Št. 9.
V Gorici, v sredo dne 31. januvarija 1906.
Izhaja dvakrat aa teden, in sicer v sredo in soboto ob 1!. uri predpoldno ter stane z izrodnimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem lotu vred po poŠti pre-emanaali v Gorici na dom poSiljana:
vse leto    ........13 K 20.h. ali gld. G-(iO
pol leta ........«» «0  »   »    »   3-30
četrt leta .-,.....   3   » 40   »   »     »    1-70
Posamične, številke. #»ejo ) u \'AOs.;, ,„„.,.. i^ Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki "ulici" tev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršOek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob ^nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane aa roSnine se ae oziramo.
Oglasi., fn poslanice se račutp'jo_j^o_petit-vrstah če tiskano 1-krat 8 ki\, 2-krat 7 kr., 3-iirat G ki-, vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostori*.
—  Reklame in spisi v uredniškem  delu   15 kr. vrsta
—  Za„obIiko in vsebino oglasov  odklanjamo vsako odgovornost.
Tečaj XXXVI.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. /L. Lavric.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Goiici v I. naiitr Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
KaroCaiao ia oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schw..rz v Šolski ulici, Jollersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS  na   trgu della
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu.
Pred kratkim je prinesel tržaški šaljivi list »Škrat« sliko, ki nam predstavlja dva slovenska duhovnika, kako pehata zavod sv. Nikolaja v Trstu v tuje duhovske roke. Za to sliko tiči cela zgodovina, pa žalostna zgodovina duhovniškega intrigantstva in protinarod-nega dela.
Zavod svetega Nikolaja v Trstu je bil ustanovljen v to svrluCda obvaruje slovenske služkinje pred moralno pokvarjenostjo, kateri so izpostavljene v Trstu, ter jih krepi v narodnem čutu, da ostanejo Slovenke ter se ne potujčijo. Eminentno naroden zavod je imel ostati — kakor je ustanoviteljica ta namen prav dobro umela.
Ali kaj se je zgodilo? Kakorhitro je bil ustanovljen zavod, je že mislil predobro znani slovenski duhovnik Štemberger na ustanovitev nepotrebne Mariji? družbe. ČJez leto dnij jo je ustanovil te;' hotel združiti oboje: Marijino družbo in zavod ter namestiti — redovnice.
Mož je naletel na odpor. Reklo se mu je, da zavod je narodno podjetje, in ako pride v cerkvene roke neha biti tako podjetje. Ustanoviteljici in voditeljici gospej Skrinjarjevi je rekel, da je trmasta — in ustanovil je Marijin Dom, društvo, ki bi imelo isti namen kakor zavod sv. Nikolaja, in je začel prav pridno odirati dekleta in zabavljati proti zavodu. V tem času je izšel v »Slov. Nar.« Članek, v katerem je bil postavljen Štemberger s svojimi društvi v pravo luč. Lotil se je radi tega nedolžne predsednice, in ko je to zadela nesreča, da si je zlomila nogo, je bila agitacija zopet v polnem cvetu. Podle duše so govorile, da jo je kaznoval Bog, češ: pisala je proti duhovniku Štemberger ju — in mladenke so ščuvali proti njej; slikali so jo kot očitno
grešnico. Rabili so v ta namen spo-vednico, zaiskrtijo, vabili k sebi dekleta ter jih ščuvali proti njej, kakor pač znajo to le posvečeni izprijenci! Najhujši med njimi je bil duhovnik Guštin, ki je tudi naslikan na Škratovi sliki, kako peha zavod sv. Nikolaja v tuje roke. Ali tudi ta agitacija je ostala brezuspešna. Deklet se je še vedno kar trlo v zavodu. Poslužili so se na to zvijače, katero je podpiral škof sam. Tudi to ni pomagalo. Razkrinkani so bili, ali v svoji nesramnosti niso odnehali, marveč poslali k predsednici poslanca, ki naj jo za Božjo voljo pregovori, da jim izroči zavod. Ta duhovnik poslanec je dobil v odgovor : da je zavod ustanovljen za narod in blagor deklet, ter se ga ne more in ne sme izročiti, ker je last naroda in kot tak najboljši jez proti potujčevanju. Duhovnik s tem ni bil zadovoljen, marveč je zalučal predsednici v obraz: »Vi ste d j ali narodnost na prvo mesto - nam pa tone ugaja, mi tega nočemo. Ako se ne udaste, Vas napadeni o«. Dobil je miren odgovor: »Branila se bodem«. — Šli so korak dalje. Spravili so se na odbor proti predsednici, vabili posamezne odbornice k sebi, in ko še ni bilo zaželjenega sadu, so se zatekli v kloako »Novega lista«. S hinavskimi besedami so znali preprečiti primeren odgovor, češ, polemika bi škodovala le zavodu. Po poslanih jim pojasnilih, ki so jim zaprla sapo, so nekaj popravljali ter se tako osmešili pred svetom s svojim umikanjem.
