at. FGHEiBa P'iiana ¥ samon ucmc liirtint ua u posni v rrsni. v toreK 15. juiua 1922 Posamezna štcvilKa 20 stotink letnik mii .tuja, tzvzfrnSi pondeljek, vsak dan AsiSke^« št. 20, L nadstropje. Dopi~'s se ne sprejemajo, rokopisi se Ste fan God in a. — Lastnik tiska: znala za mesec L 7. —, i mesece L. 2a isciem^vo mesečno 4 lire več- — InH^o: oHcfi sv. FrančiSka .ijajo urtjiništiv Ndrtnkira«-vracajo. Izdajatelj in c Edinost Tisk tiskarna 50, pol leta L 32. li Telefon uredsllftj ii. ? - In* Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se račitnaja » Hrckoati ene kolone (Z2 mm.) — Oglasi trgovcev Jn obrtnikov rim po 40 cervt csm tnlce, te zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, tsajnanj pa L 2 — Oglaa! naročnina in leklamacije se pošiljajo Izklicno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsUkega štev. 20,1. nadstropje. — Tele ton uredništva im uprave 11-57. Resolucije ustanovnega občnega zbora Pol. druStva ..Edinost" v Gorici »t 1. Občni zbor Političnega društva «Edi-| nosti v Gorici najodločnejše protestira j proti krivici, ki se izvaja napram učitelj-, skemu in duhovniškemu stanu s tem, da ■ se jima odreka pasivna volilna pravica. Učitelj in duhovnik sta važna činitelja v javnem življenju našega ljudstva, ki živita ž njim v najtesnejšem stiku in poznata izmed vseh stanov najbolje njegove potrebe. Zahtevamo najodločnejše, da se ta krivica napram tema dvema stanovoma odstrani in izjavljamo, da bomo vodili ostro borbo, dokler ne prodre upravičena zahteva teh dveh stanov. Občni zbor poudarja, da sta oba stanova že prej uživala aktivno in pasivno volilno pravico. 2. Občni zbor dviga pravočasno svoj glas in opozarja osrednjo vlado, da naj ne uvede v naši deželi pobiranja davkov po privatnih družbah. Naše ljudstvo pod nobenim pogojem ne bo trpelo, da bi bilo izročeno izmozgavanju in izsiljevanju po zasebnikih. Odločno se bomo borili proti vladi, da ne prodre v naši deželi s svojim načrtom. Pobiranje davkov po privatnih družbah bi bilo za naše ljudstvo silno škodljivo. Poživljamo državne poslance in deželne odbornike, da posredujejo pri vseh merodajnih činiteljih v državi, da se prepreči pobiranje davkov po privatnih družbah. Ako noče država sama pobirati davkov po svojih uradnikih, naj izroči pobiranje davkov Goriškemu deželnemu odboru. Najodločnejše prepovedujemo vsakemu članu naše organizacije, da bi na katerikoli način podpiral to pi'oti'judsko akcijo. 3. Slovani v Italiji smo se vedno skozi vsa šiiri leta borili postavno in najodločnejše za pravično uredbo rabe slovanskega jezika pri različnih uradih, predvsem pri ■ sodnijah. Ker je bilo vprašanje jezikovne rabe tudi predmet seje pokrajinske posvetovalne komisije z dne 13. julija 1922., dvigamo vnovič svoj glas v obrambo svojih jezikovnih pravic in opozarjamo vse važne činitelje v vladi in italijanski javnosti, da se mora to vprašanje rešiti na način, ki bo odgovarjal potrebam našega ljudstva in j zadostil načelu pravičnosti. Izjavljamo, da! se bomo toliko časa borili proti vladi ali • posameznim njenim zastopnikom v naši \ deželi, dokler ne bo slovenski oziroma hrvatski jezik ravnopraven italijanskemu jeziku pri vseh uradih, v prvi vrsti pa Dri sodnijah. V zvezi s tem se bomo borili tudi za to, da bodo nastavljeni takšni uradniki in sodniki, kateri znajo oba jezika, ki ju govori prebivalstvo naše pokrajine, ker edino na ta način s« lahko omogoči uspešna in zdrava uprava. 4. Občni zbor Političnega društva «Edi-nosti* v Gorici ugotavlja, da so minuli od poškodbe spomenika na Krnu že trije tedni in do danes še ni vlada izvršil* svoje dolžnosti, da bi ugotovila krivca odnosno krivce. Proti takšnemu postopanju vlade protestira občni zbor Političnega društva «Edinosti» v Gorici najodločnejše. Nadalje ugotavlja občni zbor, da se morajo duhov-inki še vedno potikati po svetu, da živi vse ljudstvo v kobariškem okraju še vedno v največjem strahu, da ječijo še vedno nedolžni osumljenci v kobariskih zaporih; zato poživlja občni zbor vlado, da nemudoma izvrši vsestransko svojo dolžnost, da varuje prebivalstvo kobariškega okraja pred nasilstvi ter da v najkrajšem času ugotovi, kdo je zakrivil poškodbo spomenika na Krnu, 5. Občni zbor Političnega društva «Edi-nosti» v Gorici izraža vsemu prebivalstvu kobariškega okraja največje priznanje in zahvalo radi vzornega in mirnega zadržanja vkljub najrazličnejšim pritiskom in nasilstvom, ki so se nad njim izvajala radi poškodbe spomenika na Krnu. Občni zbor je z vsem prebivalstvom kobariškega okraja solidaren in želi, da se čim preje ugotovi, da ne zadeva tega prebivalstva niti najmanjša krivica pri poškodbi spomnika na Krnu. Prebivalstvo