlji in se, kar je še najbolje, tudi lahko kopljejo in ohlade v vodi. Ako bi pa taka mesta bila preoddaljena ali bi jih sploh ne bilo, potem naj se prašiči priženo v hladne hleve, da ne bodo trpeli preveč žeje in prehuio vročino na pekočem solncu ter ne bodo primorani počivati na peščenih tleh, ker bi jim to utegnilo povzročiti vranični prisad. Zvečer je prašiče treba gnati s paše pred roso. Ako bi pa prašiči na paši ne našli dovolj živeža, poklada naj se jim po nekoliko zjutraj, predno gredo na pašo, in pa zvečer, ko se zopet vrnejo.
Kdor bi to opuščal ter se zanašal, da bodo prašiči to, česar jim na paši nedostaja v začetku, nadomestili pozneje, ko bode paša izdatnejša, škodoval bi si zelo. Prašiči bi mu namreč ostali majhni, slabo vzrastli in bi se slabo pitali.
Pokončevanje krvave ušice na jablanah.
Visoka c. kr. kranjska deželna vlada je razglasila za pokončovanje krvave ušice na jablanah naslednje:
Po poskušnjah na deželni kmetijski šoli v Smihelu z raznimi sredstvi za pokončevanje krvave ušice na jablanah (schizoneura lanigera) so se čez dalj časa obnesli zlasti oni strupi za mrčes, ki so tako sestavljeni, da o vlažijo prostore, v kterih se skriva ta mrčes.
Pred vsem drugim je za to najprimernejša Nessler-jeva tekočina, ki obstoji iz iOgr kolomaznega mila, 50 gr amilovega alkohola, 35 gr virginijevega izvlečka in 200 ^r špirita v litru vode.
Pri pokončevanju se je treba ravnati po teh le navodilih:
1.)	Cepiči, oziroma tudi jablane, ki se naroče, se morajo pred porabo drgniti s krtačo in omiti z Nessler-jevim strupom zoper mrčes.
2.)	Sadna drevesa, ki so prejšnje leto bolehala vsled krvave ušice, se morajo pozimi in v zgodnji pomladi pregledati, in mesta, na kterih se je zbiral mrčes, očediti z žično krtačo. Ko se je to izvršilo, se rabi Nesslerjev strup zoper mrčes, ali mešanica iz loja ali olja s tekočim dre-
vesnim voskom. Poslednja mešanica deluje mehanično, ker mrčesu odtegne potrebni zrak.
3.)	Pritlikavcem ali divjakom se tudi odkopljejo korenine, da se more pokončati tam zbrani mrčes.
4.)	Vsako bolno mesto, o kterem se sluti, da se na njem zbira mrčes, se zaznamuje z belimi ali rdečimi trakovi, da se tako olajša poznejše pokončevanje
5.)	Spomladi, meseca marcija pričenši, kadar se je zimska zalega pomnožila ter se začenja seliti, in vse leto se morajo sumljiva drevesa vsakih štirinajst dnij pregledati in osnažiti. S tem se namreč zaprečuje naselitev letečega zaroda V suhem, vročem poletnem vremenu se mrčes ne razširja tako hudo, zato pa mu tem bolj ugaja vlažno jesensko vreme.
6.)	Da se olajša pokončevanje, utegne biti v posebnih slučajih primerno, drevesu krono po zimi pomladiti. V takem slučaju pa se morajo rane na drevesu dobro zamazati z drevesnim voskom. Odrezano vejevje naj se sežge.
7.)	Temeljito in vztrajno preiskovanje in z največjo natančnostjo izvrševano čejenje je za bolno drevo večjega pomena, kakor vse zoper ta mrčes rabljene tekočine (mazila).
Prirezovanje volovskih parkljev.
Kakor konjem kopita, je volom večkrat treba pri-rezati parklje. Ker so goveji parklji bolj mehki kakor konjska kopita in se tudi prej obrabijo, je neobhodno potrebno, da jih podkujemo, ako hočemo, da bode goved po trdih tleh lože vozila Oba goveja parklja skupaj sta podobna konjskemu kopitu. Vsak parkelj za se ima pa stransko in notranjo steno in podplat. Vsak parkelj je zakrivljen od spredaj na znotraj, podplata pa sta plošč-nata. Kakor se širi kopito, širita se tudi parklja. To se najbolj godi vsled hoje, pri kteri se širi tudi precep med parkljema. Stranska parkljeva stena je obokana in je debelejša kakor navpično stoječa, nekoliko ovita notranja stena. Zadnja parklja sta daljša in tanjša kakor prednja. Parkljev rog posebno hitro raste v hlevu ter postane mehek in drobljiv. Večkrat se pripeti, da se parklja prekrižata; zato se pa morata skrajšati. Tu pa nastane vprašanje, za koliko naj ju skrajšamo.