Zavod seveda jim ni dal miru, zlasti, ker jih je v njihovem stremljenju podpiral škof sam ter stopil na čelo stranki. Odbornice so se zbale škofa, se skrivale za predsednico, imelo je priti do odločnega boja —ali tu so našli gospo, katera jim je šla na lima-nice. Potrta vsled takega izdajstva je odšla predsednica iz zavoda. Oddahnili so se, imeli so proste roke, gospe v od-
boru se niso znale braniti, in tako se lahko že danes reče, da je zavod — cerkvena last.
Sedaj jim ne kaže drugega, da rešijo zavod, ali da se razpusti društvo ali predrugačijo pravila ter se skliče občni zbor, na katerem bi se sprejele določbe, po katerih duhovnik nima nobena moči v zavodu.
Zavod je bil važna narodna postojanka, ali ta jim ni dala spati. To najboljšo narodno trdnjavo proti potujčevanju deklet hočejo docela razdreti, ubijati žensko samozavest in žensko dostojanstvo. Vihingov hlapec in klečeplazec naj bode sedaj zvezda-vodnica neuki ženski mladini. Sveta dolžnost je pač pred vsem tržaške inteligence, da prepreči, da se take nakane popolnoma ne uresničijo. Čas pa je zadnji.
To je žalosten kos zgodovine farške gonje proti eminentno narodno zasnovanemu zavodu na eksponiranih tleh. Primeren komentar si lahko vsak sam napravi.           _________
Maksim Gorkij delavcem vsega sveta.
Ob priliki spomina na lanske dogodke v Peterburgu dne 22. januvarja objavlja slavni ruski pisatelj Maksim Gor k i sledeče odprto pismo delavcem vseh dežel:
Tovariši! Delavci!
Boj proti sramotnemu jarmu revščine je boj za osvoboditev sveta iz mreže najsurovejših nasprotij, v kateri se trpinčijo vsi ljudje, brez-močni in razjarjeni. Vi poskušate, pogumno raztrgati to mrežo; Vaši sovražniki Vas hočejo trdovratno vse tesneje zvezati v svoje zanjke, Vaše orožje je ostri meč resnice, orožje Vaših sovražnikov je zakrivljena ost laži. Zaslepljeni od blišča zlata imajo suženjsko vero v svojo moč in ne vidijo, kako se vse sijajneje dviguje visoki ideal združitve vseh ljudi v prijateljsko družino svobodnih delavcev. Socializem, vera svobode, enakosti in bratstva jim je nerazumljiv, kakor glazba gluhonememu, kakor poezija
idiotu. Ako ugledajo mogočni sprevod ljudskih množic na njih pohodu k svobodi in svetlobi, si sami zatajujejo resnico iz strahu za svoj mir, in ker se boje za svojo moč kot gospodarji nad življenjem, tolažeči se s slepilno mogočnostjo zmage nad resnico; proletariat obre-kujejo, prikazujoči ga kot množico lačnih živali, ki streme samo po hrani ter bi uničili za dober kos kruha vse, česar se ne more zreti. —
Iz vere in iz znanosti narejajo orodje, da Vas podjarmijo; izumili so nacionalizem hi antisemitizem, strupe, s katerimi hočejo zastrupiti Vašo vero v bratstvo vseh ljudi; celo Vsemogoči [obstoji samo za buržoazljo, da ji varuje posest. Revolucija na Ruskem vzplamti — pred Vami pa obrekujejo ruski proletariat, prikazi joči Vam ga kot nezavedno elementarno silo, kot barbarsko tolpo, ki je zmožna, da uniči in razdene vse in ne more vatvariti ničesar, kakor anarhijo.
