PoStnina plačana v gotovini Izhaja Ysak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5\5O Din, za inozemstvo 10 Din Račun pri poStnem čekovnem zavodu 10.666. Oena 1.50 Din Kedakclja In nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Stev. 5. Celje, petek 31. januarja 1936. Leto XVIII, Za naše hmeljai stvo Interpelacija narodnega poslanca Ivana Prekorška na g. ministra za trgovino in industrijo v zadevi zasiguranja kontingentov za izvoz hmelja Činjenica, da jo gospodarsko bla- gostanje velikega in važnega predela dravskc banovine nerazdruižno po- vezano s pridelovanjem hmelja in njegovo uspešno prodajo v inozem- stvo, mi naiaga dolžnost, da Vam, gospod minister, okrenem pozornost na dejstvo, da kraljevska vlada do- slej ni posveeala zadostme hi pri- merno pažnje zaščiti te važne gospo- darske panoge, ki je vsled tega izro- čena samovoljni tnji trgovski eks- •ploa.taeiji v vsakoletno težko škodo hmeljarja - producenta. Znano jc dejstvo, da ni v Srednji Evropi no- bena dmga poljedelska kultura iz- postavljena tako velikim izpreinem- bam v ceni, kakor je to pri hinelju. ki je dosegel že cene preko Din 200.— za 1 kg, ki se pa prodaja tudi po sramotno nizkih cenah od Din 2.— do Din 10.— za 1 kg, dasi znašajo ihvestieijski in produkcijski stroški povprečno Din 20.— za 1 kg. Renta- biliteta hmeljsk© produkcije je torej .izrazito nesigurna, kar inora nujno nalagati državni upravi dolžnost, da ne opusti ničesar, kar bi inoglo na mednarodnem tržišču našenm hine- lju osigumti normalne cene. Najstarejši hmeljski nasadi z naj- odličnejšo kvaliteto pi'idelka se v naši državi nahajajo v dravski ba- novini v hmeljskem okoliSu, ki je označen s svetovno tržno znamko »Južnoštajersko - Savinjska dolina«, ki slovi po svojem zelenem goldingu. Vsled padca konzuma piva in rasto- Čega nazadovanja pivovarniške in- dustrije v Ju'goslaviji more hme- ljarstvo plasirati doma samo %% celokupnega prid-olka hmelja, vsa ostala količina 98% pa se itiora pro- dati v inozemstvo. Hmeljski produkt je pri nas v Jugoslaviji, ne samo v Savinjski dolini, temveč v vsej dr- žavi izključno izvozno blago. Upra- vi Cena je torej stara zahteva vseh hmeljarjev, da nam kraljevska vla- da izposhije uvozne kontingente ob znatno znižanih zašeitnih uvoznih carinali pri onih državah, ki so v glavnem kupci našega hmelja. To so danes predvsem Amerika, Angli- ja in Francija. Vzrok nemogoče sla- bih cen, ki \ibijajo naše fameljar- stvo že vsa leta, niso samo tuji hmeljski trgovci in prekupci s svo- jimi nemoralnimi podponudbami, temveč v prvi vrsti in odločujoče hmeljski kontingenti, ki jih nimamo. V naslednjem hočem v podkrepi- tev svojih goimjih trditev podati kratko preglcdno sliko hmeljskega izvoza iz območja Savinjske doline v letih 1933., 1934. in 1935. Naš ifevoz je zna&al od skupne produkcije 22.000 kvintalov v leftu 1933. v Sev. Ameriko (USA) . 7.000 kvint. Anglijo......«000 kvint. Belgijo......5.000 kvint. Francijo......100° kvint. ostale države .... 1.000 kvint. Skupna produkcija 22.000 kvint. v letu 1934.: Sev. Amerika (USA) . 7.000 kvint. Anglija...... 8.000 kvint. Belgija...... 4-000 kvint. Francija...... 1.000 kvint. ostale države .... 1.000 kvint. Skupna produkcija 21.000 kvint. v letu 1935.: Sev. Amerika (USA) . 19.000 kvint. Anglija...... 11.000 kvint. Belgija...... u.000 kvint. Francija..... 1.500 kvint. ostale države .... 2.500 kvkit. Skupna produkcija 40.000 kvint. Iz navedene statistike je razvidno, da sta že vsa zadnja tri leta naša najboljša odjemalca hmelja Sever- na Amerika (USA) in Anglija. Ti dvo državi pokupita vsako leto dve tretjini celokupnega. naSega pridel- ka. Cene hmelju bi bile mnogo ren- ta.bilnejše, če bi ta dva naSa glavnn odjemalca ne imela nevzdržno vi- soke uvozne carine, ki znaša v Ame- riki Din 20.— za 1 kg in v Angliji Din 18.—. Ker je naš hmelj v teh državah vsled visoke vsebine greu- čice izredno priljubljen, bi se moglo v Ameriki in Angliji Se mnogo več plasirati, če bi se dosegli kontin- genti po znižani uvozni carini. Za naš hmelj se do danes ni izposloval niti eden kontingent. Poglejmo pa, kaj je v tern pogiedu storila Češko- slovaška. Ta država. si je izposlovala kontingent po znižani uvozni carini RM 70.— za 100 kg v Nemčijo za kvantum 20.000 kvintalov hmelja in po znižani uvozni carini Fr. fr. 200.— za 100 kg v Francijo za koliCino 18.000 kvintalov, istočasno, ko pla- čamo mi v Nfemčijo uvozne carine RM 150. y/d 100 kg in v Francijo Fr. fr. 400.