KPK VEST NIK
INTEGRITETA | ODGOVORNOST | VLADAVINA PRAVA
www.kpk-rs.si | anti.korupcija@kpk-rs.si | Dunajska 56, 1000 Ljubljana
ISSN 2232-4909
Številka 11, februar 2012
VSI MORAMO SPREMINJATI SEDANJE STANJE
Ko je nova ekipa pred dobrim letom dni prevzemala vodenje Komisije za preprečevanje korupcije, smo med drugim javno zapisali, da nov normativni okvir in sveža vodstvena ekipa predstavljata priložnost, da se v Sloveniji dokončno uveljavi verodostojna neodvisna strokovna institucija, ki bo gonilna sila dviga integritete javnega sektorja, krepitve institucij pravne države in učinkovitejšega omejevanja korupcije. Sploh, ker ne gre prezreti, da ima Slovenija tako institucijo že osem let. Ob večletni zgodovini se lahko upravičeno vprašamo o dodani vrednosti institucije, ki s(m)o jo ustanovili na vztrajanje mednarodnih organizacij.
Pred letom dni smo zapisali tudi, da pri novi komisiji ni pričakovati nadaljevanja že videnega z nekaj drugačne osebne note, ampak korenito institucionalno preoblikovanje in v mno-gočem drugačen koncept delovanja navznoter
in navzven. S tem smo se ukvarjali celotno lansko leto.
Leto 2012 bo za nas prelomno. Zaključili bomo določene primere, ki smo jih vodili v preteklem letu, poleg Supervizorja pa bomo dobili še nekaj podobnih projektov. Kljub temu na komisiji nimamo razloga za posebno zadovoljstvo. Tudi ne trdimo, da v novi sestavi nismo delali napak. Te so vedno spremljevalec tistega, ki ima voljo in energijo za delo ter spremembe; kot so polena pod noge in kričanje tistih, ki se jim stopi na prste. Apatija v javnem sektorju, splošno nezadovoljstvo, cinizem v širši javnosti ter politikantstvo in občasni populizem v politiki - razumljivo - ni okolje, prijazno omejevanju sistemske korupcije in »pridiganju« o integriteti.
Če nam ne bo uspelo, se postavlja vprašanje realne politične volje, primernosti institucionalnega in zakonodajnega okvirja ter navseza-
dnje (ne)sposobnosti vodstva institucije, da naredi to, za kar je bilo postavljeno. Ni namreč pomembno, da Slovenija ima komisijo in da si ta dviguje (osebne) »rejtinge« na mednarodnih konferencah in projektih. Pomembno je, da so njeni učinki vidni, trajni, sistemski in otipljivi doma, v Republiki Sloveniji. Za to je potrebna koalicija za spremembe. Koalicija vseh nas. S tem ne mislimo na politično podporo. Mislimo na podporo ljudi v javnem in zasebnem sektorju, ki niso pripravljeni pristati na visoko toleranco za raznovrstna neetična ravnanja in ki jim integriteta ni zgolj prazna beseda. V nasprotnem nima smisla. Da ne bomo narobe razumljeni: trenutno trdno verjamemo, da smisel še kako ima.