Do Vas se obrača sedaj človek, ki prihaja iz ljudstva, ki pozna ljudstvo in ki <lo današnjega dneva še ni raztrgal vezi ž njim; do Vas se obrača poštena priča boja. ruskega proletariata in ta človek Vam pravi:
Ruski proletariat se bojuje popolnoma zavedno za politično svobodo, ki mu je potrebna in manifest od 30. oktobra je iztrgala vladi moč proletariata. Ta ukaz ni, kakor Vam pravijo, milosten dar carja narodu, temveč zmagovalno znamenje narodove osvojitve — to je resnica.
Ako bi bil naši vladi ljub blagor dežele, bi skrbela za to, da dobi manifest z dne 30. oktobra veljavno moč zakona po celi Rusiji. Toda vlada, ki je vajena samovolje, ki ni zanjo nobenih postav, žre vedno le skrb za njeno lastno moč, katere noče oddati za nobeno ceno, ker se ji zdi po pravici zelo koristna za njo.
In takoj po razglasitvi manifesta je začela zarota gubernatorjev in drugih visokih uradnikov proti narodu: zarota, ki ji je bil cilj, dokazati, da ruski narod ni zmožen, iz-poznati in rabiti politične svobode, resnična zarota, ki jo je pozneje v časopisju razkril eden udeležencev. Uspeh te zarote je bilo barbarsko klanje mnogo trpinčenih Židov, ter,
Grof Monte Cristo.
Hapisai fllexandre Dumas. (Dalje.)
„Da, da," pravi Danglars smeje, „ta ji bode mnogo koristil."
„Zakaj ?"
„Ker je to zrak, katerega je dihala v svoji mladosti.''
Grof se naredi, kakor da te besede presliši.
„Toda končno," pravi Monte Cristo, „če Albert ni tako bogat kakor gospica Danglars, se vam zdi pač podkupljivo njegovo lepo ime?44
„Svoje ljubim prav tako," odvrne Danglars.
„Got.ovo, vaše ime izhaja iz, ljudstva, in ljudstvo to ime časti. Toda prerazumni ste, da bi ne uvideli, da je po izvestnih predsodkih, ki so prestari, da bi jih mogli odpraviti, staro plemstvo vredno več kakor novo."
„In baš zato," pravi Danglars s porogljivim smehljajem, „baš zato mi je gospod Andrea Cavalcanti ljubši nego gospod Albert de Morcerf."
,.A vendar mislim," pravi Monte Cristo, „da Morcerfi niso mi mlajši nego Cavalcantiji ?"
„Morcerfi!... Moj ljubi grof, vi ste mož, ki poznate svet, ali ni resi'* odvrne Danglars.
„Misliin."
„In poznate grbe V"
„ Nekoliko."
„Torej oglejte si Morcerfovega in mojega, in videli bo-dete, da je moj mnogo solidnejši."
,, Zakaj?"
„Ker se jaz, dasi ne rojen baron, vendar vsaj res imenujem Danglars.
„In naprej ?"
„Dočim se on ne imenuje Morcerf."
„Kako? On se ne imenuje Morcerf?"
„Nikakor ne."
„Naprej!"                                                     .j
„Mene so res napravili baronom, dočim si je on sam j pridel grofovski naslov."                                                              i
„ Nemogoče!"                                                                       j
,.Čujte, moj ljubi grof," nadaljuje Danglars, „gospod Morcerf je moj prijatelj, oziroma jaz ga poznam že trideset let; in veste, da kljub temu, da je moje stališče tako sijajno, nikdar i ne pozabim, kakšnega rodu sem."
„To kaže veliko ponižnost ali veliko prevzetnost," pravi Monte Cristo.
»Torej ko sem bil majhen trgovski pomočnik, je bil Morcerf priprost ribič."
„ In se je imenoval ?"
„Fernand."
„In s celim imenom V
»Fernand Mondego."
„Ali veste to čisto gotovo?"   .
„Za Boga, saj mi je vendar prodal dovolj rib, da vem to."
»Toda zakaj hočete v tem slučaju dati Albertu svojo hčerko?''
»Ker sva si kot priprosta človeka, ki sva obogatela, precej jednaka, dasi se o njem marsikaj domneva, česar o meni ni mogoče reči."
„Kaj vendar?"
»Nič.«
»Ah, pri imenu Pernand Mondego se spominjam povesti ki sem jo že davno pozabil; to ime sem čul imenovati na Grškem."
„V zvezi z Ali-Pašo?"
»Da."
»Torej to je cela skrivnost," odvrne Danglars, »in priznam vam, da bi rad vedel, koliko je na celi stvari resnice."
»To izveste jako lahko."
»Kako?"
»Gotovo ste v zvezi z Grško ?"
„Da.".
»Morebiti z Janino?"
„0, tudi z Janino."
»Torej prav! Pišite svojemu korešpondentu in vprašajte ga, kakšno ulogo je igral neki Francoz, po imenu Fernand, v katastrofi Ali-Tebelina."
»Prav imate!" vsklikne Danglars in živahno vstane. »Še danes mu pišem."
»Storite to!"
»Da, takoj."
»In kakorhitro dobite zaželjeno vest..."
»Vam jo sporočim."
„S tem mi napravite veselje."
Danglars se poslovi in takorekoč skokoma doseže svoj voz.
X. Kabinet kraljevega prokuratorja.
Poslovimo se od bankirja, ki naj se pelje s svojimi konji v brzem diru, in poglejmo, kako se je godilo ta dan gospej Danglars.
Kakor smo že omenili, je gospa Danglars okoli poldneva zahtevala svoje konje in se je odpeljala.
razbojniška dejanja, izvršena nad revolucionarno inteligenco in nad delavci.
Čitali ste o teh modrih dejanjih ruskih mogočn6žev; izvršili so hudodelstva, ki jim ni enakih v zgodovini Človeštva in katerim ni najti dosti sramotnega imena.
Gotovo Vam je jasno, ako se Vam pripoveduje o ruski anarhiji, da je njen začetnik glava ruske vlade, slabotni in nezvesti Sergij Vitte. Pravijo, da vidi buržoazija Evrope in Amerike v njem odličnega državnika, Ako je to slično, tedaj žal meni, ki imam visoko mnenje o razumu in bistrovidnosti zapadne buržoazije, a ne morem razumeti, kako se more pripisovati talent in politični razum možu, ki uničuje deželo in jo sedaj prodaja po kosih. Kajti njegov namen, da zastavi ruske železnice tujim kapitalistom, se ne more imenovati drugače, kakor turška politika, katere nimajo na Ruskem niti kreteni za pametno.
Vlada tega Vitteja je očitno izzvala ruski narod, ko je poskusila izza 30. oktobra dati ruski revoluciji značaj anarhije, ko je Ščuvala narod proti narodu, razred proti razredu; to bode sodba, ki jo izreče pošten in nepristranski zgodovinar o časih, v katerih živi sedaj moja domovina. Tisti pa, ki poreče, da je poskusila naša vlada pomiriti razburjeno deželo, bode lagal. Vse ravnanje vlade tekom meseca oktobra, novembra, decembra do današnjega dne je neprikrito skrunjenje pravic, ki jih je narod osvojil in ki so bile priznane; in popolno pravico imamo trditi, da je bilo to skrunjenje premišljeno in da se je tako hotelo razdražiti narod na oboroženo ustajo, hote tedaj zatreti njegovo moč s silo vojske. To se je deloma tudi posrečilo tistim visoko stoječim peter-burškim anarhistom, ki so hoteli zadušiti pro-letariat, preden bi se mogel organizirati za javen boj. Ostaja v Moskvi in v drugih mestih je bila potrebna posledica izzivajočega ravnanja oblasti, ki so javno^ grdile postave in obljube
Ker se pa dandanes ne gode več čudeži, bodo vsi pametni ljudje razumeli ravnanje malomeščanov ob času moskovske vstaje in izpoznalo se bode velikanski heroizem, ki ga je zmožen ruski narod.
Po moskovskih ulicah se je bojeval nagon sebeobrane z duhom izpoznanja, Prvi se je boril bestialno kakor ranjena zver; drugi, ki je živel v revolucionarju, se je bojeval kakor junak,  kakor mož, ki ga navdušuje mogočni
Admiral Dubasov, ki je prišel v Moskvo s polno močjo generalnega gubernatorja, je javno izrekel, da smatra za svojo nalogo, vzpostaviti avtokracijo, ki jo je omejil manifest z dne 30. oktobra; tukaj imamo vir moskovske ustaje.
Ali vlada se je kruto zarotila in težko jo bodo obremenile posledice te zmote. Razdejala je Moskovo s topovi; toda proletariat nima nepremične lastnine, nima hiš; vslecl tega je trpel buržoa od topov. In ker ceni svoje premoženje viš/'e kakor čast in življenje, je začel v svoji jezi sam postavljati barikade, .ko je videl, da je izročila vlada njegovo premoženje z življenjem vred na pol pijanim in od vtrudljive službe razdraženim vojakom. Tedaj je bil meščan tisti, M je zidal barikade in ne samo bojna četa revolucionarjev, M ni imela niti dosti fizične moči. V poznejšem času, kadar se izve, kako mak- je bilo število bojevnikov, se bode čudil svet, kako je mogla ta mala četa petnajst dni noč in dan nasprotovati tisočem vojakov, topništvu, konjeaištvu in infante^ji
Proletariat je premagan, revolucija je uničena!" — kliče radostno naše reakcionarno časopisje. Ali prezgodaj se raduje. Proletariat ni premagan, dasiravno so mu prizadete izgube: revolucija ga je okrepčala z novim upom, njegove vrste so se neizmerno povečale tekom teh dni. Revolucija je doživela mogočno moralno zmago nad buržoazijo, ki je morala jasno izpoznati, kdo spravlja na Ruskem anarhijo t življenje in t kakšne namene se vstvarja anarhija, ki pa je morala tudi izpoznati, kdo se bojuje proti anarhiji in za kakšne cilje.
Buržoazija je videla, da je proletariat branil svobodo, ki je potrebna tudi njej, svobodo, ki jo je narod izkupil s krvjo i. katere ga je hotela oropati vlada.
Ruska vlada je izvoljevala Pvrrhovo zmago; s svojo slabostjo in z blazno bestial-nostjo je odrinila zmerne elemente daleč na levo in prepričan sem, da jih odrine Še dalje na to stran.
Končna zmaga čaka na ruski proletariat, ker je v celi Rusiji samo proletariat duševno močan; ker ima edini zaupanja vase, je bodočnost samo njegova.
Trdim, da je ruska revolucija vstvarja-joče kulturno gibanje, da je le ona zmožna, rešiti Rusijo političnega razkosanja. Trdim, da je buržoazija brezmočna in nezmožna za poli-I tično vstvarjanje, in trdim, da se trudi v moji deželi njena lastna vlada, ki se peča edino z zavarovanjem svojih lastnih zajmov, ki nimajo ničesar skupnega z interesi naroda, da provo-cira anarhijo.
Vse, kar tukaj trdim, je resnično in to resnico potrdi zgodovina, ako bode le roka zgodovinarjeva poštena in pravica njegova vera.
Zato slava proletariatu, ki gre na pohod, da obnovi celi svet! Živeli proletarci vseh dežel, ki so s svojim delom vstvarili bogastva narodov in. ki se sedaj trudijo, da vstvarijo novo življenje! Živio socializem, prava vera delavca!
Pozdrav bojevnikom, pozdrav delavcem vseh dežel! Vedno bodi z njimi zaupanje v zmago resnice, v zmago pravičnosti!
Živelo človeštvo, ki ga bratsko združujejo visoki ideali enakosti in svobode!
DOPISI.
Iz Tolmina. — V ponedeljek 22. t. m. imelo je »Tolminsko prostovoljno gasilno društvo" svoj občni zbor, pri katerem se je obravnavalo troške, dobičke, zabave in druge društvene stvari.  Skoro največ pomena pa je
imelo tajnikovo poročilo, ker je koncem svojega govora predlagal, naj se imenuje našega vrlega načelnika častnim članom. Utemeljeval je svoj predlog s g 8. toč. 7. društvenih pravil, posebno pa s tem, da je razločno opisal požrtvovalnost in vztrajnost našega načelnika:
Vže pred leti kot tajnik se je izkazal gesp. Henrik pl. Ziernfeld kot pravi sodelo-valec, kot ena najgiavriejših moči; žrtvoval je preobilo noči v blagor tega društva s tem, da je urejal račune, sploh organizoval celo društvo in to posebno pa še potem, ko je bil izvoljen načelnikom. Največjo zaslugo ima on v tem, da neumorno dela v prid „pr. gas. dr.", čemur dokaz je, da je pripravil slavno starešinstvo tolminske občine do tega, da je oblju bilo veliko podporo našemu „gasilnemu društvu", na kar je ^osp. načelnik takoj naročil veliko vozno pomikalno lestvo. — S tem pa on ni bil še zadovoljen, ampak segel je po veliko večjem, skoraj bi rekel nedosežnem, namreč da je pri neki seji leta 1904. sprožil misel: zidati društvu svoje zavetišče, svoj „Gasilni Dom". Toda slabo je takrat naletel! — Vsi od kraja so zmajevali z glavami, nekateri se fc:'o posmehovali. — Počasi je zaspala v viti* ta misel, le v našem vzornem načelniku ne. — Skliceval je sejo na sejo, predaval pri teh slednjih o velikem pomenu in potrebi »Gasilnega doma", vsako nasprotno mnenje možko odbijal; — z eno besedo: ni jenjal, dokler s-" mu ni posrečilo priti do v'.% In evo sad njegovega obilega truda: — Na vzvišenem prostoru, do koder peljejo vse glavne ceste, se dviga sedaj (Še ne popolnoma končano) trdno zidovje našega „Gas. doma". Ker pa namerava še to leto (najbrže 8. sept.j tukajšnje „Rok. bralno društvo" in „Nar. čitalnica" blagosloviti svoje društvene zastave, je na predlog predsednika „Nar. čitalnice", g. A. Vrtovec, pristopilo tudi „ Prost, gas. društvo" tej slavnosti. Ta dan toraj hočemo blagosloviti ne le naše zavetje, ampak tudi trud našega očeta — gosp. načelnika. — Da vdobimo svojo paradno uniformo, da je inventar tega društva vedno popolnejši, da so sploh vsa orodja in obleka v vzornem redu; — to vse so neprecenljive zasluge gosp. načelnika, pl. Ziernfelda. Po vsej pravici ga lahko imenujemo našega reorganizatorja.
Povem vam, bratje gasilci, da lahko prosimo zdravja našemu načelniku, ker zlepa ne bodemo zopet imeli enakega moža na čelu našemu društvu. On ni zaslužil samo tega, da smo ga enoglasno imenovali častnim članom, ampak mnogo, mnogo več ! