FOSTNIMtf PLAtUNll ¥ gOTOVIM. ¥ LJtlBUANI. bNE 15. FEBRU^RJPA ASM FO£*nE£IM ŠTEVILKA MH 1- m IT© onmuNSKi imit«mo~f©utiCn iznajti STIR!N*USTfcWEWN©. LIST At. CBLOLEflffl MROŠMNd ZNrtSd 1® &1N Ljubljana, dne 15. februarja 1936 Cesto čujemo, da časi, v katerih živimo, niso normalni časi. Doba, ki jo preživljamo, je prehodna doba. Maje in podira se stari svet, na njegovih razvalinah pa raste nov. Vrše se velike izpre-membe na vseh poljih človeškega udejstvovanja, v gospodarstvu, politiki, kul. turi itd. Ako pogledamo okoli sebe, vidimo, da se resnično dogajajo velike izpremembe. Pred nami se s silno brzino vrste dogodki, katerih smisel včasih težko razumemo. Vse to nam kaže, da smo resnično v prehodni dobi, da se podira stari svet in da nastaja nov svet, novo življenje, nova doba kulturnega človeštva. Bodoči zgodovinar, ki bo opisoval današnjo dobo, bo z lahkoto govoril o dogodkih našega časa. Časovno odmaknjen bo pisal tako, da bo vzbujal v čitateljih do jem, da je bilo v naši dobi zanimivo in prijetno živeti. Toda mi, ki živimo v današnjih razmerah, ne viahno pred seboj samo zanimivih izprememb. Vidimo, da prav v tej prehodni dobi, ki se bo zdela bodočim pokolenjem zanimiva, vlada pokvarjenost, propalost, nepoštenost in amoralnost. Ako pogledamo na gospodarstvo, vidimo na eni strani manjšino ljudi, ki imajo vsega dovolj. Na drugi strani vidimo večino, ki živi v bedi in brezposelnosti. V politiki imajo besedo ljudje, ld vidijo pred seboj edino svoj lastni interes ali pa interes maie skupine svojih političnih somišljenikov. V kulturnih stvareh odločajo oni, ki se na kulturo nič ne razumejo in so sami najbolj nekulturni. Priča smo, kako propada buržujsko-kapitalistični gospo, darski sistem in vse, kar je z njim v zvezi. živimo v času, ko propada stari svet in moremo slutiti, da bo nastal nov družabni red, nov človek in nova družba. Za nas mlade ljudi, ki imamo pred seboj bodočnost, nastane vprašanje: kakšen bo novi človek in kakšna bo nova družba? Katera in kakšna načela bodo vladala v bodočnosti? Toda, ali moremo iz kaosa današnjih razmer, ko na eni strani propada staro in se na drugi strani šele poraja novo, predvideti to, kar bo šele v bodočnosti? Toda taka vprašanja niso vredna mladega človeka. Tako sprašujejo stari ljudje, ki nimajo več toliko ustvarjalne moči, da bi se ba-vili s takimi vprašanji. Stari ljudje so *e vprav v današnjih časih izkazali nesposobne, da se bore proti težkim razmeram, ki vladajo danes. Oni sicer imajo cesto lepe programe, ki naj bi rešili situacijo. Toda oni so se vzgojili po starih načelih, ki so bila primerna in dobra v mirnih in normalnih časih. Nimajo v sebi onega ognja ustvarjanja, ld se rodi le tedaj, ako je človek nezadovoljen z onim, kar je, in hoče ustvariti novo in boljše. Zato novega človeka in nove družbe ne bodo ustvarili stari ljudje, marveč borbena, brezkompromisna in neustrašna mladina. Edino mladi ljudje ««10 sposobni, da stopimo v borbo proti današnjemu stanju in za novega človeka *n novo družbo. Kdo izmed mladih bo ustvaril novo dobo? V naši državi imamo med mladino v®8 skupin, ki se razlikujejo med seboj svojih političnih in socialnih nazorih. lt<*rn izmed njih bo prevzela veliko vlogo ustvarjanja bodočnosti? Od marksistov čujemo, da se oni bore za nov družabni red. Toda pri tem ne pomislijo, da jugoslovensko ljudstvo ne bo sprejelo njihove temne marksistične ideolo. gije, ker ima svoje pojme o svobodi in socialni pravičnosti, ki si jih je ustvarilo v dolgih borbah za svobodo in za svojo zemljo in ki so v ostrem nasprotju s tem, kar oni propagirajo. Marksisti tudi duševno in intelektualno niso sposobni, da bi ustvarili nekaj novega. V mislih imamo dogodke zadnjih let, v katerih so oni sodelovali. Znane so demonstracije na beograjski univerzi, ko so marksisti uničili velik del univerzitetne imo-vine in pri tem napravili škode za več milijonov dinarjev. Spomnimo se tudi raznih izjav in načina borbe marksističnih akademikov na ljubljanski univerzi. Vidimo, da ta pokvarjena buržujska mladina, ki se izdaja za marksistično, ni sposobna, da bi ustvarjala, marveč edino da poruši to, kar že obstoji. Vse njihove akcije in nastopi kažejo na strašno duševno revščino, ki vlada pri njih. Poglejmo še klerikalno mladino 1 Oni v bodočnosti ne morejo igrati nikake vloge, ker so preveč konservativni. Klerikalizem ne vzgaja svobodnih in k nar predku stremečih ljudi, marveč jih duševno zasužnjuje. Novi čas pa zahteva borbenih in junaških omladincev, ki bodo ostro nastopili proti vsem onim, ki ovirajo napredek naroda v usodnih dneh njegove zgodovine. Imamo še druge skupine mladih ljudi. Eni se vdinjajo politikom in se jim prodajajo, da bi prišli v bodoče do dobrih položajev. Drugi se ne zanimajo za javno življenje in za velika dogajanja v svetu. Naziva jo se kruhoborci. Njih glavni cilj je, da pridejo čini preje do službe. Vse druge stvari se jim zde postranske važnosti. Ako analiziramo vse te skupine in še druge, se vprašamo: ali je to ona mladina, ki naj bi ustvarila boljše čase za svoj narod? Cesto se čuje trditev, da je akademsko življenje na univerzah oni barometer, po katerem moremo soditi politične in druge prilike v državi. Ta trditev je pravilna. Zato trdimo, da vsi ti ljudje, ki smo jih našteli, nimajo nikake bodočnosti. Oni so verni otroci razmer, v katerih živijo. Zato oni ne bodo ustvarili nove dobe, ki prihaja. Oni niso spoznali, da danes živimo v veliki pre-kretnici časov in da je treba zastaviti vse svoje sile, da se ustvari v bodoče nekaj boljšega.- Jugoslo venska nacionalna omladina dobro ve in čuti, da živi danes v veliki prekretnici časov. Zaveda se, da se niši stari svet in da nastaja novi, nova doba našega naroda in vsega kulturnega človeštva. Zaveda se, da je prišel čas, da se uresničijo stoletne težnje jugosloven-skega naroda. Ona stopa v borbo za ost var jen je svojih nacionalnih in socialnih idealov, v borbo za novega človeka in novo družbo. Ne priznamo onega slovitega izrreka, ki ga je postavil Karl Manc: »bitnost opredeljuje misel«. Iz tega izreka bi sledilo, da človek ne more vplivati na potek dogodkov. On je le produkt gospodarskih razmer (historični materializem), Id nanj vplivajo, ga vodijo in O GRADJANSKIM SLOBODAMA Pravo zbora i dogovora, sloboda štampe, tajni i neposredni izbori — itakodalje. Jed-nom reči. označujemo to imenom gradjanskih Bloboda. Postavljamo pitanje; treba li ih bezuslovno tražiti ili ne? Pre evegu, da utvrdimo nekoliko činje-niea. Vodji Udružene opozicije traže neod-lcžno uvodjenje gradjanskih sloboda jer, po njihovim rečima, bez toga ne može biti govora o konsolidovanju naših prilika; prema torne, gradjanske slobode su uopšte osnova za svaki pregovor, sporazum: i sarad-njn- Vlada G. Stojadinoviča je, u svojoj deklaraciji, označila davanje gradjanskih sloboda narodu kao svoj prvi cilj. Medjutim, to obetanje do danas nije ispunjeno. Članovi vlade to priznaju i tumače time Sto, vele, prilike još nisu zrele za donošenje zakona koji bi zemlji dali -slobodu u političkom smislu, Ipak, vlada je voljna da donese i zakon o »lobodi Stampe, i liberalan izborni zakon, i sve Sto je s tim u vezi čim »žan-dari mogu mirno da spavaju u svojim kasarnama«. I stav opozicije i stav vlade su jasni i prirodni. Da bi zadobila široke mase za sebe, opozicija čini ono što svi od nje oče-kuju, što je njezina dužnost: udešava svoj program po željama naroda. Vlada, b druge Strane, takodje ispunjava svoju dužnost: trudi se da. prvo, učvrsti svoj položaj pa tek onda da predje na ispunjavanje datih obečanja. Naravno, jasno je da bi i opozicija, da je na vladi, tako postupala. Dakle, oba odlučujuda polit ička činioca, vlada i opozicija, su saglasni u tome da gradjanske slobode treba dati. A saglasni su i u torae da ih ne treba dati več sada (naravno, kao Sto smo rekli, opozicija ov-de mora da taktizuje). Da li je tačno da gradjanske slobode treba dati i da li je tačno da ih ne tieba dati več sada? Gradjanske slobode su krilatica ko ja je u stanju da zavede široke mase, to mora da nam je jasno. Mora da nam je jasno kako baš taj faktor z^vn 1j<'nj-i ig^a važnu »logu jor je katkada potrebno da se, ras-pravljanjein o gradjanskim slobodama (jer, tema mora da je privlačna), odvrati pažnja od drugih, presudnijih pitanja. Medjutim. čak i bez obzira na taj »faktor zavodjenja«, nije dovoljno ako se narodu da pravo kri-t.ikovanja (na šta se naše gradjanske slobode svode) pa ma koliko liberalno to pravo i bilo . A pogotovo je to pravo iluzorno ako se njime može služiti samo odredjena skupina. Takvih slučajeva kod nas uvek ima i ništa ne menja na stvari izgovor da je to »iz taktičkih razloga«. Taktički razlog može da bude oPravdan (premda ga mi i tada ne zagovaramo) samo ako konstruktivni elementi, elementi koji žele da ulože svoje znanje i svoj trud u izgradjivanje naše države, ako ti i takvi elementi imaju ko- risti od toga. Mi to pišemo sa predumišlja-jem jer smatramo da je politička »taktika« opravdana samo onda ako je u skladu sa interesima nacionalnih elemenata (samo ponavljamo misao izraženu u jednom od naših uvodnika kada konstatujemo da se pojam »nacionalni elementi« ne poklapa s» bilo kojom od do6ada postoječih naših po-litičkih stranaka). Drugim rečima: mii smo, u načelu, protiv ekskluzivnosti odnosno monopola na Poli-tičkom polju; ali, ako se ovakvo monopli-sanje ne da izbeči. onda monopol na vodje-nje državnih poslova treba da imaju rodoljubi (to je logično ali danas, ipak, treba podvuči). Gradjanske slobode su, dakle, iluzorne ako one koriste samo članu ove ili one partije. Medjutim, one su iluzorne i ako ne prelaze okvir neplodnog kritikova n ja. A svaka je kritika neplodna ako se ograničuje na »iznošenjo mišljenja« tojest na reči. Ona je korisna samo ako se ogleda na delu. To mi tražimo. Tražimo da se da mogučnost afirmacije svim narodnim slojevima. prvenstveno omladini. Od davanja samo papirnate slobode, mi vidimo isključivo štetu, m-kakve koristi. Ako čemo mi u svojim listo-vinua moči da pišemo o pojedinim doga-djajima iz naše nedavne prošlosti o kojima sada ne možemo, — nije time učinjeno mnogo. Nemarno sada nikakvu nameru da pišemo o »nesposobnosti starih« i sličnim stvarima, konstatujemo samo da su ti »stari«, 1914, celu evropsku omladinu poslali na bojišta. Ne ulazeči u rasmatranja o mo-gučnom mestimičnom opravdanju tog aKtn, dolazimo samo do zaključka da je »sta 11-ma« iz.maklo konnilo iz neveštih ruku, oni nisu umeli da upravljaj« dogftdjajima nego su dogadjaji upravljali njima. Prema tome, traženje da nam se omoguči aktivna^ sa-radnja u javnom životu temelji na čistoj empiriji, prvo; drugo: aktivno učestvovanje omladine u oPštim poslovima garantuje nam da če oni poči pravcem boljitka i napretka jer je tu omladina neposredno za-intoresovana — valjda je verovatno da 6u svu svoju snagu i znanje uložiti u gradu j u kuče koja ima meni da bude siguran dom! Dakle, treba pozdraviti davanje gradjanskih sloboda ako se one ne ograniče na platonske mogudnosti nego ako pruže stvarne mogučnosti rada. Jer, uzgred rečeno, vrlo j# smešno i neinteligentno omladini predbacivati da se ceo njen rad ogleda u praznom besedičenju; zar. sem