Goran Klemenčič, Rok Praprotnik, Liljana Selinšek
Zarja Medved, 8. r, I. OŠ Žalec, Žalec
»VKLENJENI smo V VERIGE... Vklenjeni smo v sisteme, ki ne delujejo pravilno. Zakaj? Komisija za preprečevanje korupcije to nepravilno delovanje nadzira. Naj bo čim uspešnejša!«
KAZALO
Tema meseca - Vsi moramo spreminjati sedanje stanje str. 2
Dva projekta komisije nominirana za nagrado Združenih narodov s
področja odličnosti v javni upravi str. 4
KPK v tem letu sistematično nad kršitve omejitev poslovanja str. 4 Prvo srečanje strokovne skupine Evropske komisije za boj proti korupciji str. 4
Poslanski paket str. 4
Kodeks ravnanja uslužbencev in sodelavcev Komisije za preprečevanje korupcije str. 4
Korupcija na lokalni ravni v največji meri povezana z urejanjem okolja in prostora str. 5
EACT delavnica na temo odkrivanja in pregona korupcije str. 5 FŠO Komisijo za preprečevanje korupcije zaprosila za pomoč pri izdelavi načrta integritete str. 5 Napovednik str. 5 Komisija v številkah str. 6 Koledar obveznosti str. 6
»Razlika med kurativo in preventivo je v tem, da smo za slednjo pristojni in odgovorni vsi.«
Iva Peternel in Natalija Drnovšek, Komisija za preprečevanje korupcije
Preteklo leto je bilo prelomno za Komisijo za preprečevanje korupcije. To je prvo leto, ki ga je komisija preživela ob novi -kakovostnejši - pravni podlagi. To je leto, v katerem smo komisijo organizacijsko povsem preoblikovali, delo pa ima novo vsebino in drugačno kvaliteto. Leto 2011 je bilo na komisiji v večjem delu namenjeno »pospravljanju hiše«, bilo pa je tudi leto tranzicije notranje organizacijske kulture. Nekaj sodelavcev je odšlo, dobili smo več novih, ki so okrepili ekipo. V tem smislu menimo, da imamo, glede na vložene napore v reformo institucije navzven in navznoter, predvsem pa na prilagoditev povsem drugačnemu zakonu, letos pomembno dolžnost, da smo pri uresničevanju poslanstva komisije in zakonskih nalog še bolj učinkoviti. V tem smislu bo 2012 pomembno leto, kjer se bo izkazalo, ali smo dejansko naredili kvalitativni preboj ali ne.
O vsebini našega dela v letu 2011_
Čeprav splošna javnost komisijo dojema predvsem kot organ, ki preiskuje koruptivna ravnanja, smo v lanskem letu prvič v sedemletni zgodovini našega obstoja zagnali močnejše in zahtevnejše preventivne projekte. Korupcija je vedno posledica, nikoli vzrok. Preiskovanje in razkrivanje korupcije je ukvarjanje s posledico. Da bi stanje v družbi dejansko izboljšali, se je potrebno ukvarjati z vzroki, pri tem pa uporabljati spoznave, ki jih pridobimo s preiskavami.
Večji preventivni projekti preteklega leta_
analiza finančnih tokov države in identifikacija ugrabljenosti države (poslovanja) glede na vsakokratno vlado,
•	analiza poslovanja države z IT sektorjem (ki je bila eden ključnih razlogov, da se je Računsko sodišče v letošnjem letu odločilo sistematično lotiti tega področja),
•	aplikacija Supervizor,
•	ustvarjalni natečaj za osnovne šole,
•	mesečno izdajanje KPK Vestnika,
•	izdelava in distribuiranje informativnih brošur za različne javnosti,
•	delovni posvet o absentizmu, diskriminaciji, trpinčenju in korupciji v javnem sektorju ter možnostih za razvoj proaktiv-nega pristopa pri obvladovanju opisane problematike s pomočjo načrta integritete, ki ga je komisija izvedla v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa, Uradom Vlade RS za enake možnosti, Inšpektoratom RS za delo in Inštitutom za varovanje zdravja,
projekt Korupcija kot grožnja človekovi pravici do zdravega okolja, ki ga je komisija izvedla v sodelovanju z nevladno organizacijo Greenpeace in Varuhom človekovih pravic,
•	posvet o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru,
•	dnevno osvežena spletna stran z aktualnimi informacijami iz delovnega področja komisije tako iz Slovenije kot iz mednarodnega okolja,
•	vzpostavitev metodologije izdelave načrtov integritete za prek 3000 zavezancev,
•	93 izobraževanj za subjekte javnega sektorja, od tega večina za področje priprave načrtov integritete
izdelava metodologije in sistema za izvajanje tematskih ter sistemskih nadzorov po subjektih javnega sektorja (s prvim tovrstnim celovitim nadzorom, ki bo primerljiv z »revizijo« Računskega sodišča določenega subjekta — seveda s področ-
ja ZIntPK — pričnemo februarja, predhodne analize pa so v zaključni fazi),
• izvajanje anket in vprašalnikov za določene ciljne javnosti (na primer notranji revizorji, upravne enote) in na ta način identificiranje konkretnih problemov, in ne zgoljpridobivanje mnenja splošne javnosti o korupciji (v preteklosti je komisija pri zunanjih izvajalcih naročala izvedbo splošne ankete javnega mnenja na temo dojemanja korupcije).