— za. 100 kg. V Franciji se je v zadnjem času pokazal velik interes za naš hmelj in bi bilo niijiio želeti, da se doseže kontingent analog-no Češkoslovaški, kontingenti v Augliji in Ameriki, kamor se zadnja leta po nevzdržno nizkih cenah vsled visokih uvoznih carin izvaža najvef naSega. hmelja, pa bi stabilizirali i«i normalizii-ali našo hmeljsko produkcijo, kar bi pomenilo za naže državuo gospodar- stvo povečan dotok tujih deviz in pojačanje aktivnosti trgovinske bi- lance. Poleg pomanjka.nja kontingentov so najtežja rakrana i/.voza našega hmelja. po normalnih svetovnih ce- nah neurejeno in komplicirano funk- cioniranje klirwigov v prvi vrsti z Ncmčijo. Ta država je namreč v prejŠnjih letih pokupila dve tretjini do tri četrtine celokupne naše hmelj- ske produkcije, od leta 1931. dalje pa v uašo težko škodo ta izvoz vedno bolj pojema ter so bila vsa prizad«- vanja nažih gospodarskih in trgov- skih ki'ogov za omogofcnje izvoza v Nemčijo brezuspešna. Poleg vseh teh navedenih nedo- statkov pa še obstoji n«mogoča ta- rifna politika naSih državnih želez- iiit-, da znuža za kratek odsek od Žalca do državne meje pri Dravo- gradu tovornina eno petino vseh prevoznih stroškov do Hamburga. Z ozirom na gornje navedbe Vas prosim, gospod minister, da mi od- govorite, kaj ste stoi'ili in kaj name- rava kraljevska vlada storiti, da se pri državah uvoznicaJi našega hme- lja dosežejo dovoljni kontingenti za izvoz našega hmelja po znižanih ca- rijuih in da se hmeljski izvozni tr- govini s primernimi deviznimi in klirinškimi predpisi delo sploh omo- goči, kakor to način hmeljske trgo- vine, ki je sezonsk« in borzna, za- hteva. BEOGRAD, 1(). januarja 193(5. Ivan Prekoršek, narodni poslanec. Pred ukinitvijo gospodinjske sole v Št. Juriju ob juž. žel. ? Ce se ne motimo, so že med sve- towio vojno zafeli graditi temelje za gospodinjsko 'solo v Št. Juriju ob juž. žel. Že takratni štajerski dežel- ni odbor se je bil uklonil težnjani slovenskih poslancev in sklenil zgra- ditcv poslopja tik kmetijske sole. Do izvršitve projekta sicer ni prišlo, to- da temelji za poslopje so bili vendar betonirani in treba je bilo le ener- gičn© volje, da hi se poslopjo končno spravilo pod streho. Mariborska ob- iastna samoupi'ava je bila prekrat- kega življenja, da bi bila uresničila željo štajerskih Slov-encev. Šele ban- ska uprava je postrgala nekaj kre- ditov ter počasi izvrševala poslopje na veselje vseb, ki jim je izobrazba naših kmetiških deklet pri srcu. Za- vod v središču banovine je bil pr- votno namenjeei sicer samo dekle- tom tostran Save, toda pri naši šta- jerski sirokogrudnosti smo ga rav- notako privožčili Gorenjkam in Do- henjkam. Veselili smo se, da je zavod v sosedstvu kmetijske sole, da bodo dekleta oprwvljala vsa praktična opravila, kakor jih potrebuje naša kmečka gpspodinja. Zato je bilo na razpolago pri kmetijski šoli obširno vrtnarstvo, hlevi z govejo živino, molžnjo, mlekarno, hlevi s svinjami, delo na travnikih in polju, sadonos- nik in gozd. Še da se ustreže s hme- ijarstvom našim Savin jčankain in z nedavno nakuplj-enim vinogra- dom dekletom iz Slov. goric in dru- gih vinorodnih krajev, je bila pri- lika. Mislimo, da jo bilo v redu, da so se pri organizaciji ženskega zavoda upoštevale potrebe krajev, odkoder so dekleta doma. Oprema sole, pro- stori, bližina trg^a in železniške po- staje, vse je delalo dober vtis in obc- talo plodovit razvoj tc šole v prid našega slovenskcga kmečkega do- ma. Neprijeten in nera^umljiv dojm vzbuja zato vest, uradno sicer še ne- i potrjcna, da se namerava gospod in j- j ska šola v Št. Juriju, ta naä ponos, ukiniti. Za na^ je odkrito to tiarod- na bolečina. Koliko narodnih napo- rov je bilo treba, da smo si to solo priborili! In sedaj naj ne dočaka niti | desetletnice? Skoro ne moremo tega verjeti! Ravnotako se širijo vesti, cla se sadjarska in vinarska šola, najvzor- nejša v na§i državi, iz Maribora pre- Pocewi wa DUHAJ z zirnsko sezonsko karlo. Poceni w Memčijo z register markami in 60 <0 popustom le pototn PUTMIKA Ofic. jugosl. potovalna pisarna Koncesijonirana menjalnica Celje, tcl. št. 119 Maribor, tel. St. 21-22 mesti v staro benediktinsko grašči- no v Svečini. Doslej so hodili izlet- niki iz vse države občudovat krasne nasade v štajerskcm Meranu. Dvo- mimo pa, da bi tak sloves dobila osa- mela in od prometa oddaljena Sve- čina, kjer bo treba dvajsetletnega truda in lnilijonov, predno bo mogo- če kaj pokazati. Ce je že banovina kupila bemediktinsko viuograde iu vini&arije z gradom vred, da ne pri- dejo v nemške roke, kar odobrava- mo, bi bilo vsekakor umestuejše, da jih razparcelira in prod a slovenskim kolonistom, ki si v tujini iščejo za- služka. Slehern vinograd ima hišo, polje, travnike in gozdove, da se ustanovi samostojna kmetija. Naj se nudi našim ljudem prilika, tla se osamosvojijo ter razvijajo svoje spo- sobnosti. "Ustvarjati nove kmetije s srečnimi, delavnimi družinami mora biti sveta naloga vseh upravnih fak- torjev, saj gre za to, da z uspešnimi sredstvi zavira.mo destruktivno delo- vanje onih, ki jim jo cilj ru&enje da- nažnjega družabnega reda. Nam »Štajercem« pa ohranite da- našnje kmetijske in gospodinjske šole, dovršite šolo v Prekniurju in ustanovite v Mariboru, Ptuju ali kje v Slov. goricah še eno gospodinjsko šolo. Nismo tako ozkosrčni, da bi bili vznemirjeni, če se šola izroči u. pr. redovnicam, kar je baje v Št. Juriju nemogoče. Vse sole so dobre, če so pravilno organizirane in če imajo vzgojitelji potrebno širokogj-udnost, kakoj1 jo pač zahteva današnje živ- ljenje od vsakega razumnega in ra/.