komunista, ona sme šta drugo da radi? A da li gradjanske slobode treba d:*.ti več sada? O tome uopšte ne može biti ni-kakve sumnje. U prirodi stvari je, naftne, da če dotične prilike postati sve nezrclije a ne zrelije. Jer, dok destruktivni elementi sve više proširuju i povečavaju svoju ak-ciju, tako da smo svakog dana svedoci ne-verovatnih uzvika i parola, — dotle mi... Mi ništa. mu ustvarjajo misli in načela. Mi priznamo nasprotno načelo. Zgodovina nam dokazuje, da vse, kar se je zgodilo velikega na svetu in je obdržalo trajno vrednost, ni bilo ustvarjeno od malih ljudi, ki so bili odvisni od trenotnih razmer in ki so priznali kot edino vodilno načelo lastno telesno ugodje. Vse, kar je bilo v zgodovini ustvarjeno velikega, so izvršili veliki in od svojih okoliščin neodvisni ljudje, redki po edinci. Zato je tudi gornji izrek laž, ki jo je mogel izmisliti edino žid Karl Mars. Edino človek in njegova volja ustvarjata novo. Zato smo tudi uverjeni, da novi čas, ki ga slutimo, da prihaja, ne bo prišel sam od1 sebe, ampak, da ga bomo ustvarili mi sami. Zato bosta novi človek in nova družba ustvarjena po onih načelih, ki jih bo postavila jugoslovenska nacionalna omladina in za katero bo stopila v borbo, da jih privede do zmage. PROBLEM KMEČKIH DOLGOV Problem naših kmečkih dolgov se že par let vleče na vseh koncih in 'kra* jih, a do danes ni uspešno Tešen. G la* som izjav raznih kompetentnih in ne* kompetentnih osebnosti je bilo to vprašanje že parkrat »temeljito reše* no, in za vselej odstranjeno z dnev* nega reda.« Na žalost, pa vse te obl ju* be in evemtuelme uredbe niso dosegle drugega, nego podaljšale ono n e iz vest* no stanje, v ikaterem se nahajamo že odkar je bil sprejet zakon od 24. IV. 1931. (moratorij kmečkih dolgov). Nimamo namena ponavljati vsa ona že itak znana dejstva o nujni potrebi končne likvidacije, odnosno vsaj de* fimirivnega načrta za ureditev krneč* kih dolgov. Želimo pa podčrtati neko dejstvo, ker brez njegovega vpošteva* nja ne bo mogoče rešiti tega vpraša* nja. Vse temu dejstvu nasprotne ured* be bodo nujno ostale samo na papir* ju, predstavljale bodo novo odgoditev, ne pa 'rešitev. Vemo pa, da obstoja še en odnos, namreč upnikov proti dol* Brnikom, toda o tem drugič. Zadnjič smo imeli priliko povedati svoje mišljenje o Škarjah med cena* mi agrarnih in industrijskih proizvo* dov. Danes si pa oglejmo škarje, ki so nastale med realno in nominalno vred* nostjo kmečkih dolgov, nastalih ve* činoma v času med 1936. in 1930. letom Medtem ko je vsota dolga, razen prirastka vsakoletnih obresti, ostala popolnoma neizpreanenjena, je njegova realna vrednost zelo porastla. Kako? Povprečen indeks cen kmetijskih pridelkov (poljedelskih in živinorej* skiih) je znašal v letih 1926. — 1930. 106.67 točk, medtem ko znaša za raz* dobje 1931—1935 samo 62.25 točk. Ker je cena kmetijskih pridelkov, kot je iz tega razvidno, padla za pribl. 36 točk, je jasno, da se je na drugi strani za isti odstotek povečala kupna moč denarja, t. j. dolžne vsote. V luči teh številk se nam pokažejo (kmečki dolgovi v popolnoma drugi svetlobi. To ni več samo financialen, temveč tudi moralen in socialen pro* iblem. Je*li pravično, da mora kmet vračati, merjeno z njegovimi prldeil* ki, za dobrih 36 odst. več nego je prejel? Poleg tega pa niso škarje ostale brez iposledic na čisto finančnem polju. Medtem ko je znašal povprečen leten dohodek vseh kmetov*dolžnikov, ra* čunan na osnovi povprečnega pridel* AKADEMIK 0 ŽENSKEM VPRAŠANJU ka v letih 1926—1930 in v povprečnih eenaih iz let 1926—1930, približno 52 milijarde Din, a od tega 2.5 milijarde v denarju, dobe isti kmetje na osnovi povprečnih cen iz let 1933—1934 samo 1.7 milijarde Din v denarju. Torej ce* lih 800 milijonov manj. Pri tem nismo vzeli v poštev zadnjega 1935. leta, ko so se cene res nekoliko dvignile, toda ne kot posledica konjunkture, temveč slabega pridelka. Resni gospodarski krogi se namreč kljub dvigu cen vpra* šujejo, da*li bo kmet uspel kompen* zirati svoj slab pridelek z dvigom cen. Zato ibo faktično stanje v preteklem letu sigurno kljub izrvremenjenim ce* nam odgovarjalo iznešenim podatkom. Kako pa naj dolžniki, t. j. dobra tretjina našiih kmetov, z 1.7 milijarde plačujejo obresti, odplačujejo glavni* ce, kupujejo razne potrebščine in za* dovoljujejo davčnim nalogom? Torej če tudi abstrahiramo od že poudarjenega moralnega in socialnega stališča, vidimo, da je iz čisto stvar* nih razlogov popolnoma nemogoče, da bi ob sedanjih cenah naš kmet vrnil svoj dolg. To priznavajo vsi naši go* spodarstveniki. Dokler bodo zijale škarje med real* no in nominalno vrednostjo kmečkih dolgov, do tedaj je nemogoče misliti na njihovo ureditev. To je dejstvo, kateremu se ne moremo izogniti. Rešitev je dvoje: ali znižati nomi* nalno vrednost dolga, sorazmerno z dvigom realne vrednosti, ali pa zni* žati realno vrednost dolga, dovesti jo v sklad z ono vrednostjo, ki jo je ime* la njegova nominala ob času njegove* ga nastanka. V tem slučaju mislimo, da bi bila reflacija najboljša rešitev. S primer* raim povečanjem denarja v obtoku bi se povečale cene kmečkih pridelkov, nesorazmerje bi bilo odstranjeno. Po tem bi lahko pristopili h končni lik vi* daciji kmečkih dolgov. Vsaka rešitev pa, ki ne bo predho* dno odstranila tega nesorazmerja, je že v naprej obsojena v prepast. Torej, ali znižanje nominala, ali povišanje cen. Šele potem likvidacija. Vse drugo je nestvarno, nesocialno in končno — nemoralno. V nizu vprašanj, ki se pojavljajo zadnje čase, je vsekakor žensko vpra* šanje ono, preko katerega ne moremo ali pa vsaj v najbližji