Informatizacija_
Pri našem delu vse večji pomen pridobiva informatizacija. Baze podatkov, ki jih vodi komisija, ali pa ima do njih dostop, so obširne in zato pogosto ročno neobvladljive. Tako je denimo pri nadzoru premoženjskega stanja zavezancev, ki ga izvaja komisija. To področje je Slovenija sicer uredila kot ena prvih držav v Evropski uniji, vendar se je izrodilo v tipično protikorupcijsko birokracijo in zaradi popolne neinformatiziranosti ni dosegalo svojega namena. V preteklosti so zavezanci komisiji podatke o svojem premoženjskem stanju pošiljali ročno, na papirju. Možnost za napake je bila velika, zanesljivost vnesenih podatkov majhna. Zaradi tega nadzor ni bil kakovosten in je bolj ali manj obstajal le na papirju.
Konec januarja, pred nekaj dnevi, se je iztekel rok, ko so morali zavezanci komisiji svoje premoženjsko stanje prvič sporočiti na nov način - po elektronski poti. Elektronski obrazec, do katerega zavezanci dostopajo prek spletne strani, onemogoča vnašanje napačnih podatkov, zato so na ta način pridobljeni podatki zanesljivi. Poleg tega se avtomatsko kriptirano shranjujejo na ločenem strežniku, zato so varni in že na vstopni točki digitalizirani. Zato so obvladljivi in - uporabni.
Prej je DURS tisoče dohodninskih odločb zavezancev, s katerimi je potrebno primerjati poslane podatke o premoženjskem stanju, dostavljal na papirnih fotokopijah v kartonskih škatlah. Zdaj je izmenjava podatkov z DURS informatizirana. Kvaliteten nadzor premoženjskega stanja funkcionarjev, visokih uradnikov in ostalih je pomemben zaradi odkrivanja zlorab javne funkcije v zasebne interese in če je odkrivanje učinkovito ter uspešno, ima to pomemben preventivni učinek, saj mnogi niso več pripravljeni prevzeti tveganja, da bodo odkriti. Po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije je dokazno breme pri izvoru premoženja na strani zavezanca, komisija pa lahko v določenih primerih preiskuje tudi premoženje njihovih družinskih članov.
Podobno kot s premoženjskim stanjem, kjer število zavezancev seže v tisoče, je pri nadzoru spoštovanja omejitev poslovanja. V osnovi gre za zakonsko prepoved, po kateri subjekt javnega sektorja, v katerem javno funkcijo opravlja funkcionar, ne sme sklepati poslov z zasebnim subjektom, ki je povezan z omenjenim funkcionarjem. Na kratko povedano, gre za zaščito javnih sredstev pred porabo na podlagi nepotizma. Da bi bil nadzor komisije in zaščita javnih sredstev čim bolj kvalitetna, bo komisija v kratkem z interno nadgradnjo Supervizorja vzpostavila avtomatiziran sistem zaznavanja sumljivih transakcij, do katerih je morda prišlo s kršitvijo zakona.
Komisija se ne osredotoča več izključno na načelna mnenja
Komisija je v letu 2011 izdala dve načelni mnenji, kar »statistično« izrazito odstopa. V šestletnem obstoju delovanja komisije v prejšnjem mandatu je bilo izdanih okoli 200 načelnih mnenj, od tega 127 mnenj, s katerimi je bilo ugotovljeno koruptivno ravnanje ali druge kršitve ZPKor oziroma ZIntPK. Nekatera od njih so dejansko sistemska in pomembna, druga manj.
Naloga komisije je na dolgi rok pripomoči k omejevanju korupcije, dvigu integritete javnega sektorja, identificiranju sistemskih razlogov za korupcijo in čim bolj učinkovitemu delovanju drugih organov (tudi s sočasnimi in skupnimi postopki). V tem delu izdaja načelnih mnenj - ne po novi zakonski ureditvi ne po prepričanju in viziji novega vodstva - ne igra ključne vloge. Pravna zahtevnost pretežnega dela nekdanjih načelnih mnenj ustreza pravni zahtevnosti zgoraj omenjenih 842 pravnih mnenj, pojasnil in odgovorov, izdanih v 2011.
Namesto načelnih mnenj je bilo v novem mandatu neprimerno več aktivnosti na drugih področjih. Med drugim tudi v prizadevanju in skrbi komisije za integriteto subjektov ter posameznih položajev v javnem sektorju s pozivi pristojnim organom oziroma predstojnikom. Ti morajo v okviru svojih delovnopravnih pristojnosti ukrepati zoper funkcionarje in uradnike na položaju, ki so bili po preiskovalnih ter nadzorstvenih ugotovitvah komisije obremenjeni z resnimi sumi koruptivnih, nezakonitih ali neetičnih ravnanj v okviru svoje funkcije. Rezultat te prakse komisije v sedanjem mandatu so odstopi, zamenjave in razrešitve obravnavanih funkcionarjev ter uradnikov na položaju z določenih nalog in funkcij, kar nenazadnje prispeva tudi k dejanskemu uveljavljanju integritete javnega sektorja in hkrati standardov politične, strokovne ter moralne odgovornosti najvišjih državnih uradnikov in funkcionarjev za svoje delo ter ravnanja.
Vnaprejšnja pojasnila in mnenja za zmanjšanje tveganj
Bistveno je komisija okrepila intenziteto dela pri neposredni komunikaciji s sogovorniki - institucijami in posamezniki - da bi vnaprej zmanjšala tveganja za nepravilnosti s pomočjo konkretnih in posamičnih pravnih mnenj, pojasnil ter odgovorov, ki jih je bilo v 2011 skupno kar 842 na naslednjih področjih:
•	področje nasprotja interesov, nezdružljivosti funkcij in omejitev poslovanja: 545
•	področje lobiranja: 62
•	področje načrtov integritete: 150
Nadzor in preiskave_
V letu 2011 je komisija prejela 1237 prijav, rešila pa jih je 655 in več kot 1000 (iz »fonda« t.i. zaostankov po starem zakonu ZPKor). Ob prevzemu mandata (1. 10. 2010) je komisija od prejšnjega vodstva podedovala 1450 zadev t. i. zaostankov (tudi še iz leta 2004), od tega jih je bilo do 1. 11. 2011 rešenih približno 1200. Te zadeve je reševala posebna skupina po posebni metodologiji.
Komisija je poleg lastnega dela v letu 2011 s prijavami ukrepala še na naslednje načine:
•	prek 230 zadev, odstopljenih policiji zaradi ugotovljenega suma obstoja znakov kaznivih dejanj, za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti;
•	prek 290 zadev, odstopljenih drugim pristojnim organom, največ inšpekcijskim službam, Računskemu sodišču in Uradu za preprečevanje pranja denarja;
•	15 samostojnih postopkov o prekršku s strani komisije;
•	identificiranih več deset kršitev omejitev poslovanja med javnimi in zasebnimi subjekti ter vložitev zahteve k uveljavljanju ničnosti (postopki so še v teku);
•	obravnavanih okoli 10 primerov, povezanih z uradno (po ZIntPK) klasificiranimi zaščitenimi prijavitelji;
zaključenih prek 60 upravnih postopkov v povezavi z lobiran-jem;
•	odrejeni in izvedeni dve podrobnejši sistemski oceni analize korupcijskih tveganj in ukrepov za njihovo odpravljanje skozi načrte integritete v dveh subjektih, ki nista del javnega sektorja, vendar razpolagata z javnimi sredstvi;
Novost pri delu komisije je, da v številnih primerih »odstopljene« zadeve ne pomenijo več zgolj »prazen« odstop prijave, ampak odstop obdelanega primera, ki je bil z dodatnimi informacijami in dokazili, ki jih je pridobila komisija, pripeljan do faze, ki je omogočala drugim pristojnim organom takojšnje nadaljnje ukrepanje (na primer pridobitev sodnih odredb za ukrepe po Zakonu o kazenskem postopku - hišne preiskave, prikriti ukrepi itd.). To je po eni strani možno zaradi novih pristojnosti komisije po ZIntPK (na primer vabljenje oseb na »zaslišanje« pred komisijo), po drugi strani pa zaradi posebne pozornosti pri krepitvi sodelovanja med komisijo in drugimi nadzornimi organi, ki se je - kljub še vedno obstoječim težavam - izrazito okrepilo.