Pripomniti moramo, da parklja tvorita, ako stojita pravilno drug poleg drugega, malone krog. Ako torej hočemo parklje na koncih prirezati, skrbeti moramo, da živina stopi na trdno podlogo. Ako hočemo parklje podkovati, napraviti moramo za vsak parkelj posebno, primerno podkev, ki je natančno izdelana po podplatu tistega parklja, na kterega, jo hočemo pribiti. Ker bi pa ta podkev premalo držala, ker se na notranji rob zaradi pod rogom ležeče žilnate plasti ne zabije nič žrebljev, se od notranjega roba bolj proti prednjemu koncu kvišku potegne tanek jezik, ki gre tikoma notranje parkljeve stene kvišku in se potem ob zunanji steni zakrivi ali pripogne.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 98. Na zeleno cepljene trte so se dobro prijele; toda od onih, ktere sem cepil od 25. dne aprila do 10. dne maja, se je sedaj mnogo cepičev odvalilo, dočim one, ktere sem cepil od 15. dne maja do 3. dne ;unija, dobro rasto. Kaj je temu vzrok? (F. K. v L.)
Vprašanje 99. V svojem vinogradu imam trte, ki SO spomladi lepo pognale, sedaj so se pa kar naenkrat posušile. Pošljem Vam eno korenino na ogled. Les pod zemljo se kar posuši in skozi in skozi sčrni. Kakšna bolezen je to? (J. M. v V.)
Odgovor: Iz poslanega suhega in golega kosa srčne korenine ne moremo spoznati, kaj je Vašim trtam, a bržkone je vzok trtna uš Priporočamo Vam, da daste svoj vinograd pregledati po veščaku, ki Vam bo določno povedal vzrok bolezni Vaših trt.
Vprašanje 100. Moji kobili je molj žimo, zato se bojim, da pride popolnoma ob rep. Kako naj uničim molja? (E. T. v H.)
Odgovor: Mrčes, ki kobili žre žimo, ni molj ampak uš iz vrste „mallophaga\ ki razjeda dlako, žimo, volno, perje na ptičih i t. d. Taka konjska uš se imenuje „TricbodectfS pilosus". Najboljše in najhitreje delujoče sredstvo proti njej )e siva maža iz živega srebra, kakeršno dobite v vsaki lekarni.
Vprašanje . 01. Na vrtu mi gliste delajo silno škodo. Kako naj jih preženem? (K T na B )
Odgovor: Ni še dognano, če podzemeljski črv ali, kakor mu Vi pravite, glista res izpodjeda rastline. Pa bodisi ; kakor koli, edino sredstvo za zatiranje je to, da se pobira in uničuje. O zatiranju podzemeljskega črva piše profesor Erjavec: „Ako imaš v vrtu toliko črvov, da so ti uže več kot nadležni, pobiraj jih zvečer in zjutraj, ali pa, kadar po toplem dežju pridejo na dan, in dajaj jih racam, ki jih prav rade jedo. Predno na črvovito gredico kaj vseješ ali posadiš, polij jo z orehovo obaro, to je z vodo, na kteri si kuhal orehovo listje (perje) ali pa orehovo oblakovino. Ta grenka voda jih prižene na vrh. Tudi močna gnojnica jim ni prijetna. Iz cvetičnikov jih odpraviš, ako prst zgoraj pokriješ z mehkim popirjem ter nanj nasiplješ stolčenega žvepla ali apnenega praha Iz takega lonca neki da gliste spodaj izlezejo ali pa v njih poginejo. Sicer ima pa podzemeljska glista med drugimi živalimi toliko neprijateljev, kakor maloktera druga žival. Najhujši sovražnik ji je menda krt, potem rovka in jež, pa tudi vsakovrstne ptice, posebno ujede, močvirne in povodne ptice jih mnogo pokončajo. Da jih krastače, žabe in ribe rade jedo, je sploh znano, pa tudi nekteri brošči in celo drobne stonoge so jim jako nevarne sovražnice.
Vprašanje 102. Ali je res, da se orehovo drevje ne sme obrezovati, oziroma, kako in kdaj naj se obrezuje ore-hovo drevje? (Fr. P. v S)
Odgovor: Na tak način, kakor se obrezujejo druga drevesa, se orehi nikdar ne obrezujejo, ker tega kronina rast nikakor ne zahteva. Da bi se pa oreh ne smel obrezovati, to je kaj napačno mnenje. Oreh prenese obrezovanje, kakor vsako drugo drevo, samo o pravem času se mora izvršiti. Obrezovati se sme samo tedaj, kadar počiva, torej od tedaj, ko smo ga oklatili, pa do meseca februvarija. Zato naj se orehi obrezujejo le jeseni Pri obrezovanju močnejših vej se mora vsikdar skrbno paziti na to, da se rana skrbno zamaže, ker to drevo rado globoko gnije, če oreki zmrznejo, kar se pripeti le spomladi, odrežejo se suhe veje še le jeseni. Pomniti pa je treba, da se orehovo drevo z obrezovanjem ne da pomladiti.