bodočnosti ne bomo mogli. Svetovna vojna je pripomogla k si* jajnemu razvoju tehnike. Radi po* manjkanja moških delovnih sil, ki so bile nujno potrebne za »Kanonenfut* ter«, je 'bila prisiljena postavljati na izpraznjena mesta moških, ženske mo* či. Po sklenitvi miru so bile ženske roke že skoro povsod dobrodošle. V letih prosperitete je ženska mladina, ki so ji prej metali pod noge polena, kjer so ji le mogli, naravnost vdrla v srednje šole. Zastarelemu naziranju, da se morajo dekleta priučiti le lepe* mu vedenju, šivanju in kuhamjju, je kmalu odklenkalo. Toda do nastopa krize je šel razvoj mirno pot. Nihče se ni spotikava! nad gospodičnami, ki so bile v uradniških službah, nad oni* mi, ki so obiskovale vse vrste šol in se uveljavljale v vseh mogočih pokli* cih. Leto 1929. je napravilo temu ko* nec. Že so sc pojavljali simptomi veli* koga gospodarskega zastoja, kar ni ostalo brez posledic za zaposlene žen* ske. Možje in fantje, ki so bali brez službe, in oni, ki po dovršenih študi* jah niso mogli dobiti takoj primerne* ga zaposlenja, so iskali vzrok temu zlu. In našli so ga: vse brezposelnosti so krive ženske! Ob tej priliki naj sa* mo omenim, da je znani aktivni poli* tik iznesel na nekem shodu trditev, da je statistično dokazano, da je na svetu toliko brezposelnih moških, kolikor je zaposlenih žensk! Po tej konstataciji je bilo treba pričeti borbo z geslom: dajte možu, kar je moškega, žena pa naj se zadovolji s tem, za kar je ustvar* jena po prirodi: ljubeča zakonska dru* žica in mati. bo mogel zopet uveljaviti. S tem bi bi* la žena osvobojena. Tako skuša dose* či žensko gibanje daleč v bodočnosti se nahajajoči cilj, ko polagoma ome* juje selekcijsko tendenco s tem, da skuša pridobiti ženi pravico do soodlo* čevanja v kulturnih in vzgojnih nalo* gah v smislu njenih specifično ženskih sposobnosti. Delo pa bi se moralo deliti. Ženam je treba nuditi vse možnosti, da se uveljavijo povsod tam, kjer je njih roka spretnejša od moške. Delo, ki bi ga opravljale z večjo vestnostjo in lju* beznijo, ki bi1 prijalo njihovemu bistvu in ki bi ne onemogočalo njihovih na* ravnih funkcij. Sem bi bilo prištevati zlasti poklice, ki jim je namen vzgaja* ti mladino, zlasti žensko, zdraviti otro* ke, ženske bolezni itd. Zanimalo me je, kako se ženske v borhi za emancipacijo izkažejo v prak* si. Jasno je, da sem se prvenstveno interesiral za akademičarke. Opazil sem, da se one, ki se ibore z naj radi* kalnejšimi gesli, dosledno odmikavajo vsem onim dejanjem, ki bi pokazala njihovo radikalnost v praksi, v življe* nju lin ne zgolj v teoriji. Poleg tega pa je še drugo dejstvo, da se za žen* ska vprašanja zanimajo bolj fantje kakor dekleta. Iskal sem temu vzroka. Videl sem, da obstoje med študentka* mi tri grupe, ki v glavnem posnemajo moške tovariše na univerzi. Prva je grupa deklet, ki se za svoja vprašanja zanimajo v veliki meri, se z njimi ba* vijo in se bodo brez dvoma postavile na čelo ženskemu gibanju. Teh je naj* manj. Druga skupina posnema večino naše univerze (tudi na strani močne j* šega spola je tako): zanima se sicer nekoliko za žensko gibanje, vendar se raje pripravlja za izpite; v tretjo gru* po pa bi prišteval kolegice, ki so proti emancipaciji in za ohranitev statusa quo. *ceau. SIRITE »NASO MISEL"! □□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnni G. MUSSOLINI EVROPSKOJ OMLADINI iPrvog ovog meseca je »Popilo a Ita-iia« objavila poziv evropskim studmti-ma. Sadržaj je, utaratko, ovo: sankcije ce prouesrokovati ral; politici, ko ji *a to nose odgovormibsit, neče se boriti, borjče se, u prvoan redu, amladima; Ita'!ja taj rat neče, to je i Mussolini rzjavio; samo Zločinci moigu tvnditi da sankcije zmače mir za Evaropu; emlbargo ce dovesti do blokadie, blokada do raita: ibiče to rat dto istrebljesnja; Italija če se braniti »i nogama i irukama«, ona je več davno spremna cza sve slučatjeve. 'Lepo. Znači, sankcije če (biti uzrdk noVotg evrapskog Tata. Italija je, naravno, nevima na celo j stvari. Jer, isto toliko naravno, sankcije ®u pale s nefca-One su se Stale primenjivaiti, usred idi-ličnog svetiskog mira, protiv jednog >plememitog i velikodiuSnog evropakog naroda« (to jte Italija — da me ibude nesporazuma). A zašto? Zato Sto je taij plemeniti i velikodušni nairod orgamiizo-vao igraridiomu ekspediciju sa ciljem da dbogati evrcfpsiku nauku: naime, Italijani su pošli u Afriku dia love bumibaire, u tome ije cela stvar. Etiopiljani, aaosta" ii i nekulturni, misu h teli da prokažu gnezda javesnili retkih primeraka (ma>-Točito posebne nove vrste koja, interesantno! uspeva u bližini petrolejskih izvora), pa je paio nekoliko žntava. Me-dutiim. naiučine ekspedicije, kao što je poznato, uvek su skopčame sa žrtvama pa 'je uzibudenje svetske javnosti sasvim deplasirano i nerazumljivo- Tim pre Sto i italijanski naitod prinosi za uspeh ekspedicije velke žrtve, naprimer več mesečima ne jede mesnaitu hranu. Evropska akademska omladina če, zato, pumam razumevanjem primiti na Karanje poslanieu >Popolo ^Itaiia«. Dobro če (upamtiti ko 3e organizovao taum-Ibairsku ekspediciju da bi, kad dode do dbračfuma, mala kome ima da vrati po zaslutzi. MARKSISTIČNA IN NACIONALNA OMLADINA Socialni položaj žene je bil omajan, zato je sledila protiofenziva, ki pa ni popolnoma uspela. Neka akademsko naobražena žena mi je dejala, da radi tega ne, »ker imajo še vedno vso oblast v rokah možje in si te pravice kratkomalo ne dajo kratiti.