»Nikoli ne dvomite ali lahko majhna skupina resnih in predanih ljudi spremeni svet. V resnici je to edino, kar ga sploh lahko spremeni.«
Margaret Mead, ameriška antropologinja
• področje protikorupcijske klavzule: 85
Dva projekta komisije nominirana za nagrado Združenih narodov s področja odličnosti v javni upravi
Ljubljana - Konec preteklega leta sta bila aplikacija Supervizor in koncept načrta integritete (oboje Komisija za preprečevanje korupcije) uvrščena v izbor za nagrado Združenih narodov s področja odličnosti v javni upravi - United Nations Public Service Award (UNPSA). Projekta predstavljata ustvarjalni dosežek, ki lahko pomembno pripomore k učinkovitejši in odzivnejši javni upravi po vsem svetu.
delujejo funkcionarji na državni in lokalni ravni, ter subjekti, s katerimi so ti funkcionarji poslovno ali sorodstveno povezani. Omejitve poslovanja so sicer urejene v 35. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Omejitve poslovanja (v različnih oblikah) v Sloveniji veljajo že sedem let. Zakonodaja v tem delu doslej ni bila učinkovito implementirana (nadzor je temeljil zgoljna prijavah, ni bilo proaktivnega pristopa in tudi ne informatizacije, zato je bilo v preteklih letih zaznanih zgolj nekaj kršitev).
Že deseto leto zapored so Združeni narodi pozvali k predložitvi nominacij za projekte s področja uveljavljanja odličnosti v javni upravi, UNPSA 2012. Gre za najprestižnej-šo mednarodno priznanje na tem področju. Ena možnih kategorij za nominacijo je tudi Preprečevanje in boj proti korupciji v državni upravi, ki vzpodbuja k višjim standardom ravnanja v javnem sektorju in želi doseči večjo ozaveščenost o pomembnosti boja proti korupciji, s poudarkom na dobrih praksah in spodbujanjem k odličnosti ter ustvarjalnosti tudi na tem področju.
Sklepni dogodek s podelitvijo priznanj letošnjim najboljšim projektom bo potekal na sedežu Združenih narodov v New Yorku, 23. junija 2012, na dan javne službe Združenih narodov.
Slovenija je že leta 2009 prejela priznanje UNPSA za sistem e-VEM (Vse na enem mestu), spletni portal, ki omogoča brezplačno in preprosto registracijo podjetja v le nekaj dneh. Zmagal je v kategoriji »Izboljšanje zagotavljanja storitev v javnem sektorju«.
KPK v tem letu sistematično nad kršitve omejitev poslovanja_
Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije bo v prihodnjih mesecih okrepila nadzor nad kršitvami zakonskih omejitev poslovanja med organi, pri katerih
Pri tem komisija opozarja, da so pravni posli, sklenj'eni v nasprotju z zakonskimi omejitvami, nični. Za odgovorne osebe subjektov javnega sektorja, ki ne spoštujejo določb o omejitvah poslovanja, je predpisana globa, v določenih primerih pa lahko gre tudi za kaznivo dejanje. Uvedba Supervizorja je omogočila bistveno večji nadzor nad spoštovanjem zakona. S sistematičnim in proaktivnim nadzorom na tem področju je komisija začela konec preteklega leta.
Doslej so bile sumljive transakcije zaznane samo na lokalni ravni. V že zaključenih nadzornih postopkih so potrjene kršitve zakona pri 61 pravnih poslih (posli so različni, vse od manjših zneskov, povezanih z gostinskimi storitvami, do gradbenih poslov in obrtniških storitev). Za omenjene pravne posle je komisija vsakič podala poziv za uveljavljanje ničnosti in uvedla ustrezne prekrškovne postopke. Ko bodo ti zaključeni, bo komisija objavila seznam zaključenih primerov v okviru svojega projekta Transparentnost. Komisija v tem trenutku nadaljuje z nadzorom nad 86 občinami, v katerih so bile zaznane sumljive transakcije (skupno je pod nadzorom več sto sumljivih pravnih poslov).
Pomembno je poudariti, da smo z letošnjim letom zasnovali in bomo implementirali sistem (nadgradnja Supervizorja v povezavi z elektronsko prijavo subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja), ki omogoča nadzor in identifikacijo sumov kršitev v realnem času.
Tako s preventivnega kot kaznovalnega vidika komisija ocenjuje, da bo še letos implementacija zakonskih določb o omeji-
tvah poslovanja avtomatizirana do te mere, da bo tovrstno nezakonito poslovanje bistveno zmanjšano, na kršitve pa bomo lahko takoj in dosledno reagirali.
Prvo srečanje strokovne skupine Evropske komisije za boj proti korupciji_
Bruselj - Konec januarja 2012 se je pod okriljem Evropske komisije (EK) prvič sestala 17-članska strokovna skupina za boj proti korupciji, v katero je bil 2. decembra 2011 imenovan Goran Klemenčič, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. Strokovna skupina bo EK pomagala pri oceni razvoja protikorupcijske politike na nacionalni, evropski in mednarodni ravni ter svetovala pri oblikovanju kazalnikov, ocenjevanju doseženih rezultatov v državah članicah, ugotavljanju dobrih praks in trendov ter oblikovanju priporočil in morebitnih ukrepov. Prvenstvena naloga skupine je svetovanje EK pri vprašanjih v povezavi s poročilom Evropske unije o boju proti korupciji (prvo bo izdano že leta 2013), vključno z metodologijo dela in protikorupcijsko politiko.
Poslanski paket_
Ljubljana - Ob novem sklicu Državnega zbora Republike Slovenije je komisija za poslance pripravila paket informacij, s katerimi jih je želela opomniti na nekatere pomembne datume in obveznosti, ki izhajajo iz njihove nove (ali ponovljene) poslanske funkcije po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Vsebina informativnega paketa - brošure in sistemsko pojasnilo o lobiranju - je bila posvečena obveznostim in dolžnostim v zvezi s poročanjem o premoženjskem stanju, podatkih glede omejitev poslovanja ter področju lobiranja, saj so poslanci s potrditvijo mandata postali tudi potencialni lobiran-ci. Komisija pri svojem delovanju zasleduje cilj omejevati in preprečevati korupcijo, krepiti pravno državo ter integriteto. Informativni paket za poslance je le eden od načinov, ki se ga je komisija poslužila za dosego tega cilja.
Kodeks ravnanja uslužbencev in sodelavcev Komisije za preprečevanje korupcije_
Ljubljana - Uslužbenci in sodelavci komisije so na zadnjem skupnem sestanku 13. januarja 2012 soglasno potrdili Kodeks ravnanja uslužbencev in sodelavcev Komisije za preprečevanje korupcije, ki ga je pripravila posebna projektna skupina zaposlenih.
Vrednote, ki pomenijo temelj dela komisije, smo namreč želeli tudi zapisati, da bi
še z večjo odgovornostjo in vestnostjo uresničevali poslanstvo - krepitev in dvig integritete v Republiki Sloveniji.
Novi kodeks je nekonvencionalen tako po obliki kot po vsebini, z njim pa želimo preseči običajne prakse sprejemanja in »standardne« vsebine tovrstnih kodeksov, ki so (pre)pogosto le mrtva črka na papirju in pomenijo zgolj golo povzemanje zakonskih obveznosti. Besedilo kodeksa je dostopno tukaj (https://www.kpk-rs.si/sl/preventiva-in-nacrt-integritete/eticni-kodeksi/javni-sektor).
Temelji kodeksa
Komisijo za preprečevanje korupcije predstavljamo ljudje različnih osebnih lastnosti, sposobnosti in znanj pa tudi različnih nazorov in stališč. Vendar nas združuje skupni cilj - omejevanje korupcije in nasprotja interesov, krepitev pravne države in integritete ter zagotavljanje visoke stopnje transparen-tnosti in odgovornosti pri delovanju države.
Temelji našega dela so vrednote ljudi, državljank in državljanov, ki jim kot državni uradniki služimo, zajete s pojmi ustavnosti in zakonitosti, nepristranskosti, strokovnosti, javne etike in skrbi za javno dobro, naša zaveza pa stanje v družbi izboljšati, ne le preprečevati odklonske pojave in posledice.
Naša ravnanja morajo voditi ODGOVORNOST, POŠTENOST, OSEBNA INTEGRITETA, PRIPADNOST in INICIATIVNOST.
r
Korupcija na lokalni ravni v največji meri povezana z urejanjem okolja in prostora_
Ljubljana - Društvo Ekologi brez meja je v okviru priprav na projekt Očistimo Slovenijo organiziralo Konferenco lokalnih okol-jevarstvenih organizacij, kjer je s prispevkom o korupciji na lokalni ravni sodeloval tudi predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije Iztok Suhadolnik.
Udeležencem je predstavil, da se največ prijav, ki jih komisija prejme v povezavi z okoljsko korupcijo, nanaša na sume koru-
pcije pri pripravi občinskih prostorskih aktov, med drugim zaradi domnevno sporne umestitve objektov v prostor ter spornega izdajanja mnenj in soglasij k okoljskim investicijam, ki so v nasprotju z načeli in nameni ureditve prostora.
Prav tako je opozoril, da pripravljavci prostorskih aktov, največkrat gre za najete družbe s področja krajinske arhitekture oziroma urejanja prostora, sledijo zahtevam naročnikov, to je občin, in pri tem zavestno kršijo predpise ali pa z napačno uporabo že obstoječih predpisov pripravljajo prostorske rešitve, s katerimi želijo zadostiti željam in potrebam posameznih vplivnih občanov za njihove osebne interese ali pomembnim gospodarskim subjektom, ki delujejo ali želijo delovati na območjih, kjer njihovo delovanje zaradi škodljivih vplivov na okolje in ljudi ni primerno. Poudaril je še, da so ključnega pomena za uspešen boj proti korupciji aktivna vloga državljanov oziroma občanov, kritično spremljanje dogajanja v lokalni skupnosti ter opozarjanje civilnih iniciativ na morebitno sporno delovanje.
EACT delavnica na temo odkrivanja in pregona korupcije_
Dunaj - V okviru dvoletnega trilateralnega projekta EACT (European Anti-Corruption Training - Evropsko protikorupcijsko usposabljanje) je od 17. do 19. januarja 2012 na Dunaju potekala prva izmed treh delavnic na temo odkrivanja in pregona korupcije. Delavnice se je udeležilo 15 protikorupcijskih institucij iz držav članic EU, schengenskega območja in Zahodnega Balkana, med njimi tudi predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).
Analiza konkretnih primerov odkrivanja in pregona korupcije je pokazala, da je kljub različnim pravnim ureditvam moč oblikovati skupne dobre prakse, ki nacionalnim institucijam predstavljajo smernice pri opravljanju njihovega poslanstva. Udeleženci konference so se strinjali, da je dobra operativna podlaga pomembno izhodišče za prepoznavo in odpravo ovir, ki se pojavijo pri mednarodnem sodelovanju. Slednje pa je ključnega pomena pri sledlji-vosti na primer mednarodnih finančnih tokov in prenosov premoženja.
V letu 2012 bodo v Sloveniji potekale še tri delavnice v okviru EACT delovne skupine »Preventiva«, ki jo vodita Komisija za
Vir: Zvezno ministrstvo za notranje zadeve Republike Avstrije
preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad. Skupaj s še tremi delavnicami na temo mednarodnega sodelovanja pri preprečevanju in boju proti korupciji, ki jih bo organizirala Slovaška, se bo v letu 2012 v sklopu projekta EACT zvrstilo kar devet mednarodnih delavnic. Projekt se bo zaključil v letu 2013 s konferenco v Sloveniji.
FŠO Komisijo za preprečevanje korupcije zaprosila za pomoč pri izdelavi načrta integritete_
Ljubljana - Fundacija za financiranje športnih organizacij (FŠO) je Komisiji za preprečevanje korupcije konec lanskega leta samoiniciativno posredovala pobudo za skupno izdelavo predloga načrta integritete, kar je komisija tudi sprejela.