- sodnega človeka. Eksperimenti stanejo denar in si- cer narodov denar in se l-e redko ob- nesejo. Zato prevzemajo tisti, ki na- meravajo tako dalekosežne izpre- membe v izobi'azbi naše kmečke mladine, veliko odgovornost. Iz celjske policijske statistike Po statistiki predstojništva mest- n-e policije'v Celju za 1. 1935. je bilo konec leta v Celju 112 druätev (všte- te niso obvezne trgovske in obrtniš- ke organizacije), meel temi 31 kul- turnih in prosvetnih, 31 delavskih in strokovnih delavskih, 14 spoi-tnih, 13 dobrodelnih, 7 gospodarskih, 0 na- rodno-obrambnih, 4 gasilske čete in 2 viteški organizaciji. Nemški manj- šini |>ripada 8 društev in sicer 3 kul- turna, 3 podporna in 2 sportni. Do- mace organizacije so imele lani v Celju 98, tuje pa 21 občnih zborov; društvenih sestankov jo bilo 124. Razšla so se 3 društva, 1 pa je bilo j zopet vzpostavljeno. Poleg obrtne razstave je bilo 25 gledaliških pred- stav, 12 koncertov, 29 ukademij in ' proslav, 26 poučnih predavanj', 20 plesnih zabav in 23 drugih priredi- tev. Kriminaliteta je lani narasla. Tat- vin j-e bilo 219 s skupno škodo I 173.240 Din, od tega vlomnih tatvin 21 s akupno škodo 74.839 Din, koles , jc bilo ukradenih 49 v skupni vred- nosti 34.800 Din, žkoda vsled drugih deliktov je znašala 63.000 Din, go- lju/ij je bilo 86 s skupno škodo i 28.010 Din (krivce so izsledili v 84 1 I priiuerih), utaj je bilo 23 s. skupno j | šhodo 0.490 Din (izsledili so vse kriv- ce), težkih telesnih poškodb je bilo 11 (izmed poškodovancev ni nihče umrl), raznih nezgod 10, nasilstev je bilo dvoje (izsledena sta bila oba sto- rilca), izsledili so 1 razbojnika, 4 pri- m»eri izsiljevanja so bili uspešno ob- ravnavani, maujših prestopkov (lalx- kih telesnih poškodb, potepuštva, prepovedanega povratka, tatvin itd.,» je bilo 183 in jo bilo obravnavanje uspešno v 152 primerih, samomori so bili izvršeni 3, poskušcnih pa je bilo 5, požarov je bilo 5 s skupno škodo 23.000 Din. Najdenih je bilo 95 predmetov v vrednosti 9.800 Din in vrnjenih 72 v vrednosti 7.840 Din, izgubljena pa 102 predmeta v vrednosti 28.000 Din in ¦vrnjenih 37 v vrednosti 18.000 Din. V sodne zapore je bilo oddanih 128 oseb (112 moških in 16 žensk), od- gonska postaja je odpremila v do- movinsko občino 252 oseb (206 mo$- kih in 46 žensk), prepovedane lju- bezni je bilo 46 primerov, od tega so bili aretiranci v 23 primerih oddani v bolnico. Policijskih prestopkov je bilo 977, med temi L25 cestno-policijskih. Ko- nec leta je bilo v evidenci 485 ino- zemcev, orožnih listov je bilo regi- striranih 343. Konec leta 1934. je bilo v evidenci Stran 2. »Nova Doba« 31. 1. 1936. Stev. 5. 75 potniških in 26 tovornih avtorno- bilov ter 77 motoruih koles, konec leta 1935. pa 91 potniških in 34 to- vornih avtomobilov ter 23 motornih koles. Porast gre v glavnem na ra- čun združitve mestne in okoliške občine. Konec 1. 1934. je bilo v evi- denci 1164 biciklov in 29 fijakarskih voz, konec 1. 1935. pa 2149 biciklov in 60 fijakarskih vo/. Območje predstojnkštva mestne policije v Celju se sedaj krije s teri- torijem mestne občine, samo da orož- ništvo še opravlja varnostno službo v onih delih bivše okoliške občime, ki so bili prej izven policijskega ra- jona. SllknO nad 800 vzorcev na zalogi. Odeje in perilo \z lastne tovarne nudi po zelo zmernih cenah FRANC DOBOVIČNIK. CELJE Zverinski umor v Megojnicah CELJE, 31. januarja. V četrtek zjutraj se je raznesla po Savinjski dolini grozna novica, da so našli 82-letnega prevžitkarja Av- gusta Golavška, p. d. Šteflaka, umor- jenega v njegovi sobi v samotni zi- danici v vinogradu v Megojnicah St. 31 pri Grižah. Morilec je starčka omamil z udarcern po glavi, nato pa mu je vtaknil ruto v usta. Ko se je stars ek vsled tega, zadušil, mu je zvezal roki na hrbtu z žico, na ka- teri je bila pritrjena zanka. V sobi so bile na dveh mizah ste- klenice in kozarci z vinom, iz Cesar bi se dalo sklepati, da je imel Golav- šek ponoči goste. Na mizi so bile tudi knjige, Casopisi in zadružna knjižica Savifijske posojilnice. V so- bi je bilo vse premetano, ker so sto- rilci očividno iskali denar, ki ga pa Golavšek najbrž ni imel. Svojčas je imel veliko posestvo, ki ga je na starost izročil svojemu sinu Mihi. Golavšek je imel 12 otrok. Bil je iz- redno dober, inteligen ten in vsesko- zi napreden človek. Zelo rad je pod- piral reveže. Golavška so našli v srajci in spod- njih hlačah, zgornje hlače so ležale pri peči, postelja pa je bila nedotak- njena. Morilec je položil mrtvecu blazino pod glavo. V sredo okrog 19. je prinesla so- sedova hčerka Golavšku petrol ej, kmalu nato je prišel tudi tesar iz soseščiim Golavšek je obema postre- gel s kruhom in vinom. Sosed Ku- der je okrog 20.30 čui ropot in svo- jega psa, ki je lajal pred hišo. Ko je Kuder pogledal skozi okno, je bilo zopet vse tiho. Orožniki so aretirali dva cigana, pri kaferih so naSli žico, ki je slična žici, s katero je imel Golavšek roki zvezani. Zločin je zelo zagoneten in še ni jasflio ali gre za umor iz ko- ristoljubja ali iz maščevanja. V četrtek popoldne je prispela na pozorišče zločina sodna komisija iz Celja, v kateri so bili gg. preisko- valni sodnik Lesjak, zdravnika dr. Flajs in dr. Podpečan ter sodniški pripravnik Mihelčič kot zapisnikar. Po ogledu je bila obdukcija v mrt- vaSnici v Grižah. Politics pregled p Kralj Jurij V. na zadnji poti. Veličasten je bil pogreh kralja Ju- ri ja V. v torek dopoldne. Množico, ki je Worila špalir v Londonu, cenijo na 4 milijone ljudi. Iz westminstr- ske katedrale, kjer so se ob 8. dopol- dne poslovili od trupla člani kralje- ve rodbine, je bilo truplo prenešeno na lafeto in nato se je začel pogreb, ki je trajal nad tri ure. Truplo so prepeljali na kolodvor, nato pa v Windsor, kjer so ga položili v grob- nico angleških kraljev k zadnjemu počitku. Na frelu sprevoda je kora- kal kraljevi glasnik, za njim so so razvrstili oddelki vseh vrst angleš- k© vojske in mornarice. Njim so sle- dili generalni stab, admiraliteta in generaliteta, med katerimi je bilo 20 maršalov. Nato je išla duhovščina,, tik za njo pa je 120 mornarjev in vo- jakov vleklo lafeto s krsto. Za krsto je nosil zastavonoša kraljev prapor, kateremu so sledili 4 kraljevi glas- niki. Nato je šel v admiral ski uni- formi kralj Edvard VIII. in njegovi bratje, višji uradniki kraljeve hiše ter tuji vladarji, princi in zastopni- ki tujih držav. Za pogmhom j-o šlo 6 kraljev, 9 prestolonaslednikov, med njimi italijanski, ter 30 princev, med njimi tudi knez namestnik Pavle. Za njimi so šli zastopniki državnih poglavarjev, sovjetsko Rusijo pa sta zastopala Litvinov in Tuhačevski. V gala kočiji jim je sledila kraljica Mary ter princese in ženski člani tujih delegacij. Za dvornimi kočija- mi so šla odposlanstva tujih vojsk, med njimi tudi naše. Sprevod so za- ključili oddelki angleške vojske in mornarice. Ob vsej 20 milj dolgi pro- gi do Windsora je tvorila gosta mno- žica špalir. Z železniške postaje se je razvil v istem redu žalni sprevod v 3 kilometre oddaljeni Windsor, kjer je bilo truplo po kratkih eer- kvenih obredih položeno k zadnjemu počitku v grobnico angleških kra- ijev. V tem hipu je zavladal po vsem britanskem imperiju dveminutni molk. p Seje Narodne skupščine so bile po tri dni trajajočem, ves čas zelo viharnem zasedanju v soboto odgo- dene do 3. februarja. Do tega je pri- šlo zaradi nevzdržnega položaja v skupščini sami, kjer si l-evica in des- nica svojita vcčino, ne da bi se bilo moglo to jasno ugotoviti, ker kljub zahtevam opozicije ni prišlo do po- imenskega glasova*nja. »Sejo so vse tri dni potekle v zelo burnem i*az- položenju. p Vojna v Abesiniji. Po zadnjih vesteh Abesinci na s-evernem bojišču po malern napadajo, v večje borbe pa se ne spuščnjo. Na nekaterih mestih so dosegli znatne uspehe. Na južni fronti je pa imel italijanski general Graziani uspehe. V Addis Abebi je bila razglašena stroga pripravlje- nost, kei1 obstoji nevarnost nadalj- njega prodiranja Italijanov. Vojska 100.000 Abesincev koraka v pospeše- nih pohodih na južno fi-onto, da vr- že Italijane nazaj. ]> Pri nedeljskih parlamentarnih volitvah v Grčiji si ni nobena stran- ka priborila večine. Volitve so po- tekle v glavnem mirno in so bile svobodne. Največ mandatov si je pri- borila Venizelosova liberalnna stran- ka, in sicer 127. Sledijo populisti Tsaldaris z 69, zveza Kondilisa in Teotookisa s 63, komunisti s 15, re- publikaflici s 7 mandati, a ostale mandate so dobile razne manjše stranke. Venizelisti imajo skupno 142, a protivenizelistične skupine 143 mandatov. Izid volitev kaže na to, da ^e bo moi'ala sestaviti koali- cijska vlada. p Za predsednika finančnega od- bora Narodne skupščine je bil jzvo- ljen Mita Dimitrijev^c, ki pripada opoziciji. p Sarrautova vlada je podala v četrtek v poslanski zbornici svojo deklaracijo, ki je bila hladno spre- jeta, Domače vesti d Ljubljanski velesejem pod po- krovitcljstvom Nj. Vel. kralja. Gosp. minister dvora- je obvestil predsed- stvo Ljubljansk-ega velesejma, da bosta letošnji pomladanski in letoš- nji jesenski Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija, odnosno od 29. avgusta do 9. septembra pod po- kroviteljstvom Nj. Vel. kralja Pe- tra II. d Naši poslanci za zaposlitev pro- govnih rielavcev na podroČju Ijub- ljanske železniške direkcije. Narod- ; ni poslaflici gg. Ivan Prekoršek, Av- I gust LukačiC, dr. Riko