kobariškega okraja je vsled teh zadnjih dogodkov mnogo pretrpelo, toda v zadoščenje naj mu bo, da čuti ž njim vse slovansko ljudstvo v Julijski Krajini Občni zbor stoji tudi na stališču, da ne bomo prej mirovali, dokler ne bo izplačana oškodovanemu ljudstvu vsa odškodnina do zadnjega vinarja. Veliko je bilo trpljenje kobariškega ljudstva, toda upajmo, da bo to trpljenje služilo v največjo moralno zmago Slovencev na Goriškem. Italija ki so se Dnevno povelje italijanskim četam, vrnile iz Gornje Šiezije. RIM, 17. Vojni minister je naslovil na čete, ki so se vrnile iz Gornje Šiezije dnevno povelje, v katerem hvali njihovo požrtvovalnost in zvestobo v službi, ki je šla tako daleč, da so dali tudi svojo kri, da čuvajo ugled Italije. Z zadoščenjem in hvaležnostjo jim podaja dobrodošlico. Italijansko društvo za Zvezo narodov. RIM. 17. V prostorih udruženja časnikarjev je bila včeraj ustanovna seja italijanskega društva za Zvezo narodov. Predsedoval je sen. I uigi LuzzattL Seje se je udeležila cela vrsta politikov in časnikarjev, mnogi so izrazili svoje soglašanje pismeno. Min. Schanzer je poslal svoja voščila. Zborovalci so naložili odseku, ki obstoji vl sen. Luzzatti-ja, sen. Ruffini-ja in com. Amed-ea Gianini-ja, da sestavijo odbor in pričnejo z društvenim delovanjem. Dogodki v Cremoni. CREMONA, 16. Ker so bile meje pokrajine zastražene, da se prepreči nadaljnim oddel-j kom fašistov vstop v mesto, je prišlo pri mestu Acquanegra del Chioso do spopada med četo fašistov in orožniki, pri čemer je bil ubit j tajnik fašistovske zveze omenjenega kraja, j Vsled tega se je zbralo okrog 1000 fašistov ter j flo protestirati na prefekturo. Demostrante j sta nagovorila prefekt in bivši poslanec Fari-1 nacci. Fašisti so nato odšli ter napravili obhod po mestu. Naenkrat so obrnili proti hiši po-j slanca Miglioli-ja predrli kordon stražnikov, ter vdrli v hišo, kjer so razbili vse pohištvo razun ono dveh sob, kar so preprečili stražniki. RIM, 16. Ko je prišla v zbornico tekom sobotnega popoldanskega zasedanja vest o navalu na hišo poslanca Miglioli-ja, se je vzdignilo splošno ogorčenje. Vsa zbornica je ta nape d enodusno obsodila. CREMONA, 17. Včeraj so imeli fašisti javen shod, katerega se je udeležilo kakih 1000 fašistov in na katerem so sklenili, da končajo z gibanjem; ob 18. uri ni bilo več nobenega zu-nanejga fašista v mestu. Mnoge fašiste so spremljali stražarji na povratku; tudi cremo-neški faišsli so slekli črne srajce. Dan je potekel mirno. RIM, 17. Med tem, ko je ministrstvo za notranje zadeve odredilo, da novoimenovani kvestor cav. Palmieri takoj odpotuje v Cremono, je bilo prefektu brzojavljeno, naj z vsakim sredstvom skrbi za to, da fašisti, ki so prišii od zunaj zapustijo mesto. V Cremono je odpotoval tudi rimski kvestor, da ugotovi na licu mesta, kdo je odgovoren za dogodke zadnjih dni. Novi cremonski kvester odpotoval na svoje mesto. RIM, 16. Cav. Palmieri, ki je bil do sedaj kvestor v Paviji, je bil imenovan za kvestorja v Cremoni ter je odpotoval na svoje novo mesto, Ima nalo£, da prevzame poveljstvo nadl vsemi policijskimi' silami v Cremoni ter pod vsakim pogojem vspesta/vi mir. Spopad med iašisti in socialisti ▼ Novaii NO V ARA, 17. V frakciji Lumellongo je prišlo do hudega spopada med fašisti in socialisti. Na nekem avtomobilu se je vozil oddelek fašistov. V bližini delavskega krožka so pa naskočiil avtomobil socialisti Nastal je hud boj med obema strankama, v katerem sta bila ubita dva fašista, štirinajst socialistov je pa bilo težko ranjenih. Italijansko - amerikanski dijaki bodo obiskali bojišča ob Soči NEAPELJ, 17. Prispela je iz Amerike skupina 25 dijakov, ki bodo obiskali najvažnejša mesta Italije in nato tudi bojišča, kjer se je vojskovala italijanska vojska. V«Hk vikar v Peradi. PERUGIA, 16. Okrog mesta in v mestu samem je skozi 12 minut divjal hud vihar podoben tržaški burji. Polja so silno poškodovana, sadje uničeno, mnoga drevesa izruvana. Ker so padale opeke raz strehe, je bilo ranjenih 5 oseb, med njimi ena težko. Električna napeljava je pokvarjena, vsled tega je daneš zv&čer mesto v temi. Proti večeru je vihar-ponehal. Velik požar. FOGGIA, 17. V nekem mlinu je nastal požar. Veter je zanesel ogenj na bližnjo železniško postajo in od tod na skladišča, .ki so bila kmalu vsa v plamenu, ker so vsebovala lahko zapaljive stvari in jedila. Prihiteli so oddelki vojaštva na pomoč. Škoda še ni precenjena. Na lice me s U se je poda! prefekt in poveljnik orožnikov. * rešiti proračun za leto 1922. in sprejeti zakon o ameriškem posojilu, je bilo vprašanje izpopolnitve ministrstva notranjih zadev na ta način rešeno, da prevzame vodstvo tega ministrstva