« Pričela se je velika emancipacijska borba. Kot v vsakem novem gibanju, tako so se tudi pri emancipaciji posta* vile v prvo vrsto žene, ki s svojimi pretiranimi zahtevami odbijajo one zastopnike močnejšega spola, ki so si* cer gibanju naklonjeni. Imenujejo se sufražetke in imajo svoje največje na* sprotnike — v ženskah samih. Nesmi* selno je zahtevati popolno enakoprav* nost, volilno pravico itd. Vse zahte* ve, ki so pametne in izvedljive, bo iz* polnil čas. da bi pa ženska prevzela vlogo moških, se ne bo zgodilo nikoli, kajti močnejši, kakor vsi pisani zako* ni in postave so zakoni narave. Noben razumnik pa se ne bo proti* vil pametnemu ženskemu gibanju. Mi* sliirn, da bi se vsak strinjal z besedami, ki jih je napisala priznana prvoborite* ljica za ženske pravice ga. dr. Alma Sodnikova: »Žensko gibanje je v svo* jem jedru protest proti selekcijski ali izbirajoči tendenci naše dobe, zlasti našega industrijskega sistema.« Žensko gibanje bi hotelo preprečiti moški tip današnje žene in možnost, da se temu tipu daje ne le gospodarska, temveč tudi življenjska prednost. Cilj ženske* ga gibanja je, ustvariti oz. izvojevati pogoje, da bi' mogla tudi žena živeti svojemu ženskemu bistvu primerno življenje. Poleg moških ciljev, idealov in sposobnosti, naj se uveljavijo tudi specifjčno ženski ideali in ženske s po* sobnostil Ako se to posreči, potem pr demo kmalu do zahtevka po takih delovnih silah in pristni tip žene se »Javnost«, nacionalno*po'litični časo* pis, ki ga izdaja publicist in književnik Niko Bartulovič v Beogradu, je dne 18. jan. 1936. prinesla članek »Študent i politika« izpod peresa Vasilja Popo* vida. V članku razpravlja avtor o tem, kakšen naj bo odnošaj mladine do po* litike, obenem popisuje stremljenja današnje mladine, pri čemer loči mar* ksistično in nacionalno skupino aka* demikov. Ker je »Javnost« eden izmed najboljših časopisov, ki ga povsod uva* žujejo, citiramo iz omenjenega članka nekaj odstavkov: »Akademik ne sme voditi malenko* stne dnevno*strankar ske politike, ba* viti pa se mora teoretično in praktično z veliko nacionalno politiko.« »(Kot državljan se mora v času svo* jega študija pripraviti, da bo v bodoče politični subjekt s čim širšim političnim horizontom, s čim točnejšo oceno po* liričnega življenja, z zgodovinskim po* gledom in s smislom za evolucijo, ki ne pomeni — čeprav ni revolucija — niti zastoja niti reakcije.« (Nadalje govori o marksistično usmerjeni mladini): »Narod ne bo sprejel idej, ki ne od* govarjajo njegovemu značaju in nje* govi socialni in gospodarski strukturi, zemljepisnemu značaju zemlje in duši kmetskega demokratskega naroda. Ne more narod dobrovoljno im zavestno sprejeti režima delavske diktature, tu* di se ne more gorata zemlja pretvo* riti v edinstveno, socializirano in pro* letarizirano gospodarstvo, v eno tovar* no žita in drugih zemeljskih plodov, ko niso mogli sprovesti tega niti v ne* skončni in enolični ruski ravnini.« »Kot kontrast idealu ekstremnega levega dela mladine se pojavlja ideal skrajnega desnega krila mladine, ki utilitaristično — mladi starčki — mi* sli jo samo na svojo korist in kariero. Njen interesni nacionalizem ne more biti protiutež destruktivni levici, še manj pa, da razširi nek ideal meti mla* dino. Ta mladina slabi položaj ideali* stičnih nacionalistov.« »Vendar je jedro naših akademikov zdravo. To je strokovni in nacionalno konstruktivni tip. Njegova pozicija je najtežja. Idealno nacionalen, se mora omejevati od interesnih nacionalistov. Socialno in politično napreden se mor ra omejevati od socialnih in političnih ekstremistov. Del te mladine živi v navdušenju in zanosu predvojnega na* cionalizma, abstraktnega idealizma, ki se tako slabo prilega na današnji ma* terialistični čas. Drugi del išče pot, tla privede v soglasje svoje nacionalne in svoje napredne socialne ideje, da svoje upravičeno poželjenje po politiki, so* cialni in ekonomski pravičnosti prive* de v sklad z dosedanjimi rezultati sto* letnih narodnih naporov in z narodno ter državno svobodo, neodvisnostjo in integriteto. Bdino ta tip more zoper* staviti importirani ideologiji, tuji. du* hu in tradicijam naroda in značaju zemljo in gospodarstva, zdravo na-o* dno napredno koncepcijo': svobode, reda, dela in socialne pravičnosti. Bdi* no ta tip bo mogel zgraditi veliki so* dobni ideal socialno pravične narodne države.« »Našemu kmetskemu narodu ne mo* re biti ideal komunistični tip države, brez zasebne lastnine, niti ne more imeti želje, da bi se mu vsilila name* sto maloštevilnega buržuazmega razre* da in njegove birokracije še malošte* vilnejši delavski razred in njegova bi* rokiracija. Njemu more odgovarjati ideal narodne zadružne države; name* sto hegemonije ali diktature enega raz* reda: sporazum in harmonija med sta* novi, nacionalno načrtno gospodarstvo in zadružništvo. Mar je ta politično* družbeni ideal, ki ga gradi konstruk* tivni idealist ioni del akademske mla* dine, malenkosten, ker je nacionalen? Mar ni dovolj vzvišen in vreden ide* alizma ter poleta akademske mladine?« »Kakšen naj bi bil veliki ideal zu* nanje nacionalne politike? Ne bi li bila oživljena tendenca pacificiranja Balkana in zedinjenja etično ter gospo* darsko blizkih južnih Slovanov mogo* če preozek cilj za mladinski reformi* stični polet? Ali bi bil premajhen naš delež v reformi človeštva, ako bi re* formirali in izpopolnili samo sebe in južnoslovanski Balkan?