Fuks in Karl ! Dobršek so intervenirali v promet- nem ministrstvu v zadevi dodelitve naknadnih kreditov, da bi se tako j omogočila izvršitev normalnih del na železniških progah in zmanjšanje hude brezposelnosti v mesecih jan\j- arju, februarju in marcu. Zagotovila, ki so bila dana, dajejo upanje, da bo v tem pogledu ugodeno A^saj najnuj- nejSim potrebam. (l Ukinitev polovične voznine ob praznikih. Generaina direkcija dr- žavnili železnic je odredila, da tako- zvane weekend karte odnosno polo- vična voznina ne bo veČ veljala tudi ob praznikih kakor doslej, temveč samo ob nedeljah. Zadevna uredba sto})i v veljavo 10. februarja. Ta uredba je pač neumestna, ker bo se- daj potniški promet ob praz«nikih gotovo nazadoval, kar pred vsem že- lezniški u])i'avi, turistiki in tujske- mu prometu seveda ne bo v korist. d Držnvna tiskarna gi'adi v Beo- gradu svojo palačo, ki bo veljala »samo« — 60 milijonov dinarjev. d Občinska odbora na Polzeli in Dobrni razpuščena. Ban dr. Natla- čen je razrešil dolžnosti občinski upravi na Polzeli in Dobrni ter raz- pustil ol)u občinska odbora. d Uro pred smrtjo se je poročil. V splitsko bolnico so 24. t. m. pri- peljali 26-letnega letalskega nared- nika Ivana Lesjaka, doma iz Sliv- nice pri Celju, ki se je bil hudo po- škodoval, ko je s svojim motociklom zadel v neki voz. Lesjaka so v bol- nici operirali. V Trogii-u je imel za- ročenko Kamilo Jadridevo, s katero se je kmalu po operaoiji v bolnici poročil. Uro po poroki je umrl v na- ročju svoje soproge. K zadnjemu po- čitku so ga položili v Trogiru. (I Dunajska vremenska napoved za soboto 1. februarja: Negotovo pie- hod no vreme. Celje in okolica c Svečana izročitev odlikovanj. V poncdeljek, na praznik sv. Save, do- poldne se je zbralo v bivši porotni dvorani na celjskeni okrožnem so- dišču osobje sodišča in di'zavnega tožilstva, da prisostvuje svečani iz- ročitvi red a sv. Save III. stopnje šefu drž. tožilstva g. dr. Jošku Po- žarju in reda Jugoslovensko krone IV. stopnje starešini celjskega sres- k-ega sodišča g. dr. Alojzu Nendlu. Predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič je v lepem nagovoru pod- črtal nai'oduo in vseskozi objektivno delovanje obeli odlikovancev ter nJu- ne velike zasluge za naše sodstvo. Poslodica tega odlicnega delovanja sta obe odlikovanji z najvišjega nie- sta. Gosp. dr. Požar se je po izro- čitvi odlikovanj v svojem in v ime- nu g. dr. Nemdla iskreno zahvalil g. predsedniku dr. Vidoviču in ga prosil, naj tolmači zahvalo obeh odlikovancev na najvišjem mestu. Uglednima odlikovancema tudi mi prisrčno čestitamo! c Ljudsko vseučilišče. V ponede- ljek 3. februarja oh 20. bo predaval g. prof. dr. Lavo čermelj iz Ljublja- ne o slovenski morski obali. Poka- zal bo 67 lepih, izvirnih slik iz živ- ljenja našega naroda na Tržaškem. Udoležite se tega zanimivega preda- vanja v čim veČjem številu! c Celjani, pozor! Mnogo Celjauov se ne zuvcda, da iraarao tudi Slo- vene! svojo slovensko obal ob sinjem Jadranu. Ta obal bi moral a biti na- äa pljuča na morje ter okno in vrata v fiiroki svet, ali nevedni in še na- pačiio poučeni evrop'ski diplomat! so nam ta ki"asni kos slovenske zemlje, katero smo posedovali že kakih 1500 let, brezvestno odvzeli ter dali tujcu v oblast na največjo nesreßo našega naroda. Sedaj ni ta zemlja politično naša, ali po zgodo- vini, jeziku, kulturi, po krvi in brat- stvu in po božjem in poštenem člo- veškem pravu je ravnotako naša, kakor Štajerska, Koroška in Kranj- ska in zato se je nikdar ne smemo odreči ter je ne smemo nikoli poza- biti. Da se ta vez med nami in bed- nimi brati uevrsti in okrepi, bo imel naš znani predavatelj g. dr. Lavo Čermelj predavanje, ki je tudi v Ljubljani vzbudilo veliko zanimanje. Predavanje se bo tikalo naše sloveai- ske obali na našem Jadranu. Prosi- mo vse narodn-e Celjane, posebno pa naše emigrante in našo mladino, da se udeleže predavanja v najobilnej- Prof esop: Tvrdiča zapišem v razrednico, ker moti s kašljanjem pouk, kajti odkar obstoji bonbon se kadelj lahko preppečl Proizvod :UNION ZAGREB šem ätevilu. Vsi naj razpredejo tudi najživahnejšo osebno agitaeijo, tako da bo v ponedeljek 3. februarja ob 20. predavalnica ljudskega vseuči- lišča na meščanski šoli nabito polna! c šolska proslava sv. Save je bila v ponedeljek dopoldne v tclovadnici mestne narodne sole ob veliki ude- ležbi predstavnikov civilnih in vo- jaških oblastev in clanov pravoslav- ne cerkvene občine ter pravoslavne šolske mladine. Prota g. Bulovan je naj prej opravil obred rezanja kola- ča. Sledili so go vor o prosvetitelju sv. Savi in deklamacije. c. Svetosavska beseda z nastopom pravoslavnega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom pevovodje g. C. Preglja iii plesom bo v soboto 15. fe- bruarja zvečer v Celjskem domu. Javnost opozarjamo na \o priredi- tev. ( Proračun mesta