Komisija ugotavlja, da se FŠO - v nasprotju z njeno »sestrsko« organizacijo Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij(FIHO) - zaveda pomembnosti načrta integritete in to potezo pozdravlja kot primer dobre prakse. V nasprotju s FŠO, ki se prav tako kot FIHO financira iz javnih sredstev, pridobljenih iz naslova prirejanja iger na srečo, slednji namreč temu nasprotuje oziroma je proti komisiji zaradi odredbe o izdelavi načrta integritete vložil tožbo.
NAPOVEDNIK
0 16. - 17. februar 2012, Trier, Nemčija -Letni forum o boju proti korupciji v EU 2012 (Annual forum on Combating Corruption in the EU 2012) 0 27. februar - 2. marec 2012, Kijev, Ukrajina - obisk Ukrajine v okviru ocenjevanja implementacije Konvencije ZN proti korupciji
KOMISIJA V ŠTEVILKAH
Transparentnost delovanja ima za posledico odgovornost delovanja vsakega organa. Del transparentnosti je pregled dela skozi številke. Ker je transparentnost eno izmed vodil Komisije za preprečevanje korupcije in standard, ki ga zagovarjamo kot univerzalno načelo javnega sektorja, v KPK Vestniku objavljamo mesečno osvežene podatke o naših aktivnostih.
Spodnji podatki predstavljajo aktivnosti komisije v letu 2012.
Izvedena izobraževanja in usposabljanja za javni sektor
Prijave
Število prijav
Število rešenih prijav
Pravna mnenja, pojasnila in odgovori
Področje nezdružljivosti funkcij
Število opozoril funkcionarjem glede nezdružljivosti funkcij
Število odločb poklicnim funkcionarjem za opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti
Zahteve za dostop do informacij javnega značaja
144
16
Področje nasprotja interesov	7
Področje nezdružljivosti funkcij	3
Področje omejitev poslovanja	19
Področje premoženjskega stanja	126
Področje lobiranja	3
Področje načrtov integritete	3
Področje protikorupcijske klavzule	13
Skupaj izdanih pojasnil	174
Število skupno prejetih vlog	5
Število zavrnjenih zahtev v celoti	0
Število ugodenih zahtev v celoti	2
Število delno ugodenih zahtev in omogočen delni dostop	1
Število zahtev, ki so še v postopku odločanja	2
Število izvedenih usposabljanj	13
Udeležba na posvetih, konferencah	2
Področje protikorupcijske klavzule
Število izdanih dovoljenj za izvzetje iz dolžnosti vključitve protikorupcijske klavzule v pogodbe
Področje integritete
Število celovito pregledanih in ocenjenih načrtov integritete
KOLEDAR OBVEZNOSTI
0 Premoženjsko stanje: vsi zavezanci, tudi tisti, ki so že poročali, morajo zaradi prehoda na elektronski sistem obdelave, komisiji sporočiti premoženjsko stanje do 31. januarja 2012 na elektronskem obrazcu (na www.kpk-rs.si).
0 Osebe, odgovorne za javna naročila, morajo komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju enkrat letno, in sicer do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja. Enak rok za poročanje komisiji zavezuje tudi uradnike Državne revizijske komisije.
0 Lobiranje: lobist, ki je vpisan v register lobistov v RS, mora komisiji pisno poročati o svojem delu do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
0 Akcijski načrt: vsako leto do konca februarja morajo zavezanci poročati o dejavnostih za uresničitev ukrepov iz akcijskega načrta v preteklem letu.
0 Seznam daril: državni in drugi organi ter organizacije, ki so dolžne voditi sezname daril funkcionarjem, morajo kopije teh seznamov za preteklo leto posredovati komisiji do 31. marca tekočega leta.
0 Načrt integritete: zavezanci za izdelavo načrta integritete morajo izdelati, sprejeti in oddati načrte integritete do 5. junija 2012.
Podrobnejše o rokih in obveznostih zavezancev po ZIntPK, na
spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije.
0
2
0
0
KPK Vestnik Komisije za preprečevanje korupcije je licenciran pod licenco Creative Commons priznanje avtorstva 2.5 Slovenija.
Ustvarjen je na podlagi dela, dostopnega na www.kpk-rs.si. Dodatna dovoljenja, ki jih ne obsega ta licenca, so dostopna na anti.korupcija@kpk-rs.si.