« SLOVENSKA DIJAŠKA ZADRUGA V PRAGI Z naših univerz Slovenska dijaška zadruga, nepoliti« ■ona, kiAtuma in ekonomska akadem« ska largamizacija je billa ustanovljena leta 1919. kot strogo podporna organizacija slovenskih visokošolcev v Pra« Si- Podeljevala je podpore svojim rev* nirn članom, obenem pa je posiredo« vala slo ven. v itsokošolc em denarna na* kazila, preskrbljevala je obede in po« dobno. Marca 1921. leta je pa Zadruga skle« nila, da bo delila mesto .podpor dolgo« nočna in kratkoročna brezobrestna po so jak, in je talko postala posojilno društvo pod starim imenom in čigar član je lahko bil vsak slovenski viso« košolec brez ozira na politično pripad« nost, dočim so bili srednješolci lahko le izredni člani. Kratkoročna brezo« brestna posojila so se podeljevala ma« kshnalno za pol leta, dočim so dolgo* ročna zapadla pol leta po nastopu služ« be in so se vračala v mesečnih obro« kih po Kč 20. Osnova je bila zlat švi« •carski frank. Leta 1929. se je pa rok vračanja izpremen.il in so dolgoročna brezo« brestna posojila zapadla pet let po do vršitvi ali prekinitvi študija, respekti« ve, stalni zaposlitvi. Vračala so se od tedaj naprej v mesečnih obrokih po 10 zlatih švicarskih frankov. Nadalje je bilo sklenjeno, da v slučaju pr en e« hanja delovanja pripade premoženje Podpornemu društvu za slovenske vi« sokošolce v Pragi, ali pa Akademske« imu društvu »Jugoslavija« v Pragi. Le« ta 1933. je bil pa ta sklep izpremenjen tako, da se v tem slučaju premoženje izroči Mestni občini praški v shram« bo, da ga preda društvu z enakim na« menom. Leta 1928. si je Zadruga dodala še kulturni program, ki ga je izpolnijeva« la vse do leta 1934., ko je morala to točko programa črtati iz svojih sta« tutav na zahtevo čsl. oblasti. Slovenska dijaška zadruga je sedaj samo ekonomska organizacija sloven« skih visOkošalcev v Pragi, vendar še pa svojemu kulturnemu programu ni popolnoma odpovedala. Prireja 2—3 kulturne prireditve let« no; običajno proslavlja jubileje slo« venskih pisateljev in zaslužnih mož. ■•Proslavljeni sta bili tudi 10« in 151et« nica obstoja Zadruge in sicer kot pri« reditvi v večjem slogu z lepim gmsot« nim -uspehom. Zadruga ima stalen pevski zbor, ki večkrat nastopi samo« stojno, v glavnem izvem Prage. Na« dalje obstoja dramatični odsek. De« 'lovanjie obeh je zelo uspešno in sta n. pr. leta 1934. z največjim uspehom nastopila v Košičih. Sredstva Zadruge so različna. V glavnem bazirajo prejemki na nabiral« nih akcijah, ki se vrše po Sloveniji; stalen vir dohodkov so vračila dolžni« kov. Denarni promet je velik; lansko šolsko leto je bilta podeljenih dolgo« ročnih posojil za Kč 10.700 in kratko« ročnih posojil v višini Kč 5200. Da zaradi tega knjigovodstvo zahteva o« gromma dela, ni treba posebej ome« njati. Leta splošne gospodarske stiske so pa privedla Zadrugo v ne malo prijeten položaj. Vračila dolžnikov se vedno bolj omejujejo, uspehi nabiral« nih akcij so vedmo skromnejši. Na« sprotno pa število posojil potrebnih stailmo narašča in more Zadruga ugo« dno rešiti prošnje le najrevnejših. Iščejo se vedno ruaivi viri, ki so pa žal le redko uspešni Z denarno podporo članom v obliki posojila ni pomagano le enemu akademiku, ampak se ta de« nar zopet vrača v Zadrugo im se s tem zavaruje pomoč tudi poznejšim gene« racijam, ki prihajajo in bodo priha« jale v slovansko Prago se izobraževat in širit svoje obzorje. Premoženjsko stanje zadruge se pa da vzdrževati' le s stalnimi nabiralni« mi akcijami, saj je mnogo dolgov ne* izterljivih, večinoma radi smrtnih slu« čajev. Število članstva se je gibalo stalno med 20 in 50, momentano znaša 38. Podpiranih je bilo letno od 12 do 14 članov, nekatera leta celio do 20. Vi« širna mesečnih obrokov je nad Kč 100; kratkoročna posojila so maksimirana na Kč 300. Zaradi svojega vzorno organizirane« ga sistema zavzema Slovenska dijaška zadruga edinstven in zavidljiv po« loižaj med organizacijami jugoslovan« sikih visokošolcev v Pragi. V teh dosti zamotanih političnih razmerah, ki vla« dajo med akademiki, je Zadrugi uspe« lo vedno ohraniti svoj nepolitični ka« rakter, kar je že samo po sebi del uspeha. Postani in ostani naročnik ,,N aš e misli!* SPOMENIK VITEŠKEGA KRALJA Ob pričetku zimskega semestra je kr. banska uprava (poklonila univerzi Pirnatov kip kralja Zedfimitelja. Tedaj ga je univ. uprava postavila v avli namesto poprsja Kralja Petra I- Vendar je bila tedanja postavitev več kot nedostojna; za podlsttavek je služil — zaboj, ovit z ovijalnim papirjem. Na srečo kip v tem airanižmaju ni dolgo krasil naše avle- Pired dnevi pa je bil Udp znova postavljen v avlo. Tokrat na visokem kvadra iz lepega, gladko poliranega ihanskega kamna- Nacionalni akademiki smo za to g. rektorju hvaležni, saj je dal postaviti v naiši univerzi simbol Njega, čigar ime nosi naša mlada Alexamdrina, klar pa je še važnejše, simbol Njega, ki kot most vež^ našo junaško preteklost z boljšo in lepšo bodočnostjo. Naj bi spomenik VU-tešilcega kralja Aleksandra Zedini tel j a na (univerzitetnih tleh vedno opominjal vso našo akademsko mladino, da z zatajevanjem svojih osebnih koristi nesebično Služi svojemu narodu in državi. RESOLUCIJE... Vsako življenje ima po dobah širo* kega razmaha tudi dobe mrtvila in ne« aktivnosti. Če pa hoče v itej dobi ven« dar pokazati nekaj življenja, potem mora uporabljati različne trike, s ka« terimi garnira svojo izčrpanost. Saj vsi vemo, da se v »časih kislih kumare« polnijo časopisi z »racami«, ker pač boljše snovi nimajo. Take race ali tri« ki so v akademskem življenju za za« krivanje dela oz. nedela — resolucije. Kadar ne veš ničesar več početi, ka« dar si vse okrog sebe oblajal, kadar si pol, ali še več svojih tovarišev spra« vil ob dobro ime in 6e pri najboljši volji ne spomniš več ničesar takega ali še koristnejšega, potem sestavi resolu« cijo. Široko se razkorači, govori o strokovnosti, govori o potrebah ljud* stva, o