kot namestnik kak sedanji demokratski minister. Nikola Pašić in Ljuba Davidovič sta nato o tem sporazumu poročala svojim klubom. Radikalni in demokratski klub sta odobrila ta sporazum. Kriza je bila na ta način odstranjena. Ministrski predsednik, ki je de facto že sestavi! brzojavko demisije, je ta korak opustil. V parlamentu pa so tekom včerajšnjega dopoldneva zelo živahno razpravljali o možnosti demisije Pašićevega kabineta. Splošno so pričakovali, da javi predsednik dr. Ivan Ribar narodni skupščini demisijo vlade in da se radi tega razprava o proračunu odgodi tolike časi., dokler ne bi bila rešena vladna kriza. Duhovi so se pa takoj pomirili, čim je začel govoriti načelnik finančnega odbora posL dr. Voja Veljkovič. Položaj pa je bil dalje na popoldanski seji popolnoma pojasnjen. Veliko nezadovoljstvo v vladni koaliciji je vzbudil nastop poslancev SKS o prilikii glasovanja o proračunu v načelu. Pred glasovanjem so vsi poslanci SKS zapustili sejno dvorano, da na ta nač\i izrazijo svoje nezadovoljstvo. Vesti o krizi v belgrajski vladi neresnične BELGRAD, 17. Uradna nota javlja: Vesti, ki so se razširile v inozemstvu o krizi v Pašičevi vladi niso resnične; povzročile so jih potežkoče, ki so nastale pri imenovanju ministra za notranje zadeve in ki so že premagane. Proračun odobren BELGRAD, 17. Skupščina je v glavnem odobrila proračun, pričelo s« je z razpravami o posameznih postojankah; v sredo bo najbrže skupščina razpravljala o umestnosti najetja inozemskega posojila. Prisrčen sprejem srbske dece v Ljubljani. LJUBLJANA, 16. Danes ob 10. dopoldne je prispela v Ljubljano srbska siročad, ki je med vojno izgubila roditelje, v spremstvu odbora -Društva za zaščito dece» generala gosp. Rašica, podpredsednika g. Lazareviča, policijskega Šefa v ministrstvu notranjih zadev, blagajnika g. Todoroviča in odbornikov gg. Popovič, Kostič in gdč. Safarič. Ko je prispel vlak na kolodvor, je zaigrala godba dravske divizije triglavsko »koračnico. Viharno pozdravljena je nato deca izstopila. Kot prvi jo je pozdravil pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar, omenjajoč in poudarjajoč med drugim zasluge padlih očetov ozir. staršev za jugoslo-slovansko svobodo. Svoj govor je končal z vzklikom: «Bodi nam dobrodošla srbska deca v beli Ljubljani!* V imenu mestne bčine ljubljanske je pozdravil deoo mestni komisar g. Bogumil Senekovič, imenom Jugoslov. Sok. Saveza pa podstarosta Saveza g. Engelbert Gangl. Za prisrčen sprejem in pozdrav sc je nato zahvalil general Rašič. Na kolodvoru se je med tem časom zbrala velika množica ljudi, ki je viharno pozdravljala srbske sirote. Navzoče je bilo tudi celokupno starešinstvo Jugoslov. Sok. Saveza z dr. Ravniharjean na čelu. Navzoč je bil tudi general Dokič in številni častniški zbor. Pred kolodvorojm je tvorila sokolska in Šolska deca veličasten Špalir skoro do Dunajske ceste. Po mestnih ulicah se je nato pomikal lep sprevod z godbo dravske divizije rta. Čehi. V sprevodu je korakal ves sokolski naraščaj in članice. Po Dunajski cesti, Sodnjiski in Komensketf« ulici je deca odkorakala v vojašnico Vojvodi Mišiča, kjer so jo pogostili. Popoldne je napravila deca izlet po mestu. „__ Francija Spomenik prvemu Francozu, ki je padel v svetovni vojni YOUCHEREY, 17. Danes je bil slavnostno odkrit spomenik kaporalu Pougeot, prvemu Francozu, ki je bil dne 2. avgusta 1914. zadet od nemške krogle na francoski zemlji. Slavnostni govor je imel ministrski predsednik Poincare. Padec aeroplana, ki je vzdrževal zračno zvezo med Parizom in Varšavo PARIZ, 17. Na zračni progi Pariz - Stras-burg - Praga - Varšava se je pripetila velika nezgoda. Po odhodu iz Strasburga je padel aeroplan pri mestu Taverne. Pilot in štirje potovalci, vsi Angleži, so ostali takoj mrtvi. Nesreča se je zgodila radi tega, ker je bil motor pokvarjen. Jugoslavlia Parlamentarna kriza odstranjena BELGRAD, 16. Tekom včerajšnjega dneva je bila politična situacija popolnoma razjasnjena. Preje najavljena kriza je bila le fiktivna. Taktičnosti in uvidevnosti obeh šefov največjih vladnih strank Nikole Pašića in Ljube Davidovića je pripisovati, da so bile vse diferenece med radikalnim in demokratskim blokom z ozirom na parlamentarno delo popolnoma odstranjene. Momenti notranje in zunanje politike zahtevajo, da se ustalijo odnošaji v vladi. Oba šefa strank sta vporabila ves svoj vpliv, da je zopet nastopilo pomirjenje v klubih. V prisotnosti predsednika narodne skupščine dr. Ivana Ribarja sta imela dopoldne oba voditelja strank Nikola Pašić in Ljuba Davidovič daljši sestanek, na katerem se je razmotrivala splošna parlamentarna situacija in na katerem je bil dosežen sporazum glede zasedbe ministrstva notranjih zadev in glede imenovanja državnih svetnikov. Z ozirom na važno parlamentarno delo, ker ima narodna skupščina Ansllla Položaj mm Irskem x DUBLIN, 17. Oddelek rednih čet je bil napaden iz zasede ter je imel sedem mrtvih in več ranjenih. Redne čete so zavzele več republikanskih postojank ter ujele 250 vstašev. DUBLIN, 17. Člani južno-irskega parlamenta vseh strank so bili povabljeni na sestanek, ki ga Alicuje delavska stranka, da se posvetujejo o ukrepih, ki so potrebni, da se vspostavi mir. Nizozemska Haaška konferenca HAAG, 17. Nia sestanku predsednikov je bilo sklenjeno, da bo predsednik neruske komisije, gosp. Patyn, izjavil Litvi-novu ob enem s sporočilom, da se je sklenilo pretrgati delovanje, tudi to, da izjave podane od barona Avezzana v imenu odseka za kredite predstavljajo tudi mnenja odseka za dolgove in zasebno lastnino. Kakor je znano se je Litvinov pritožil, da se njegovi predlogi niso vzeli zadostno v Dretres v odsekih za dolgove in zasebno lastnino, nakar mu je baron Avezzana odgovoril, če ima rusko odposlanstvo kak predlog, ki predstavlja nov temelj za razprave, da bodo odseki istega takoj vzeli v pretres in zopet otvorili zasedanje, seveda pa le v tem primeru, da bodo ruske izjave točne in jasne. V krogih, ki so blizu konference, se zagotavlja, da očitek Litvinova ni točen, češ, da neruska komisija ni podala proti-predlogov na ruske predloge; protipredlo-gi so bili zapopadeni v vprašanjih, ki so bila dana ruskemu odposlanstvu. HAAG, 17. Izjava, ki jo je včeraj podal g. Patyn ruskemu odposlanstvu je sledeča: Pooblaščen sem, da vam izjavim, da je presednik tretjega odseka, baron Avezzana izrekel enodušno mnenje predsedniškega urada in članov tretjega odseka, ko je na seji dne 14. julija sporočil, če g. Litvinov želi podati kako novo izjavo, ki bi prejšnje trditve menjala, da bo iste odsek brez dvoma vzel v pretres z ozirom na to, da se ne bodo zapirala vrata obnovitvi pogajanj. Zaključek haaške konference HAAG, 16. Kakor javljajo listi, se haaška konferenca 21. t. m. zaključi. Vsi pododbori so izvršili svoje delo. Nemčija Nova orientacija nemških socialistov. BERLIN, 17. V merodajnih krogih se zatrjuje, da bo sestanek večinskih in neodvisnih socialistov imel za posledico to, da bodo neodvisni socialisti brez dvoma zasledovali politiko, ki realno odgovarja sedanjemu položaju v državi. Krasin v Berlina BERLIN, 16. Ruski delegat na haaški konferenci Krasin je prispel iz Haaga v Berlin. Innel je daljše konference s komisarjem zunanjih zadev Ćičerinom. Skrito orožje na Nemškem BERLIN, 17. «Freiheit» javlja, da je med-zavezniška vojaška kontrolna komisija naslovila na vlado Reich-a neko noto, ki jo je povzročila sledeča okolnost: Nedavno je neki angleški kontrolni častnik odkril v arhivih v Spandati-u listine, v katerih so popisane zaloge orožja, ki jih je Nemčija imela na dan premirja; te listine so bile v nasprotstvu s popisom, ki ga je tedaj predložila Nemčija. Neki nemški častnik se je s častno besedo obvezal, da bo čuval listine v zaprtem prostoru do prihodnjega dne. Naslednji dan je kontrolna komisija ugotovila, da so listine tekom noči izginile ter bile odpeljane v dveh avtomobilih. Kontrolna komisija zahteva sedaj od Reicha izročitev teh listin. _' Avstrija Avstrijci v Burgenlandu DUNAJ, 17. V Eisenstadtu se je prvič sestala nova burgenlandska pokrajinska vladaT ki je sestavljena iz 13 socialistov, 10 krščanskih socialcev, 4 vsenemcev in 6 kmetov. Prisotna sta bila predsednik republike Haimsch in kancler Seipel. Socialist Wimmer je bil izvoljen za predsednika. Slavnostni govor je imel najstarejši poslanec, ki je proslavljal nemško bratstvo. Vlak padel v reko DUNAJ, 17. Iz Bukarešte je prišla vest, da je brzovlak Dunaj - Bukarešta za vozil pri mestu Smaja v reko. Dva mrtva, 24 ranjenih. Promet je pretrgan. Spopad na avstro - ogrski meji J*' DUNAJ, 16. Na avstro - ogrski meji, in sicer v Burgenlandu, je prišlo preteklo noč do hudega spopada.. Močan oddelek ogrskih rednih čet se je nenadoma pojavil pred avstrijsko sprednjo steažo, nameril puške in velel, naj dvignejo roke. Avstrijci so se pokorili, nato so jih Ogri razorožili in peljali na ogrsko ozemlje. Par ur pozneje so jih zopet izpustili. Dunajsko časopisje je zelo ogorčeno nad tem nasiljem, in prosi vlado za zadoščenje. Ogrska Letina na Ogrskem BUDAPEST, 17. Poljedelsko ministrstvo javlja, da bo letošnja žetev na Ogrskem dosegla sledeče količine: Pšenica 11 miljo-nov 730 tisoč stotov; rž 5,000.000 stotov; ječmen 4,390.000 stotov; oves 3,320.000 stotov. Švica Sneg t Švici CURIH, 17. V vseh švicarskih pokrajinah je hud mraz. V višinah od 1500 metrov pada obilen sneg, a v višinah od 2000 metrov je zapadel sneg nad pol metra visoko. Odkritje ukradenih italijanskih slik BUKAREŠT, 17. Policija je v Kluy-u odkrila 7 slik, ki so jih ogrski vojaki med vojno ukradli v Italiji ter prodali trgovcem v Kluy-u. Slike pripadajo italijanski šoli 16. stoletja ter so cenjene na več nego miljon lir. Slike se bodo povrnile Italiji. Na Kitajskem zopet nemiri. LONDON, 17. Listi imajo vest iz Pekinga, da je 300 reakcionarcev vdrlo v sobano, kjer je imel ministrski svet posvetovanje. Nasilneži so ministrskemu predsedniku grozili s smrtjo ter nato vse ministre izpodili iz dvorane, pri čemur so enega ministra ranili. Dnevne vesti Novi odbor Političnega društva «Edi-nost» v Tistu. Na včerajšnji prvi svoji seji je novoizvoljeni odbor Političnega društva «Edinosti» v Trstu izvolil iz svoje srede podpredsednika, tajnika in blagajnika in je potemtakem sestavljen tako-le: predsednik: Dr. Josip Wilfan v Trstu; podpredsednik: Dr. Mirko Vratovič v Trstu; tajnik: Ivan Stari v Trstu; blagajnik: Viljem Modrijan, uradnik v Trstu; odborniki: Dr Slavik Edvard, Makso Cotič, dr. Joahin Ražem in dr. Ivan Marija Čok, vsi v Trsta, Kraševec Vekoslav, župnik v Brezovici, Milanović Božo, župeupravitelj Sv. Ivan pri Trstu; namestniki: Julij Lukša, Prosek, dr. Dioniz Godina, Skedenj, Drago Gregorič, Sv. M. M. sp., Just Mavrič, trgovec v Trstu, Zlatić Marko, učitelj Trviž, Herak Toma, poljedelec, Pojari - Sv. Lovreč Pazenatički, Tomašić Marjan, svrš. pravnik, Opatija, Medvešček Bogomil, učitelj, Dekani, Sokolić Ivan v Trstu; pregledovalci računov: Gregor Babič, bančni blagajnik v Trstu, Hinko Pertot, upravitelj v Barkovljah, Lo-vrečič Stipe, bančni uradnik v Trstu. Odbor se je nato pečal z raznimi vprašanji, zlasti pa z ustanovitvijo »Narodnega sveta» za Julijsko Krajino. Seja juridičnega odseka deželne svetovalne komisije, ki smo jo najavili, je bila zelo dobro obiskana. Nas je zastopal dr. Slavik, edini član komisije, ki nam ga je vlada dala. Predsedoval je dr. Pitacco, ki je najprej sporočil, da je osrednja svetovalna komisija odobrila nekatere osnutke zakonov predložene od juridičnega odseka, med njimi osnutek za zakon, ki urejuje položaj sednih avskultantov, zakon, ki odreja dosego polnoletnosti s končanim 21. letom; raztegnitev zakona o državni podpori za močenje polj; ureditev bolniških stroškov v prometu med novimi in starimi pokrajinami itd. Nato je predsednik pre-čital resolucijo goriških zdravnikov v kateri zahtevajo, da se vpelje za vso Goriško-Gradiščansko ter priklopljeno ozemlje Notranjske in Koroške enoten zdravstveni zakon. Naložilo se je dru Pastro-vich-u, da za prihodnjo sejo izdela poročilo o tej zadevi. - .(v Odvetnik Vidacovich je nato naprosil predsednika, /laj intervenira pri generalnem civilnem komisarju, da bi ta poskrbel za to, da bi bile čim prej obelodanjene napovedane odredbe o najemninah. A odvetnik Levi-Viola je prosil za intervencijo pri sodnijskih cblastvih, da bi se pravde tičoče se najemnin in zakupov bolj hitro reševale. Druga točka dnevnega /eda je bila: Raztegnitev zakona z dne 7. julija 1907 o tedenskem počitku na nove pokrajine. Poročal je dr. Ziegler, ves odsek se je izjavil ugodno z nekaterimi spremembami, ki so potrebne vsled posebnih upravnih razmer v novih pokrajinah. Tretja točka dnevnega reda: Raztegnitev čl. 2 do 12 predhodnih določb k občemu italijanskemu zakoniku ter drugih določb, ki se tičejo mednarodnega zasebnega prava. O tem predmetu se je vnela živahna in zanimiva razprava. Z ozirom na važnost in zamotanost vprašanja se je določil odsek, v katerega so bili izvoljeni dr. Pincherle, Asquini, Salvioli, Quarantotto in Rinaldini, ki ima nalogo, da vprašanje temeljito prouči in nato poroča. Sklenilo se je nato upe-ljavo zakona o strelskih društvih s potrebnimi spremembami. Zadnja točka dnevnega reda je bila: Raba jezikov pri sodnijskih in upravnih obla* stvih. Na predlog predsednika je odsek sklenil, da se proučevanje vprašanja poveri posebnemu pododseku, ki bo sestavljen iz sledečih gospodov: Bennati, dr. Bo-navia, dr. Kers, dr. Mrak, dr. Puecher, baron Rinaldini, dr. Slavik, dr. Tamaro, dr. Wilfan, dr. Zanolla. Seja je bila nato zaključena. - ; • Zadostilni obred na Krnu. Kakor javljeno, se je vršil v nedeljo, dne 16. t. m. obred obnovitve spomenika na Krnu. Že v soboto zvečer se je zbralo .v Kobaridu iz vseh strani mnogo vojaških in civilnih udruženj; najštevilnejše so bili zastopani fašisti, ki so prišli iz Furlanije in iz Trsta, Tržiča in Gorice. Vso noč od sobote na nedeljo ter vso nedeljo je neprestano lil dež, tako da so bili tisti, ki so sc podali na Krn vsi mokri Ceremonija je bila vsled tega kratka. Župan občine Ljubušnje je sprejel spomenik v varstvo občine. Popoldne je bila druga slavnost v Kobaridu, kjer se je na trgu postavil drog z italijansko trikoloro, in kateri je prisostvoval sam vojni minister Gasparotto. Nastopili so različni govorniki, med njimi tudi kobariški župan, a konečno je imel daljši govor minister Gasparotto, v katerem je naglašal, čeravno se ne ve, kakšna roka je oskrunila spomenik, da je vendar odmev, ki ga je ta dogodek izzval v vsej Italiji, jasen in glasen opomin vsem. Četudi so v notranjosti navzkrižja, so tedaj, ko gre za meje domovine, vsi edini. Dan je potekel mirno. Nova taktika fašistov. Ko so se zbirali fašisti okrog Bologne, smo se čudili temu novemu pojavu, nekakemu političnemu obleganju, danes pa se ne čudimo več. Bolo-gni je sledila Adrijana, Viterbo in Creino-na, a mi v Julijski Krajini smo doživeli kar dve mobilizaciji fašistov. Demonstrativno mobilizacijo v Trstu na dan kraljevega prihoda in nato praktično mobilizacijo v kobariškem okraju, ki nam ie "»-a« od blizu pokazala, kaj' si lahko pričakujemo od takih eksperimentov". Kaj pravi k temu vlada? ti? sedaj smo pri vsakem naslopu fašistov reki:' Vlada noče; počasi pa prihajamo do tega, da bomo porekli: Vlada ne more. Kaj se trdi, karkoli hcče, fašistovske mobilizacije so imele po vse d zaželjeni uspeh, naj si so bile naperjene proti vladi sami ali pa proii kaki stranki, v poslednjem slučaju je bil uspeh večkrat naravnost plarnteč. Vlada pošilja svoje kvestorje in prefekte na lice mesta, ki pa nimajo druge naloge nego da pritisnejo pečat na to, kar so fašisti sklenili in dosegli. Najbolj kričeč je primer bologn-skega prefekta Mori-ja. Vlada je malo po-slepomišila, a fašisti so inteligentni ljudje, dobro so razumeli, mirno so slekli svoje črne srajce in par dni nato je prefekt Mori otresel bolognski prah s svojih čevljev. Naravno je, da ti uspehi dvigajo pogum in moralo fašistovskih organizacij. Še par takih delnih mobilizacij v enem ali drugem kotu države in potem znamo doživeti, da se bodo začele črne srajce zbirati pod zidovjem starodavnega Rima, da nekoliko potipajo na prste tudi rimskim gospodom. Mi nismo prijatelji fašistov in vendar smo v skušnjavi, da bi jim pri tem velikem rimskem pohodu želeli popolen uspeh. Tako bomo vsaj prišli do ene same vlade, pa naj bo tudi fašistovska. Mogoče nas pri tej priliki Mussolini reši našega prijatelja Mo-sconija. Mnogo upanja nimamo; ne verujemo v Mosconijevo belo srajco. Nove odr edbe za sprej&m srednješolskih profesorjev v Novih pokrajinah. Ministrstvo za javni pouk je s posebno okrožnico izdalo nove odredbe za sprejem suplcnlov na državne srednje šole in učiteljišča v Novih pokrajinah. Po teh odredbah bodo morali tisti, ki se zavzemajo za mesto suplenta, predložiti do 15. avgusta t. L pismeno prošnjo (kolek 1 lira) predstojniku šolskega urada pri Generalnem civilnem komisarijatu. Prošnja j mora vsebovati točen naslov prosilca, pri-j Iožena morata biti original in prepis spriče- i i al, spričevalo o nekaznjenesti in vzornem j vedenju, ki ne sme biti stare nad 3 mesece,! krstni list, listina, ki dokazuje italijansko državljanstvo prosilca, ter druge listine, kij dajajo eventualno prosilcu pravico prven-, stva. Imenovanja bodo sledila do 15. septem- i bra t. 1. ter bodo sporočena prosilcem, ka- j teri bodo morali pismeno izjaviti da sprej- j mejo mesto ter se predstaviti dne 30. sep- j tembra t. I. ravnateljem učnih zavodov, i katerim bodo dodeljeni. Pri imenovanjih se bodo pred vsem upo- i šievali stalni suplenli, nadalje tisti, ki so, vršili pohvalno službo skozi eno ali več let na zavodu, na katerem prosijo name-ščenja, ali pa na kakem drugem zavodu novih pokrajin, nato vsi drugi s posebnim ozirem na starost prosilca ter na kakovost službe; ki jo je prosilec do sedaj izvrševal. V imenik odvetnikov Ij-ubljanske zbornice je bil 12, f. m. vpisan dr. Konrad Vodušek s poslovnim sedežem v Ljubljani. Doktorat v novinarstvu. Vseučilišče v Leipzigu je odredilo, da se odslej zamorejo napraviti na tamošnji filozofski fakulteti strogi izpiti za doktorat iz novinarstva. Nevihta ▼ tržaškem zalivu. V nedeljo je nastala v tržaškem zalivu huda nevihte. Valovi so od Sv. Andreja do Sv. Križa preplavili, obrežje. Promet parnikov, ki vozijo v Istro, v Grijan itd. je bil ustavljen. V stari prosti luki; sc zanesli valovi parnik «Dardania» ob parnik: - I Sleparija. Včeraj zjutraj se Je pojavil tla po- Odfeor učiteljskega društva za Trsi in oko-! licijskem komisariatu v ulici Amerigo Ve-?]ico bode imel v srečo 19. t. m. pop. ob 5. uri spucci neki Mihael Markovič, stanujoč v ulici 1 v poslopju svetoivanske šole ©dborovo sejo. (Biolettc št. 3, in vložil ovadbo proti nekom: MDP Sv. Jakob. Danes ob 20.30 rede ! stanek članov. Na dnevnem redu je preda._ , ,T inje: <0 deiu med narodom«. (Predava tov. j : osrednji tajnik). Danes se bode čital imenik __- : članov in se bodo čitali oni, ki so brez vzroka i __ -- • « 'izostali. Is Istra «Ve!csiIa» Skedenj*. Danes zvečer ob 9. uri j Sv. Nedelja pri Labinu. V Strmcu pri Sv. pevska vaja, j Nedelji pri Labinu se nahaja bogat prernogo- Pripravljalni odbor rr.agdalenske «O^Jaaine» ! kop. V njem je zaposlenih mnogo rudarjev, naznanja vsem odbornikom, da se vrsi danes,! Dela se po noči in po dnevu. Jame, v katerih »c računajo po 20 stoiink b^eda. — Najmacjls pristojbina L 2'—. Debele črke 43 stotink b*•. ueda, -- Naparajla pristojbina L 4*—, Xao/ isč^ sluibo- plače polovično ceno- «j vivhvv * « v u v ^ « lep so- i Bonu, brez stalnega bivališča. Del Bon, ki edava- j scc^ že m5SCCa v zaporu radi sleparija, je \ ---—-i pr.2j tremi meseci Markoviča za| D€BROJDQČA brivnica, na prometnem kraju, J brez konkurence, se takoj preda radi po- g klica k vojakom. Odstopi se tudi obrtnica, | Prinčič Štefan, Bcvec. 1338 f m z neomejenim jamstvom registrovana Biicfl Pler Lufgi đa Mzmrn št. 4, L v torek cb 20. uri se;a pripravljalnega odbora. Zaradi važnosti seje pridite vsi in točno. Predsednik. is tržaškega fivife^la Tovorni avtomobil trčil ob motorno kolo. Včeraj zjutraj okoli 10. ure je trčil neki tovorni avtomobil — na vogalu ulice N. Machiaveli in tekališča Cavour — ob «sidecar», (motoci-1 žene* in dva otroka, kel za dve osebi] v katerem sta sedela tržaški kvestor Perilli in šofer Remo Tessarini, star 22 Let. Kvestor je bil ranjen na čelu, na nogi in na hrbtu; šofer pa na ustnicah, na obeh nogah in rokah. Kvestorja so odpeljali na njegov dom, kjer bo v domači oskrbi, šoferja pa v vojaško bolnišnico v ulici Fabro Severo. Nesreča s šrapneloin. Peter D'Agostini, star 9 let, irt njegova sestrica Nora« stara 12 let, stanujoča s stariši v ulici del Cistornone št. se koplje premog so globoke od 160 do metrov. Vsled slabe razsvetljave v teh jamah se večkrat prigodi, da pride do človeških žrtev. Dne 25. preteklega meseca se je ponesrečil v eni teh jam 3S letni rudar Anion Brežac. Jama je bila zelo slabo razsvetljena. Brežaca je nenadoma zasulo kamenje in ga zmečkalo. Par trenutkov pozneje je revež umrl. Zapušča DAROVI Za društvo ^Dobrodelnost* so darovali: Milodari iz Tomaja 8 lir, iz Klanca L 160.—, iz Dutovelj L 22.—, iz Lindara L 20.—, iz Brezovice L 120.—, iz Drage L 70.—, iz Račič L 40, in Marijina družba v Trstu nabrala L 681'70. Skupaj L 1121'70. Denar izročen blagajniku. Mesto «fantovske® daruje g. Anton Železnik Denar h.ročen - . . , . . . L 100,— za «Šolsko društvo®. 12, sta se igrala včeraj o!koh poldne na nekem fclatfainikor travnika. Tam sta našla šrapnel ter začela pre- '" gledovati in obračati. Nenadoma se je pa šrcpnel razpočil in ranil Petra na vratu in na desni roki, Noro pa na prsih. Ranjenca sta bila odpeljana v mestne bolnišnico. Štirideset parov čevljev tatinskeg; DVE POSTELJ/, oddam v ulici Coroneo 5, II. ______1389 TRGOVSKI pomočnik išče službe v mestu ali na deželi. Naslov prt upravništvu. 1386 Obresfsle navedbe lirsslliis vIcg yt is PENZIONA? za deklice. Vila Plonćrstiftuns. Učni in zdraviliščni dom. Nadaljevalni tečaj, g« Tečaj v jezikih, glasbi, kuhanju in gospo-Ji vloge, vezane na trimesečno odpoved II S 8 ! h H i: t! r! r II -v.3 dinjstvu. Meran-Obermais (ju^no Tirolsko) Krasna lega. Dobra preskrba. Pojasnila daje M. Chr. Auer, voditeljica. '/0 ako znašajo 20-30.000 ako znašajo 3o-40.0c0 l po 672% ako presegajo 40.000 po o po 67fl Lit. IVAN KACIN, izdelovatelj orgel; in harmonijev, Gorica, Via Carlo Favetti 6 (Venturini) ima v zalogi vsakovrstne harmonije, klavirje, strune za tamburice in jezike za harmonije. Popravlja in uglašuje orgije, harmonije, klavirje. Prodaja tudi na obroke. 1556 ua'e i* t- 1387 J J Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune f ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redilni prah, fluid za konje, se dobi v lekarni v II. Bistrici. 