Vprašanje 103. Kako se odpravijo kokošim uši?
(J. B v S.)
Odgovor: To, kar se pri perutnini običajno imenuje uši ali kurjenci, so prav za prav ptičje pršice Napadene kokoši je treba mazati, zlasti ob grebenu in po nogah, koder se delajo grinje, s trpentinovim oljem, s petrolejem, z močno tobakovo vodo ali s čim drugim enakim Isto tako se mora kurnik skrbno osnažiti, in sicer z vročim lugom, če pa
kurnik ni dosti vreden, je pa najbolje sežgati ga in narediti novega.
Vprašanje 104. Pri nas ima več vasi j skupen pašnik, kterega bi radi razdelili, pa ne vemo, kako pričeti, ker se ena vas upira, kajti tik nje leži ta pašnik in zato ima le ona korist od njega. Kako se doseže razdelite? in kam se je treba obrniti? (C. G. v R)
Odgovor: Razdelitev skupnih zemljišč se pričenja le na prošnjo sodeležnikov ali občine. Ta prošnja se imenuje povzročitev ali. po latinskem jeziku, provokacija. Razdelitev je ali glavna ali nadrodbna. Glavna razdelitev je delitev skupnih zemljišč na dvoje ali več skupin, in sicer 1.) med bivšimi gosposkami na eni, občinami ali bivšimi podložniki na drugi strani, ali 2.) med županijami ali občinskimi oddelki, na primer med dvema ali več vasmi, ali 3.) med županijami ali občinskimi oddelki na eni in med poljedelskimi združbami na drugi strani. Ako ima na pr. več občin ali vasij skupen pašnik ali gozd, vsaka lahko prosi, naj se razdeli tako, da bode imela sleharna občina ali vas svoj del, kterega smejo odslej uživati samo upravičenci tiste vasi ali občine, kteri je bil oddeljen. Za glavno razdelitev sme prositi vsak upravičen oddelek, ki se hoče ločiti iz skupščine. Ako je tak oddelek županija sama, tedaj ima razdelitveni sklep ukreniti občinski odbor, in deželni odbor mu mora pritrditi. Kadar je število upravičenih posestnikov pri eni stranki gotovo, tedaj mora na Kranjskem vsaj njih tretjina podpisati prošnjo za glavno razdelitev skupnega zemljišča Če je na primer pri kakem skupnem pašniku upravičenih 9 posestnikov iz prve, 10 iz druge in 15 iz tretje vasi, ter ako hočejo upravičeni posestniki iz prve vasi imeti pašnik zase oddeljen, tedaj morajo prošnjo vložiti 3 posestniki; ako hočejo isto posestniki iz druge vasi, je v to treba prošnje 4 posestnikov, ako oni iz tretje vasi, pa prošnje 5 posestnikov. Prošnjo je treba vložiti na c kr. deželno komisijo za agrarske operacije v Ljubljani ter mora obsegati: 1.) vsaj splošno oznamenilo ozemlja, ktero naj se podrobno razdeli, oziroma, na kterem naj se uiede pravice; 2) premično in nepremično imetje, ki spada k skupnemu ozemlju, kakor tudi posebna zemljišča sodeležnikov, ki naj se privzemo v razdelitev ali uredbo; 3.) približno znano število sodeležnikov; 4) imena predlagateljev.
Gospodarske novice.
*	Opozarjamo na redni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki bo 8. dne julija t. 1., a ne kakor do sedaj običajno v dvorani mestne hiše, temveč v dvorani starega strelišča. Ta prememba se je morala zvršiti, ker popravljajo dvorano v mestni hiši.
*	t Gospod Janez Pauser, c. kr. poštar in posestnik v Ribnici ter ud naše družbe, je umrl 2. dne t. m. — 3. dne t. m. je pa umrl gospod dr. Edvard Deu, odvednik v Postojni ter ud naše družbe od 1. 1873. — Naj počivata v mira!
*	Modre galice ima družba še kakega pol vagona in jo oddaja po 25 kr. kilogram. Komur je še primanjkuje za drugo, oziroma za tretje škropljenje, naj se takoj zglasi.
*	Gumijeve vezi za zeleno cepljenje trt so pošle, zato ne sprejemamo več naročil na nje.