dolžnostih države, o enotni fronti študentov, govori o vsem mo« gočem in nemogočem, govori o vsem kot izvedenec, češ, jaz sem vse to pre« študiral, edino meni pritiče sodba o vsem, kar tare državo, narod, malega človeka in tebe tovariš študent. Včasih je usoda naklonjena. Kot do« ber duh prinese v dobi popolne steril« nosti krasno snov za resolucijo. In ta snov ima še eno dobro stran — vsi brez razlike nazora morajo zagovar« jati njen pomen, ker so to naše — šolske knjige. Mimogrede povedano: ta snov bi se dala hitreje ,in gotovo uspešneje odpraviti, kakor z neskom« čnimi debatami in v mukah porojeni« mi resolucijami. Čisto na uho vam za« upam: nekateri gospodje bi lahko pi« sali svojim kumom, pa bi se taka ne« ljuba stvar dala z enim samim podpi« som odpraviti; ali oni krepko poma« gajo večati celo afero da bo pozneje, ko se bo ugodno rešila, zasluga tem večja. Čim večji je bil zmaj, tem večje bo zaslužen j e. Ln to delajo ramo ob ramenu z ljudmi, ki jih v svojem tisku in posebnih izdajah trgajo na drobne koščke in pošiljajo v najhujše peklen« ske plamene. Vse to samo zato, da bo pozneje politični kapital, ki ga upajo iz tega izbiti, nosil čim več obresti Na naši univerzi najbrže ne bomo zlahka našli človeka, ki bi zagovarjal monopolizacijo šolskih knjig. Zato so tudi vsa društva podpisala resolucijo, ki jim jo je predložila neka organi« zacija. Sedaj pa se najdejo ljudje, ki si mi« slijo: tej snovi ne more nihče odrekati aktualnosti in važnosti. »-Gospodični resoluciji« bomo oblekli lepo obleko — šolske knjige, okrasili pa bomo to obleko z znamkami in novci s sloven« skimi napisi, z davki in drugimi mo« dnimi okraski, na glavo pa mesto klo* buka vojaški rok, in ker je sedaj mo« demo, da se nosi za klobukom pere« sca, bomo vtaknili za vojaški rok še slovenska povelja. Da pa gospodične ne bo strah, ji dajmo za spremstvo neslovenske uradnike, učitelje in pro« fesorje. Tako opremljena resolucija je pri« merna za debato, v kateri bodo gospo« dje lahko iznašali svoje teorije o na« rodu in državi. Taka resolucija ima vzvišeno nalogo, da afirmira akadern« sko mladino pred javnostjo, njena na« loga je prodreti do zadnje naše hiše (čitaj pravilno: do miznice ali koša prvega referenta, ki ima z njo oprav« ka). Renome akademikov je danes na žalost tak, da ‘bi resolucije z naše stra« n: morda več škodovale kakor koru stile. Zato je pred sestavljanjem reso« lucij naša dolžnost, da z delom, s po« zitivnim delom za skupnost pokažemo uspehe, 'ki bodo dali našim besedam, katere ‘bodo delom šele sledile, pou« darek in upravičenost. Sotrudnikom! Zaključek redakcije 7. • številke bo 24. februarja! Uredništvo. KULTURA POVODOM NOVE »NARODNE OMLADINE« Omladinski listovi, aiko se ne speciali-■zuju na odiredjen delokrog, mogu biti dvoJaM: ili omladimslki n pravom smislu reči ili »umiverzitetski«. Ako so univer-zitetski, oni se ograničuju na umiverzitet i njegov život, vam njega ne abraidjujlu pitanja aiko ova nema ju neposredne veze sa sbudjenitskim životom. To znalci da su 'Univerzitetski listovi od interesa samo ^ akademske gradjane, široka javnost Re za njih, uopšte uizev, ne zanima. Stav Proseenog dnžaivlljana prema univsrzitet-skim listovima je uopšite zanimlLjiv. Prvo pitanje ko je iposltavl ja je pitanje o prav-eu lista; tu se odmah dele d)ve velike ©nupe: levičarska i ne-flevičarska. Dele se po tome što levičarska javnost čitia levičaimlku univerzi te tsku štampu dok nelevačairska ne čita ‘listove svojih mila-dih istomišljenika (iauzetaik čine klerikalci, naravno — ajj ito vaiži samo za Dravsku banovinu). Ta javnost ne smatra akademstou omladinu kao izvesan deo narodinog tela več kao zasebno telo, kao neki zaseban stalež. Koliikogod je to netačno (i škodljivo), p o vlače se tu i 'konsekvence. Sta študenti rade, kakve njih brige taru, — to je ivan inteiresneg kruga današnjieg prosečnog čoveka. Ka-študenti priredjuju kakve manifestacije, kakav ophod kroz gradske ulice ili f fno, masa na to gleda, kao na ophod akvog cirkusa, ne oseča se ona nikako |>orVQzaaia sa otvim mladim ljtudima koji J* oianifestiuju za neke nerazumljive i *'trajne težnje. Izmed ju mase i studenata nikakvog konbaikita, i ta činjenica *gtna presudnu udogu i kod »umiverzitet- slkih« listova. Ti listovi nemaju nikakvog uticaja, oni su prisiljeni da svoj delokrog ogtrauiče na beskonačme a jal’bve prepiirke sa »ideološkim protivnikom«. Jalove zato što i jedna i diruga sitrana zna (to je uopšte rva® diskusije) da i najbolj! argumenti neoe imaiti nikakvog dejlatva, da protivnik neče nipošto i ni-kadia oltsbupiti od svog mišljenja. Otuda, prepiirke ne dovode ni do kakvog za-ikjfU'čika, na kraju smo opet tamo gde smo (bili na počeitfcu. Naravno, od toga trpi nivo lista. Kada pisac unapred zna da svojim činjenicama neče ništa po-stiči, on pregazi na polje ličnaga: pokušava da svoga pnotivnika »kompromi-tiuje«, ptronallazi, da (govorimo sa Fraj-dom, preisituipke jo® iz infantilnog doba fitokodalje. Prema tome, korist »univerzitetskih« listova ni je mikaikva. Ni je nikakva i zato što tu nema govora O »odbrani« ovog ili onog životaog stava. Šilom prilika, uni-veirzitetski ‘list postaje »revolverblatt«, siav njegov raison d’ etre se iscrpljuje u »polbreibi da i nas čuju, da ne ikažu kako na našem lumiverzitetu nema nacionalista (ili Mletrikalaea, ili framkovaca, ili marksista).