28/4 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove ka- j rakter in usodo življenja. Sprejema od 9 do , 7, Gorica, Piazza Vittoria 4, I. 11S9 Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastave vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13» Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. izvora. m Vsa poti peljejo v — kaaaL Leta 1913. so iz vlekli v Trstu iz kanala pri Sv. Antonu sta- _________r_____________________rejšega gospoda. Peljali so ga na policijo ter Včeraj ob prvih jutranjih urah sta šL dva noč-! Ž* vprašali, ka.ko mu se je prepetila nesreča, na Čuvaja po sprehajališču Sv. Andreja. Med Rekel je: <-Pri hotelu «cVolpich» (sedaj «Mi-pot;o sta zagledala dva sumljiva mladeniča, lano >) sem vprašal nekega gospooa, kaKo kalerih V3ak je nosil ped pazduho c*rot. Cu-! najhitreje pridem do kavarne «Fabris:>. Odvaja sta pospešila korake, da bi prijela oba govoril mi je, naj grem kar naravnost, da pri-mladoniča, in se tako prepričala, kaj no«ita v dem gotovo. Šel sem naravnost in ^padel v ometih. Sumljiva nočna sprehajalca sta kmalu kanal.» Na policiji se je ugo-tovuo, da je ta za^^ohala, da jima bo slaba predla. Zato sta vr-! gospod visok uradnik pri ministrstvu za no-rfla od sebe težko b?eme in zbežala. Čuvaja sta tranje zideve na Dunaju. pobrala oba omota in ju nesla na policijo. V Leta 1920. so izvlekli na istem mestu iz ka- nfih se je nahajalo štirideset parov vojaških; nala drugega starejšega gospoda. Na policiji čf-vljev, ki: so bili brez dvema, kje ukradeni. i je izjavil sledeče: «VrašaI sem pri Ohierju Are'irani postopačL V noči od nedelje na: «kega gospoda, kako najhitreje pridem do-- pendeljek je bilo aretiranih pa raznih tržaških kavarne «Fabns». Ogovoril mi je, na; grem ma;hne {n velike? fakoj FrostSt ulicah nič manj nego dva^et nočnih postopa-!nravnost, da pridem gotovo. Mislil pa | Pojasnila: Sv. Ivan, S čev. Vsi so brez dela in brez stalnega bivali- sem si, da je malo svoboue vedno na mestu in I šča. Policija jih bo poslala, od koder so prišli, potrebno, pri ceifcvi Sv Antona sem kremi ' ' r < i ,za{o Ra levo tcr __ pa(jei v kanal.» Dognalo VELIKO POSESTVO JE NA PRODAJ v največji vasi na Notranjskem, nedaleč od žel. postaje Št. Peter. Hiša z 11 prostori, 3 kleti, stara gostilna, prodajalna z vso opremo, veliko dvorišče, gospodarska poslopja z betoniranim! hlevi in svinjaki, ledenica itd., vse \ ob glavni cesti z živahnim lesnim in drugim prometom in v najboljšem stanju. Zemljišča okrog 70 oralov, oc tega 45 oralov ob cesti ležečega lepega jelevega in bukovega gozda. Proda se skupaj ali posamezno. Pojasnila:: D. Č e s n i k, Kncžak pri Št. Petru na Kr. 1372 39 iS POPOLNA SOBA L 606.—, druga bukova masivna z lekarnico in psiho se predala. Fon- deria 3. 1374 ------ - ■ — ------------- — ■ -—— POSTELJE z vzmetjo za L 120.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, vzmeti L 55.— in drugo pohištvo se predaja via Fonderia 3. 1373 Srcbrne Krona in zlato plačujem pa najvišjih cenaSi Odmevi velike tatvine. V nedeljski Številki se je. da je bil ta gospod visok uradnik pri notranje zadeve v — Rimu. našega lista smo poročali, kako se je posrečilo mojstrstvu za policijskemu agentu Nikolavčiču in dvema noč-i rassobvezal stanujoč v ulici Domenico Rossetti št. 59. maj Jtarn^ek. Tega fe nato vzdignil tako vi-Fresco je pravil, da se je nahajal te dni s svojo g0jt0( d aga ćliveSka postava ni mogla doseči, družino v Portorose, na letovišču. V nedeljo Jako je bila mreža vseeno napeta, a nevar-zjutraj je čital v nekem tržaškem časopisu vest nogtj da bi pretrgana, je bUa izločena, o zaplembi ukradenega jedilnega orodja. Pri j - -----———. se pro-Ciliino, buffet. 1375 ZAKONCA, brez otrok iščeta v Uojanu stanovanje z dvema sobama in kuhinjo. Ponudbe pod «Zakonca». 1331 Trst; PitiZZU GufiijOidl II l a Barriera) I EMRH fciti M mi na vejo, ki je imela nad stezo, a na tretji točki na korensko, ki je štrlela iz zemlje. Mimoidoči ljudje so to mrežo seveda vsakokrat raztrgali, k oso šli po stezi. Kaj je storil pajek? Spustil » -___1* X«— — tr4nn \KvO73l Šolsko društvo! tej priliki so ga obšle slutnje. Pripeljal se f vallSto KA v Trst. Svoje stanovanje je našel v velikem ne- K^^JCiKfl • 1 Bc«a redu. V jedilnici je man^cak) vso srebrno jedilno orodje. Iz njegove spalnice sta bila o-d-nc-šena dva kožuha, mnogo dragocenega perila in mnogo srebrnih in pozlačenih predmetov. V drugih sobah je bilo pripravljenih mnogo omotov. V njih se je nahajalo* perilo: namizni prti, robci, srajce, spodnje hlače, nogavice itd. Fresco je spoznaj — na policiji — vse zaple- njeno blago za svoie. Dobil ga te seveda nazaj, j ° . „ , „ ____ Policijski agent Nikoiaučič bo dobil od zava- ^*?^1"*« 100116 ' Borzna ooroCIIa« Tuja vabit« mm tržaškem tK«. Trst, dne 17. julija 1922. ogrske Itrone čeikosIovaSke krone dinarji le ji . marke rovalne družbe, pri kateri je imel Fresco zavarovano svoje blago veliko nagrado. Nesreča pri delu. Včeraj ob prvih jutranjih ------ urah so pripeljali v mestno bolnišnico devet-; dolarji najstletnega mlinarja Josipa Oio, stanujočega, trancoski franki . . v Dekanih v Istri. Mladenič si je zlomil v mlinu, ^arek* franki ... pri delu desno roko. j ^ ^ ^ POZOR! Krone, kor