*	Požiralnikove cevi za govedo proti napenjanju bo družba zopet dobila te dni ter bo stala ena nekaj čez 4 gld. Te cevi se bodo oddajale le družbenim udom.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske
na
OBČNI ZBOR,
ki bode v četrtek, 8. dne julija 1897. I., ob 7,9. uri dopoldne v dvorani starega strelišča v Ljubljani.
V Z P O R E D : 1.) Prvomestnik prične zborovanje. 2) Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1896.
3.)	Predložitev družbinega računa za leto 1896. in proračuna za leto 1898. (Račun in proračun se pošljeta gg. družabnikom še o pravem času, razpoložena sta pa v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe.)
4.)	Volitev družbinega podpredsednika namesto umrlega dosedanjega podpredsednika gospoda grajščaka Jos. Fr. Seuniga.
5.)	Volitev enega odbornika namesto po pravilih izstopivšega gospoda knezoškofijskega tajnika Jos. Šiške.
6.)	Poročila in predlogi odborovi.
7.)	Poročila in predlogi podružnic.
8.)	Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 31. dne maja 1897.
Ivan Murnik s. r.,	Gustav Piro s. r.,
načelnik.	tajnik.
Seja glavnega odbora 9. dne junija 1897.
Navzoči so bili: družbeni predsednik gospod ces. svetnik J. Murnik, odborniki gg.: grof Barbo, baron Lazarini, Folakovski, Povše, Šiška, Žirovnik in tajnik G. Pire.
Odbor se je posvetoval glede občnega zbora, ki bo 8. dne julija, ter je določil predloge, ktere bo stavil občnemu zboru.
Glede udeležitve družbe na kmetijski razstavi 1. 1898. na Dunaju se je naročilo tajništvu ukreniti vse potrebno.
Na vprašanje slav. deželnega odbora, če bi ne kazalo vpeljati premovanja bikov, kakor je to običajno na Koroškem in Štajerskem, jo odbor ukrenil odgovoriti, da bi bilo tako premovanje umestno, ako bi bilo več denarja na razpolago, dokler ga pa ni, naj se ostane pri sedanjem običaju pospeševanja govedoreje, t. j. pri nakupu in oddaji plemenih bikov. Pripomniti je, da na Koroškem in Štajerškem pospešujejo govedorejo izključno le s pre-movanjem, da pa na pr. na Koroškem "imajo nobenega napredka in bodo morali posnemati naš način pospeševanja govedoreje.
Po rešitvi več manjših ulog se je seja zaklučila ter so se sprejeli naslednji gg. za nove ude:
Pečnik Frančišek, posestnik v Malih Lipljenah; Petrič Jakob, posestnik v Ratečah; Cuznar Josip, posestnik v Ratečah; Grahor Anton, župan in posestnik v Smrju; Barbič Ivan, mizar in po-sestntk v Aplenku; Zagorec Ignacij, posestnik v Vratnem; Šterk Ivan, posestnik in trgovec na Paki; Nunar Josip, posestnik v Metliki; Kaluža Ivan, posestnik v Narinu; Urbančič Josip, posest, na Kalu; Kontelj Ivan, posest, na Kalu; Smrdel Luka, posest, na Kalu; Rotar Ivar, posest, na Kalu; Lagoj Anton, posest, na Kalu; Zadu Anton, posestnik na Kalu; Prelec Josip, posestnik na Kalu; Volk Matija, posestnik na Kalu; Fidel Miha, posestnik na Kalu; Špilar Pavel, posestnik na Kalu; Čepirlo Josip, posestnik na Kalu; Smrdel Frančišek, posestnik na Kalu; Stegel Anton, posestnik na Kalu; Bobek Jakob, posestnik na Kalu; Kapelj Anton, posestnik na Kalu; Kapelj Andrej, posestnik na Kalu; Kaluža'Jakob, posest, v Narinu; Šabec Mihael, posestnik na Kalu; Jankovič Andrej, posestnik na Kalu; Penko Anton, posestnik v Nadanjem Selu;
Smrdel Anton, posestnik v Nadanjem Selu; Lenarčič Andrej, posestnik v Nadanjem Selu; Žigman Gašper, posestnik na Kalu; Kaluža Frančišek, posestnik v Narinu; Kuret Janez, posestnik v Na-rinu; Lenarčič Jarnej, posestnik v Narinu; Fidel Josip, posestnik na Kalu; Homan Oton, posestnik v Radovljici; Vovk Josip, posestnik v Lescah; Ogrizek Frančišek, žapnik v Črešnjicah; Košir Janez, posestnik v Pristavi; Mavec Janez, posestnik v Drašici; Nagode Janez, farni administrator v Trebnjem; Eijavec Anton, posestnik v Vetrniku ; Čandek Frančišek, posestnik na Janeževem Brdu; Fabjančič Anton, posestnik na Janeževem Brdu; Podgoršek Anton, posestnikov sin na Ponikvi, Lesjak Matija, posestnik v Sv. Petru pod Sv. gorami; Petkovšek Josip, učitelj v Velesovem; Zarnik Ivan, posestnik in gostilničar v Velesovem; Čebašek Ivan, posestnik v Prebačevem; Stare Elizabeta, posestnica v Prebačevem; Likozar Matevž, posestnik, mesar in gostilničar na Visokem; Za-grajšek Anton, posestnik v Gclverhu; Černelč Josip, trgovec v Sv. Petru pod Sv. gorami; Potočnik Mihael, posestnik v Županjih Njivah; Turk Anton, posestnik in gostilničar v Novem Kotu; Ferlič Ivan, posestnik v Novem Mestu; Dular Ivan, posestnik v Valti Vasi; Pavček Ivan, posestnik Cegelnici; Pretnar Janez, posestnih na Brezjah; Varum Janez, p. d Fridl, posestnik v Zgornjih Borovljah; Brezer Ivan, posestnik v Koprivniku; Presser Josip, posestnik v Brežah; Pipan Ivan, župnik pri Sv. Antonu pri Kopru; Trček Frančišek, posestnik v Bevkah.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice na Brezovici, ki bode v nedeljo, 27. dne junija, po prvi sv. maši v šoli.