« Dužnosti omladinskih listova su sa-svim dlmikčije. Ukratko rečeno, oni mo-rajlu biti nezaivisna glasila novih nara-eitaja. Pogotovo damas kada se smena generacija vrši podi izuzetnim okdlnosti-ma, mnogo naglije i odtočni je nego ika-dia 'ranije, omladinski listovi svojim delOkmgom mora ju da obuhvate sva pitanja koja uzbudjuju narod i državu. Omladina ne sme i ne može viže da ositane po strani, ona ne sme i nadalje da troši svoje snage u glupim prepirka-ma ko je če se zaJboraviti do idiuičeg meseca. Ona se mora spremiti da dovol jno izgradjema preuzme vocstvo nairoda. O tome se mmogo goivcri i piše. Samo, hoče li omladina biti spremna za tu dužnost ako svoje vireme gubi u beskorisnim svaidjanaa sa »ideološkim prativnicima« ? Dakako, nacionalna omladina je pozvana da povede Jugoslaviju. Ali, bas zato, ona ima i veče dužnositi nego omladina koja blezgairi o »slofoodSnoj Hrvat-elkoj« illi o »slobodhoj Sloveniji«. Nacio-nadna omladina više ne sme da gubi vreme, ona mora da podje u javan život, cina mora da se upozma sa svim pita-njima koja su na dnevnom redu. Kod nas treba da preotvlada jasno uverenje da je ikrajnje vreme za konsbnuikitivain rad, ali konstrulctivan rad na terenu. Moramo dokazati svoje zanimanje i razumevanje za pitanja od opšbe koristi jsr smo, najzad, mi pozvani da ih rešimo. Sudeči po prvom broju »Narodne omladine«, naši zagirebaeki dnugovi su stali na gledište dla je Zagrebu potreban nov univerzitetski list. Dosada, tamo su poštojala dva: »Novi situdent«, marksi-stički, i »Alma mater«, klerikalno-fran-ikovački. I jed‘an i drugi, naravno, »re-volvenblatt«. Prikazujfuči, u jednom od prošlih 'bro-jeiva, dirugo, revialno, godište »Narodne omfadine«, mi smo izrazili žaljenje što nacionalna omladina gubi reviju takvog ranga i uigleda. Danas, mi ponavljamo to žaljenje. Današnja »Narodna omladina« je pisana dobro i, u svom delokrogu, daje uitisak dobro uredjivanog Hsta. Me. djiuitiih, defloknuig ne prelazi okvir univerzitetskih pitanja a to nas ne raduje. Večma bismo voleli da smo u svojoj za-grebačkoj posestrimi dobili pomagača u našem radu: radu na okupljanju i izgra-djivanjiu jiugoslovenake omladine. Verujemo da bi bilo korisnije ako bi »Narod- na omladina« delovala u tom pravcu. To bi 'bilo tim lakše što je ona iamjske go-dine uspela da otepi oko sebe krug pouzdanih i dobrih saradnika. Velika bi šteta bila ako bi to radno kodo ostailo bez svog glasila. Naše je mišljenje da »Narodna omladina« treba da se pozaibavi 'trajnijim vrednostnim nego što su polemike sa »Novim študentom« i sa »Alma mater«. LEKSIKON MINERVA (Priručrtik za modernog čovjeka) U izdaniiu zagrelbačke makladine knjji-ža>re »Minerve« je izašao priročni leksikon na 1583 stranice. Po letimičnom pregledu možemo konstatovati da je od-govorio svom zadartku koji označuje podnaslov. Mi ga pozdravljamo naroči-to i »toga što je zaista evropskog nivoa a ipak (koje čudo!) maiMadtaik ga nitje proglasio za »največi dogadaj u našoj književnosti posle rata«. Reklama ko-jorni se u nas proprača pojava svake nove 'knjige, postaje sve odvratnija. Svaki prevod je »kulturno delo prvoig reda«; da nismo dobili »Goličave priče« (da navedemo primer), — gotova propast! Ništa nas više ne bi spaslo! Ovako, fal« bogu, još smo živi i zdravi. Leksikon Minerva, na prvim stranicama, donosi spisak saradnika- Nema. sta da se prigovori. A nema mnogo da. se prigovori ni sadiržaju. Slovenima, u prvom redu, dakako, Jugaslovenima, posvečena je glavna pažmj-a, VerOvatnopo-stoji potreba manjih ispravki ali to se može videti tek upotrebom- Za sada, izr ražavamo svoje zadovoljstvo što smo dobili ovu prakttičnu i potrebrm knjigu. TRBOVLJE Med rudarji pri delu Prišel sem na delovno mesto, kjer so instalirane najmodernejše rudarske naprave v svrho dosege maksimuma proizvodnje in prihranitve na številu delavcev. Še iz daljave je slišati ropo* tanje motorjev na komprimirani zrak, kateri premikajo žleb za transport pre* moga. Po njem »teče« premog nepo* sredno v vozičke, seveda pred tem ga je treba vanj nametati z lopato. Žleb je dolg približno 100 m in postavljen vzdolž odkopa, tzv. širokega čela, ki je doilgo 80—100 m, viscko 4 m in ši* rako do 8 m. S pomočjo omenjenega žleba je mogoče doseči štirikratno pr o* dukcijo premoga pri istem številu de* lavcev. In tudi pod zemljo je stroj izrekel človeku svoj veto: »Izumili so me za« te, da delam v tvoj dobrobit, da si odpočiješ svoje mišice in da se odda* hneš, dokler ti bom nudil več koristi kakor stotine ljudi! Toda, ako me boš zapostavi], boš propadal v potu s v o* jega obraza.« Čuden je ta ugovor, a še bolj čudne so njegove posledice: medtem, ko se človeška družba na eni strani bori proti brezposelnosti, insta* lirajo na drugi strani na vsakem ko« raiku stroje, da nadomestijo človeško fizično moč! Dvajseto stoletje, stoletje napredka in triumfa tehnike — je istočasno ža* lostna in strašna doba, ko človek pro* pada zaradi tega, keT zanj ni dela in zato tudi ne kruha na materi zemlji. Požrla ga je pošast, nov gospodar sve* ta — stroj s tisoči vijakov, z brezšte« vilnimi venami in arterijami, z želod* cern, polnim bencina, s srcem, polnim komprimiranega zraka. To pošast h ra* nijo danes bolje kakor človeka, ker je koristnejša. In ni čudno, da so pri* šli slabi časi za človeka, čeprav mo* dema tehnika napreduje. Za rudnike ne uporabljajo danes bo* rovih bakelj: za razsvetljavo služijo patenti na komprimirani zrak in elek* trične svetilke. Ruadrjem ni treba več prenašati na svojih plečih premoga iz rovov: obstojajo lokomotive, dvigala, vitli. Za izvoz tisočev vozičkov pre* moga na površino zadostuje le en člo* vek; torej, današnjim prebivalcem ze* meljske krogle ni težiko priti do kur* jave! Potrebno je samo, da odprejo peč in jo naložijo. Zal, pa čitamo v času hude zime o ženi s kopico otrok,