Celja za leto 1936/37. Proračun mestne občine celjske in njenih podjetij za uprav- no leto 1936/37 bo razpoložen prebi- valstvii na vpogled pri računovod- stvu inestnega poglavarstva ob na- vadnih uradnili urah v dobi od 1. do vštetega 5. februarja. Vsak clan me- sta Gel ja kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek od kate- regakoli prihoda v mestu Celju, ima pravico staviti v zgoraj uavedenem roku k predlogu proračuna svoje pripombe, ki jih je treba vlagati pri mestnem poglavarstvu celjskem. c Prvo letošnje gasilsko predava- nje, ki ga je priredila celjska gasil- ska četa v Celju v sredo zvečer v gasilskem domu, je bilo zelo dobro obiskano. Pr-edaval je namest«iik clrž. tožilca g. dr. Albin Juhart okri- minalnih požigih. lldeleženci so z veliko pozornostjo sledili zanimivim izvajanjem. Predavatelju sta se za- hvalila predsednik celjske gasilske ceto g. Dobovičnik in staivšina ga- silske župo g. Gologranc. c Jadranski dnevi v Celju. Kakor druga leta, bo celjski krajevni odbor Jadranske stražo tudi letos priredil voje »Jadranske dneve« in sicer 13. ki 14. junija. Poleg običajno akad«- mije in tombole bo tudi primerna proslava 10-letnice delovanja Ja- dranske straže v Celju. Prosimo, da bi ostala društva upoštevala ta dva dneva in bi ne priredila v tem Casu svojih prireditev. c Za banovinskega začasnega ce- starja pri sreskem cestnem odboru v Celju je banska uprava imenovala Alojzija Cokana. c Vsi inozeinski državljani se opo- zarjajo, da si morajo po pravilniku za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov iz 1. 1935. pravo- časno preskrbeti izkaznice o poklicu. Rok za vlaganje zad-evnih prošenj poteče 29. februarja. Tiskovine do- bijo tuji državljani «naše narodnosti pri društvu »Soči« v Celju, inozem- ci tuje narodnosti pa pri borzi dela. Take prošnje morajo vložiti tudi vsi inozemei, ki kže imajo trajno do- voljenjo za zaposlitev v naši državi. c Vsak lastnik orožnega lista, ki izpremcni svoje bivališče in se pre- seli v drugo upravno območje, mora prijaviti in registrirati svoj orožni list pri pristojnem oblastvu. c Svecana proslava 65-letnice celj- ske gasilske cete bo letos 7. junija. Prosimo vsa ostala društva, da bi rezervirala ta dann. c Maškarada Olepševalncga in tujskoprometnega društva v Celju bo na pustni torek 25. februarja v Geljskem domu. Maske, pripravite se za to priljubljeno prireditev! štev. 5. »Nova Dub«« 31. I. 1930. Stran 3. c Pies »Soče« 8. II. ob 20. v Narod- nem domu. Dobrodošli! Posebna va- bila se ne bodo razpošiljala. Igra priljubljeni Jonny-jazz. c Plesna vaja M. S. Soče se v ne- deljo no vrši. c XVIII. obrtniški ples Slovenske- ga obrtnega društva v Celju bo v soboto 1. februarja zvečer v Narod- nem domu. Odbor vabi vse prijate- Ije, da se udeležijo plesa. c ženevski ples bo priredila celj- ska sekcija restavracijskih, kavar- niških in gostilniških uslužbencev v soboto 15. februarja v vseh prosto- rih Narodnega doma. Ta ples bo svojevrstna privlačnost za Celje. (- Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celjo in okolico bo v torek 4. februarja od 8. do 12. dopol- dne v posvetovalnici Združenja tr- govcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritlieje, levo. c Občni zbor sreskega odbora Rde- čega križa v Celju bo v četrtek 13. febr. ob 18. v posvetovalnici na m-est- nem poglavarstvu. Člani, udeležite se občnega zbora polnoštovilno! c Redni letni občni zbor Savinjske podružnice SPD v Celju bo v četrtek 6. februarja ob 20. v spodnjih pro- storih Narodnega doma v Celju. Po- leg poročil so na dnevnem redu tu- di volitvo «novega odbora z« triletno dobo. c Eksekucij je bilo pri sreskem sodišču v Celju lani 4-131. c Iz trgovinskega registra so jo iz- "brisala tvrdka Schwab Viktor, Za- vodna pri Gelju, izdelovanje kisa, zaradi sinrti lastnika in opustitve obrata. c Bolničarski tečaj bo priredil sreski odbor društva Rdečega križa v Celju. Za vse, ki so so za ta tečaj že prijavili, bo sestanek v nedeljo 9. februarja ob 11. v predavalnici v Zdravstvenem domu. c Koroški borci, stanujoči v Celju in bližnji okolici, ki želijo prislopiti k »Legiji koroških borcev«, se va- bijo, da so prijavijo poverjeniku inž. D. Rudolfu, Lava 3. Čim bo število priglašenih dovoljno, bo sklican ¦ob&ni zbor za ustanovitov krajovnega odbora »Legije«. c Okrožni odbor obrtnišJkih zdru- ženj v Celju bo imol redni občni zboi- v ])oncdeljek 10. februarja ob 8. zju- traj v dvorani Obrtnega doma. ( Električni tok v Novi vasi, na Lavi in Babnem. bo v nedeljo 2. fe- bruarja ukinjen od 8. do 12. dopol- dne, kei- mora m-estjna elektrarna j 'izvršiti nekatera nujiin popravila. ; , c Za Omerzo se je izdajal. V torek ije bila pred petčlanskim senatom ', okrožnega sodišča v Celju razprava proti 20-letnemu Z. iz Senovega pri •; Rajhenburgu, ki je v božični noči ; napadel 74-letno starko, jo nekaj ča- sa davil, potem ji pa odnesel 22 Din gotovine. Ker je Z. starejši mlado- . letoiik, jo bila razprava tajna. Fant je priznal svoje dejanje. SodišCe ga je obsodilo zaradi razbojništva na 18 mesecev strogega zapora. c Sodišče je oprostilo straznika Gašpariča. V torek so je zagovarjal prod sodnikom sreskega sodišča g. dr. Finžgarjem celjski ])olicijski stražnik g. Janoz Gašparič, kor je 12. decembra zjutraj ob železniški progi na Bregu obstrelil 38-letii'ega posestnikovega sina Ivana Rakuna iz Varpolja, pri Rečici ob Savinji. Kakor je našim čitateljern gotovo še v spomifliu, je policijski stražnik Emeršič v četrtek 12. decembra okrog pol 3. zjutraj aretiral v Celju Ivana Rakuna, ker je v vinjenosti razgra- jal v hlevu poleg noke gostilne na Krekovi cestli. Stražnik je odvedel Rakuna na stražnico. Aretiranec pa je izkoristil ugoden trenutek in po- begnil. Ko je stražnik GaSparič, ki je bil na ulici v službi, opazil beže- čcga Rakuna, je mislil, da ima pred seboj zločinca, in zaklical »Stoj!« Begun-ec pa se ni zmenil za stražni- kov poziv in je bežal čez kapucinski most na Breg pod prvi železniški most in dalje ob progi. Gašparič je ponovno zaklical Rakunu »Stoj, si- cer streljam!« Ker se Rakun ni od- zval pozivu, je GašpariČ ustrelil za njim, ga zadel pod levo ključnico in lahko poškodoval. Stražnik Gašpa- rič je bil pri räzpravi oproščen vsa- ke krivde in kazni z utemeljitvijo, da je rabil orožje po predpisih za- kona c Po treh tednih so ga našli v Sa- vinji. V soboto 25. t. m. zjutraj so potegnili iz Savinje na levem bregu tik pred železniškim mostom v Ti-e- merju moč<"io razkrojeno truplo 20- letnega brezposelnega rudarja Au- tona Kelnkßko čiščenfe- v nasih >sküidüa/i Wed togadanw popasi na VsoiimsKoblmo "LASCB ß0y.3ABY 20%pcpu&čJe na originolnii, odtö\fornJir2F€clpisa/2& amo/. ODLoäte se, ooKLenje še za/oG/7/ Da zbrišemo z duše vsakdanje skrbi, zberimo v nedeljo popoldne se vsi na čajanki »Kola« — in zopet veselo šli bomo v pondeljek na vsakdanje delo! c Nočno lekarniško službo ima od 1. do 7. februarja kr. dvorna lekar- na »Pri Mariji pomagaj«. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 4. februarja ob 20.: »Peseni s ceste«. Gostovanjo ljubljanske dra- me. Abonma. Pavel Schurek: „Pesem s ceste'* (K gostovanju ljubljanske drame i. iebruarja v Celju) Avstrijski Nemec Schurek — po imenu sodeč najbrž slovanskega po- rekla — je ustvaril s svojo komedijo »Pesem s ceste« prisrčno umetnino, polno sodobnega duha in globokega umevanja človeškega srca. Delo spa- da med tiste ljubke in poetične stva- ritve, ki se po svojem osnovnem svojstvu približujejo velikim umet- ninam. »Pesem s ceste« ni izpoved kakega svetovnega nazora, temveč izpoved avtorjevega življenjskega čustva, živ- ljenjskega razpoloženja, v katerem mu svet in njegovo nehanje polni srce. Ni umotvor ostre umstvene jas- nosti. Kj-erkoli se tej topli komediji iz življenja pocestnih muzikantov približaž, povsod ti pokaže povsem drugačno podobo in drugučen smi- sel, a kakorkoli si komedijo razlo- žiš in tolmaCiš, vselej boš čutil, da je polna spoznanja o vseh človeških stvareh: o ljubezni, sovraštvu, po- hlepu, o vseh skromnih in neskroni- nih sanjah srca. Ceprav je življenje, ki ga pisatelj kaže, neznatno, če so dogodki skrom- ni in tihi, to spoznanje razganja okvir tega majhnega miljeja; stene kleti, v kateri ti siromaki žive, se ti razmaknejo, osebe izgubijo svojo važnost in razgrn© se ti pogled v življenje sploh. Pogled, ki te sprijaz- ni s temi siromaki, da se jim pri- jateJjsko nasmehneš in jih ginjen Strap 4. »Nova Doha« 31. I. 1936. Štev. 5. vzljubiš. Videl si v njih: človek je slaboten, njegovo srce je nemirno, njegov um boječ in omejen, toda v lijem je tudi polno dobrote in srca in življenje je lepo. Muzikantski trio, brezposelni sak- sofonist Miško, »filozof« Krištof i« zapiti Karl žive v kletnem stanova- nju od dinarjev, ki jim jih namečejo za njihovo pocestno muzieiranje dn- kle in kuliarice, bedno, a humorja polno življenje. Gospodinji jim kot skrbna mati Miškova ljubica, dobra Ana, ki bo postala kmalu mati. Ko to zazna Miško, vzkipi v njem z, vso silo njegova ciganska, vagabundska narava. No&e se vczati niti s. krotko in ponižno Ano, odvratna mu je po- stala tudi vsiljiva vdom Kati. Nje- mu se hoče v široki svet za »svojimi ideali«. Nenadno posije v to mizerno dru- žino za hip žarek sreče. Karl najde na dvorišču skrinjico ukradenih draguljev. Njihovemu notranjemu boju, ali naj najdbo pritajijo in dragulje prodajo cunjarju Konradu, napravi konec Ana, ki odnese za- klad na policijo. Ker jo MiSko odšel v svet in mora imeti bodoči Anin otrok očeta, po- nudita očetovstvo in Ani zakon Kri- štof in Karl. A Miško se vrne, poroCi Ano in /. bogato najdenino si ustvari družina novo, lepše življenje. * Ljubljanska drama bo uprizori- la v torek 4. februarja ob 20. Schu- rekovo igro s petjem in godbo »Pe- sem s ceste«, ki je doživela velik uspeh pri premieri v Ljubljani, pri kateri je Clan ljubljanskega Narod- nega gledališča g. Danes proslavil 35-letnico svojoga igralskega udej- stvovanja. Neabonenti naj si čimprej nabavijo vstopnice v predprodaji v trafiki Frajle na Dečkovem. trgu. Sport t Otvoritev nogometne sezone v Celju. SK Olimp je povabil za nede- ljo 2. februarja v Celje nogometno moštvo prvaka trboveljskega okrož- ja SK Amaterja iz Trbovelj, ki je ©no najboljših mostev Zasavja. Ob 13.15 bo na igrišču SK Olimpa v Ga- berju predtekma rezerv SK Olimpa in SK J.ugoslavije, ob 14.30 pa bo glavna tekma SK Amater : SK Olimp. Na Glaziji bo ob 15. zanimiva ti'ening tekma SK Celje : SK Atlutik, ob 13.30 pa bo predtekma vojaški t,eam 39. p. p. : komb. mladina SK Celja. t Tekmovanje za prvenstvo LNP se bö letos nadaljevalo po doseda- njem sistemu. Razlika pa bo ta, da bodo igrali v ljubljauski skupini SK Ilirija, SK Primorje, SK Celje, - ŽSK Hermes in SK Korotan, ki je postal p'rvorazredni klub, v nraribor- ski skupini pa SK ŽelezniCar, ISSK Maribor, SK Rapid, CakoveCki SK in SK Atletik. t V Petrovčah se snuje nov sport- ni klub z imenom SK SavinjCan, ki bo gojil skoro vse sportne panoge, n. pr. smuCanje, drsanje in sankanje, nogomet, lahko atletiko, plavanje, veslanje. Pripravljalni odbor Že pos- luje. V kratkem bo sklican ustanov- ni občni zbor. t Skakalna tekma za prvenstvo Celja, ki bi morala biti v nedeljo 2. februarja popoldno v Liscah, jo zn- radi pomanjkanja snega preložena na pozn-ejši čas. t Vremensko poročilo, 31. januarja. Mozirska koča na Golteh: — 5 C, na 30 cm podlagi 20 cm pršiča. Vremc je mirno in jasno. Smuka idealna. t Redni letni občni zbor SK Atle- tik je preložen na ponedeljek 3. fe- bruarja ob 19. Občni zbor bo v ho- telu Skoberne. Kino Union Celje. Petek 31. t. m. i«i sobota 1. februarja: »Žena za 1000 rubljev«. Ruski film iz življenja Ar- mencev na Kavkazu. Predigiü: zoč- ni tednik in risani film »Popaj«. — I Nedelja 2., ponedeljek 3. in torek 4. februarja: »Golgota«. Veličasten film iz življenja Jezusa Kristusa. Glasba: I. Ibert. Predigra: zvočni tednik. — V nedeljo ob 10. matineja. — Sreda 5., četrtek (i. in petek 7. fe- bruarja: »Stari in mladi kralj«. Vo- les ilm iz dobe Friderika, Viljcma I. V. glavni vlogi Emil Jannings. Pred- igri: zvočni tednik in »Priprave za olimpijado 1936«. Vse vrste orodja motike, lopate, sekire dobite v veliki in rnali množini pri fMiklaužina, železarna Braslov&e Suho, bukovo oglje vedno na razpolago. Posestvo 13 oralov, vinograd, njive, sadovnjak, gozd, pol ure od Rog. Slatine, ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista. Pes španjel ki sliSi na ime »Luči«, se je zatekel. Kdor kaj ve o njem, naj ga odda v hotelu Hu- bertus v Celju, Gosposka 7. Solnčna meblovana soba 2 vso oskrbo za dvc 'osebi se takoj odda. Naslov v upravi lista. Meblovana sobica sc poceni odda. Celje, Vodnikova 3, I. nadstr. Lep lokfil v sredini mesta se odda. Celje, Razlagova ulica 8a II. t Nalivna peresa z garancijo od 2 do 10 let in ob enem zavarovan^i proti fzgubi V slučaju, da izgubite pero, dobite novo enakovredno brexp«aLno — Vsa peresa so zlata, 14 karatna z iridium vršičkom po Din 60--, 90--, 120'-, 150-, 180- in 250 - Prepričajte se o prvovrstnem blagu v knjigarni in papirnici fiDomovina'( — Celje Kralja Petra c. 45. Hranilnih knjižit Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice v Celju za večje vsote kupimo. Ponudhe upravi s ceno pod „Plačilo takoj". Kam v nedefijo ? Vsi v staro znano gostüno Pristovšek na domače koline. Točim pristno rdeče v no po 6 Din liter. Priporoča sc gostllničarka. fllbert Fröhlich jun. preizkušeni krznarski mojster Celje, prej Kr. Petra štev. 13, sedaj samo Samostanska ulica se prip roča cenj. ob instvu za irdelovenje surovih kož, barv?nja in strojenje. — Izde- luje vse vrste kožuh vin > in kupuje tudi surove kože vseh vrst po najvišjih dncvnih cenah. — Cene solidne. — Postrežba toCna. Franio Doižan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora| navedene stroke jpadajoia dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna In solidna j PUPILARNO VAREN ZAVOD i ! HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE { CELJE prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- gs na knjižiee in tekoči račun^lzvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davöno moöjo i ¦ - ----------------------------------------------------------------------------— Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,2oo ooo'— Kupuje In pro- dafai devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudl za nje popolno var* nost in ugodno obrestovanje Podruznici: Maribor, Šoštanj Urejuje Rado Peftnlk. — OdgovoreD za konzorcij »Nove Dobf^« In Zvezno tlskarno Milan četlna. - Obav Celju.