VZPORED:
1.)	Nasveti za občni zbor c. kr. kmet. družbe.
2.)	Pogovor o rabi podružničnih kmetijskih strojev.
3.)	Nasveti podružničnih udov.
Kmetijska podružnica na Brezovici, 10. dne junija 1897.
And. Remškar, načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Vipavi, ki bode v nedeljo, 27. dne t. m. popoldne točno ob 4. uri v šoli (soba II. razred.).
VZPORED:
1.)	Poročilo predsednikovo.
2.)	Predlogi za občni zbor c. kr. kmet. družbe v Ljubljani.
3.)	Volitev odposlanca k občnemu zboru c. kr. kmet. družbe v Ljubljani.
4.)	Razni nasveti in predlogi.
Kmetijska podružnica v Vipavi, 10. dne junija 1897.
Matija Erjavec, načelnik.	Anton Skala, tajnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Sv. Križu pri Litiji, ki bode v nedeljo, 27. dne junija t. I. ob 4. uri popoldne v svetokrižki
šoli.
VZPORED:
1.)	Poročilo o stanju in delovanju podružnice.
2.)	Volitev načelnikovega namestnika.
3.)	Predlogi za glavni zbor c. kr. kmetijske dražbe. K obilni udeležbi vabi uljudno vse ude
Sv. Križ pri Litiji, 11. dne junija 1897.
Janko Nep. Jeglič, načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice c. kr. kmetijske družbe v Studenem pri Postojni, ki bode v nedeljo, 27. dne t. m. popoldne ob 3. uri
v šoli.
VZPORED:
1.)	Volitev odposlanca za občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani 8. dne julija.
2.)	Posamezni nasveti.
Kmetijska podružnica v Studenem,
11. dne junija 1897.
J. Jurca st. s. r , načelnik.
Vabilo
na občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe v Ribnici, ki bo v nedeljo, 27. dne junija t I. popoldne ob 3. uri v šolskem poslopju.
V Ribnici, 10. dne junija 1897.
Fr. Dolinar s. r., načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Št. Vidu pri Zatičini, ki bode 29. dne junija t. I. ob 3. uri popoldne v šolskem poslopju. Kmetijska podružnica v Št. Vidu pri Zatičini,
10. dne junija 1897.
Štef. Jaklič, načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice za Poljansko dolino, ki bode 29. dne junija 1897. I. ob 4. uri popoldne v hiši podružničnega načelnika And. Šraja v Gorenji Vasi.
VZPORED:
1.)	Načelnik otvori zborovanje.
2.)	Volitev odposlanca na občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
3.)	Nasveti in predlogi za ta zbor.
4.)	Razni predlogi in nasveti v korist in zboljšanje podružnice Zborovanja naj izvolijo udeležiti se vsi udje.
Kmetijska podružnica za Poljansko dolino, 10. dne junija 1897. And. Šraj, načelnik.	Josip Šubic, tajnik,
Listnica uredništva.
J. D. v P. Poslane nam trte so napadene po trsnem ka-parju, o kterem smo pisali uže ponavljaje v tem listu. Škoda, ktero dela trsni kapar, ni znatna, čeprav nastopi v veliki množini. Pokončuje se s tem, da se spomladi, dokler trta ns ozeleni, prisu-šene samice odstrgajo raz trte.
J. Č. v L. Iz Vašega popisa posnemamo, da so Vaše jablane napadene od listnih ušij. Kako se te škodljivke zatirajo, smo uže večkrat pisali.
5.	F. v V. Kako je z brezobrestnim posojilom za vinogradnike, nam ni znano, a kolikor vemo, je deželni odbor svojo dolžnost uže spolnil, prošenj pa zato ne more končno rešiti, ker ša ni dobil državnega prispevka. — Višjih cen za sviloprejke kakor v Gorici tudi drugje ne bodete dosegli.
J. v R. Stenici podobni mrčes, ki se nahaja na trtali in zaradi kterega vprašate za svet, je trsni kapar, zato tudi Vam velja gorenji odgovor.
M. K. v D. Zaradi čebelarskega orodja je glavni odbor stopil v dogovor z Vašo podružnico.
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld, na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na l/s strani 8 gld... na '/« strani 5 gld. in na >/g strani 3 gld Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V Ljubljani, 15. junija 1897. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago gld. 40.— kr. do gld. 45. - kr.; nemška detelja(lucerna)gld. 45.— kr. do gld. 55.— kr. gorenjska repa gld. 30.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 9.50 kr.; koDopno seme gld. 10.— kr. do gld. 10.25 kr. kuminovo seme gld. 26,— kr. do gld. 28.— kr.
Fižol: Rudeči ribniški gld. 6 — kr.; rudeči Hrvat gl. 5,—kr. prepeličar (koks) gld. 9,— kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100 kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Snhe češplje: v dimu sušene gld. 16,— kr. do gld. 16.50 kr.
_ brez dima sušene gld. 18.— kr. do gld. 21,— kr.
Orehi domači: gld. 14,— kr. do gld. 15 kr.
Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.— kr. za 100 klgr.
Med: od gld. 29.— kr. do gld. 30.— kr. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 33,— kr. do gld. 34.— kr. „ težke od 30 do 40 kg , „ 27,— , „ „ 28,— „ , lahke	„ „ 28,- ., „_ „ 29,- „
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.)
Telečje kože: 45 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.60 kr. do gld. —.70 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 30 kr. za kg.
Druge vrste 18 do 20 „ „ „
Kože lisic po gld. 3,— do 3.50 | „ kun „ „ 8.— „ 9.— J za „ dihurjev , „ 2,— „ 2.50 „ vidr „ „ 9.— „ 10.— |
Kože zajcev po 9 do 10 gld. za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po gld. 16,— 100 kg.
Žito:
V Ljubljani, 12. junija 1897. Pšenica gld. 8.60 kr., rž gld. 6.50 kr., ječmen gld. 5,— kr., oves gld. 6.50 kr., ajda gld. 7.20 kr., proso gld. 6.— kr., turšica gld 4.75 kr., leča gld. 11.— kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld. 9.— kr., seno gld. 2.40 kr., slama gld. 1.78 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
V	Budapešti, 12. junija 1897. Pšenica gld. 8.25 kr., turšica gld. 3.85 kr., oves gld. 5.50.
Goveda, meso ter živalski pridelki:
V	Ljubljani, 12. junija 1897. Goveje meso 64 kr., telečje meso 62 kr., svinjsko meso 70 kr., prašičje salo 76 kr.. špeh svež 74 kr., špeh prekajen 68 kr., surovo maslo 80 kr. (Vse cene veljajo za 1 kilogram.)
Deloljuhne
osebe — povsod — katere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Zukunftsvorsorge" Gradec, poste restante.	(28—5)
KAROL KAVŠEK
Ljubljana, Dunajska cesta št. 18.
ima največjo
tovarniško zalogo
vseh
kmetijskih strojev
za Kranjsko. Istotam so v zalogi posebno izvrstne škopo-reznice in mlatilnice ročne in na gepel, vsakovrstne gepelne, mline za trenje žita, travniške brane, pluge itd. itd.
P. n. grajščakom in posestnikom je toraj omogočeno, da si potrebne poljedelske stroje v moji zalogi lahko sami izbero ter jih njim ni treba kupovati od prodajalcev, oziroma tovarn slabega glasu za visoke cene. in to tem več, ker njim popolnoma jamčim za močan izdelek kakor največjo delavnost. — Tudi preskrbuje vsakovrstne posamezne dele za stroje kakor tudi nože za slamo-reznice.	(30—1)
Plačuje se tudi lahko v obrokih.
Najcenejša zaloga!
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Jajca za valenje
od. najboljših kokošjih pasem za kmetovalce
Houdan, Plymouth Rocks in Laške kokoši po 15 kr. eno
dobiti je pri	(44—7)
Jos. Lenarčič-u na Vrhniki.
H Nik. Hofmazm, H
ft tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega
blaga narejena. Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd.
ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakavosti narede. (8-9)
* nI
It X X X X X
X *
xl
X
D- M. Pire J
uljudno naznanja, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno
v Ljubljani, v Gospodskih ulicah št. 4,
v I. nadstropji na levo.
X X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Puškarske izdelke,
priporoča slavnemu p. n. občinstvu, kakor: vsakovrstne puškarske izdelke najnovejših sistemov, puške: lovske za brok ali kroglje, kakor tudi take za tarčo, sobne puške (Flobert), ter orožje v osebne obrambo.
Vsakovrstna popravila in predelovanja po najnižjih cenah.
Vse pri meni izdelano orožje je samo ročno delo iz najboljšega materijala; vse puške so uradno preskušene in dobro uravnane.	(i—ii)
fKŽT* Za vsako delo sem vestni porok sam. mt
Obširne ilustrovane cenike, slovenske in nemške, do-pošiljam na zahtevanje poštnine prosto.
ANTON SODIA, puškar v Borovljah
(Ferlach) Koroško.
Vnovič znižane —I VSe StrOje 12L pOljedelStVO. Vnovič znižan, cene!
Trjjeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
hidravlične [vodovodne] preše) Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (11—7)
IG. HELLER na Dunaju
II/a Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Zastopniki se iščejo.
Kose imajo vdarjene var stvene znamke in sicer:
in
fif^r- Domače kose!
Da se nepotrebna ptuja konkurencija zavrne pričela je podpisana tvrdka izdelavati v dogovoru s o. kr. kmetijsko družbo kranjsko posebne
kose iz garbanega angleškega jekla,
ki so boljši kakor koli druge.
Blago teh kos je najboljši, ki se da dobiti, je jako trdo a zraven pa volno, da ne poka.
o|c
cesarskega orla	križ s krajci.
nn|rfnct lrno > V ?esteh. 5 51A 6 6'/g 7 7'/s UUIgUSl HUb | v centimetrih ~55 60 65 70 75 80
Cena Ur.: 85 90 95 1 — 1-05 1 10
Iz ravno takega jekla:
Srpe po 50 kr..
nože za slamoreznike po 2 gid„ kline za slamorezne stroje po 2 gld, kOSe za mah po 50 kr.
Isto tako izdeluje vse drugo v njeno stroko spadajoče blago, kakor lopate, sekire, vile, krampe, nože, cepine, Semeže, črtala, vezi, šine, podvoze, pokrovke, coklje, kiadva, klešče i. t. d., in sicer fino točno in po primerno nizki ceni.
K obilni naiočitvi se priporoča	(56 — 1)
F. Kajetan Ahačič
v Tržiču na Gorenjskem.
oooooooooooooooooooo
Pristna
dalmatinska vina,
kakor tudi druge vrste, priporoča gg. gostilničarjem in posestnikom od 56 litrov naprej po 17-5 — 22 kr. liter. Dalje ima tudi v zalogi	(45—5)
VT Živinsko sol
po znižani ceni in ktero oddaja v vsaki množini
TOMO TOLLAZZI,
trgovec v Dol. Logatcu.

Hdo Pl>e , ^ ^ ^ Vsak
!e>
kdor ljubi okusno kavo, lioče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
oooooooooo • ooooooooo
Lepo posestvo
oddaljeno en četert ure od zagorskega premogokopa, s popolnoma novem gospodarskem poslopjem, se proda iz proste roke. Več pove (54-1)
L. Habat v Zagorju ob Savi. ooooooooo • oooooooooo
: J. Blasnikova tiskarna
v Ljubljani na Bre^u št. 12
se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot: knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe A	za veselice, naznanila (plakate), itd. itd.
z Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni +	ali večili barvah,
n	Vse po najnižji ceni okusno in hitro.
♦ V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. A	Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. g
Semenski krompir
„rožnika in „amerikanec" zgoden, kakor pravi češki in ogerski „onejidovec", lep češki ječmen in oves in več drugih vrst semen prodaja po nizki ceni
Josip Leve,
trgovec v Ljubljani.
Dalje kupuje vsakovrstne ?godnje rastline kakor: črešminovo lubje, črno čmeriko, lapuhovo cvetje, sladke korenince, jeternik, jelenov jezik, jezice, sme-rekovo seme itd. itd. po možno visoki ceni. (43-4)
„Kupi pri velikem trgovcu, a ne pri malem
i«
To velja sosebno za mojo trgovino, kajti le tako velika trgovina kakor moja ima vsled nakupa ogromnih množic blaga proti takojšnem plačilu malo stroškov, kar je slednjič le kupovalcu na korist.
Krasni uzorci se pošiljajo zastonj na zasebne kupo-valce. Zelo obsežne uzorčne knjige, kakor jih še ni bilo, dobe krojači nefrankovane.	(5 - 6)
m Blago za obleke. S
Peruvijen in dosking za visokoč. duhovščino, predpisano blago za c. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za biljarde in igralne mize, prevleke za vozove, lodne, tudi nepremočne za lovske suknje, perilno blago, potne plede od 4 do 14 gld. itd.
Vredno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukneno blago in ne cene cunje, ki niti niso vredne krojaškega dela, priporoča
JAN. STIKAROFSKT
v BRNU (Avstrijski Manšester). Največa tovarniška zaloga v vrednosti '/2 milijona goldinarjev.
-❖❖ Pošilja se le po povzetji. ❖❖-
Svarilo! Agentje in krošnarii radi prodajajo svoje malovredno blago pod imenom »blago Stikarofskega". Da se takem sleparijam v oko pride, javim, da tem ljudem sploh svojega blaga ne prodajam.
Mala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske dražbe kranjske sme po dvakrat na leto in licer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospo-uarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to žtevilo plačati po 6 kr. za vsak natis. Nendje plačajo za objave med „Malimi naznanili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Pluge in osipalnike po najboljši in skušeni sestavi izdeluje po 8 gld., močnejše po 9 gld. komad, Miha Preložnik, kovač v HotiDji Vasi, pošta Kranichsfeld, Sp. Štajersko	(30)
Dobre osipalnike po 7 gold. komad, kakor tudi izvrstne pluge za oranje in okopavanje izdeluje po najnižji ceni Matevž Bregant, kovač v Orehovesi, pošta Kranichsfeld, Sp. Štajersko. (98)
Več bikov čiste belanske pasme je naprodaj pri grajščini Rakovnik, pošta Št. Rupert, Dolenjsko	(115)
Živinska sol v vrečah po 50 kg in najnižji ceni prodaja R. helčič, trgovec v Zagorju ob Savi.
E. Miti«)
Dve svinji čistokrvne jorkširske pasme, ki bote že za oplemeniti, ima naprodaj Jos. Hočevar, posestnik v Žejah št. 12., pošta Kamnik.	(«8)
Modro galico, Ia, prodaja na drobno po 26 kr. kilogram, na debelo v sodčkih a 250 Ig pa po 251/a kr. kilogr. Ivan Wakonigg, trgovec v Šmartnem pri Litiji.	(«9)
Velika železna vrina vrata, vgodna za pokopališča, 230 cm široka, 260 cm visoka s 130 cm visokim obočnim okvirom so naprodaj pri J. Rode-Dogan v Ljubljani.	(120)
Prostorno kovačnico z stanovanjem vred, za dva ali več kovačev, urejeno vse z vodno močjo, kladvo, pihanje in brus, odda pod ugodnimi pogoji takoj v najem Leop. Dekleva v Košani. Ko-vačnica leži ob deželni reški cesti, na vodi Reka.	(121)
Bik, muricodolske pasme (siv), jako lep, 2 leti star, licencovan, izvrsten za pleme, 135 cm visok, je naprodaj pri Janezu Maj-cenu, posestniku v Bistrici, pošta Št. Rupert, Dolenjsko. (122)
Važno za kmetijstvo!
je:
Redilna štupa za kuretino,
edino koristna za kokoši, purane. race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor
tudi množi valjenje jajec. 1 zavoj z navodilom 25 kr 5 zavojev samo 1 gld.
Redilna štupa za prašiče.
Najboljše varstveno in dijetetično redilno sredstvo za prašiče. 1 zavoj z rabilnim navodilom kr., 5 zavojev samo 1 gld.
Redilna štupa za živino,
za konje, rogato živino in
ovce i. t. d. Skoro vže 40 let z najboljšim
vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi. ako živina ne mara jesti, dalje zboljšuje mleko.
Zavoj z rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld.
Vsa ta našteta sredstva se dobijo: (50—3)
v apoteki Trnkocz-ya v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
OQOQQOOOOO€WQpG<W«}C®OQO®aQGOOO O 09C®Q0000<X>0QQQpQ0G0QQQ000000a
Znižane cene!	X
ANDR. DRUSKOVIC SHSKJ
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg- št. 9 in lO
prodaja kakor bi bila
..razprodaja"
8
O
vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna m vrata, lopate, 0 krampe, štorje, itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja posebno v veliki izberi	g
||g§r drevesa (plog-e)	©
štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačer . nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče.	«
Posebno pa opozarjam gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. Zunanja naročila se takoj in vestno izvrže. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja, istotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj.
_= Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. =—
o<
Kovači!
Tu kupujete železo najceneje, pri pošteni vagi iu prijazni postrežbi.
Poskusite, in se bodete prepričali!
§JS- CARB0LINEU1!
g
O
g
©
©
d
o ©
Q O
ooooooooaooooooooooooooooeooooooooeoooooooooooooooooooooooooe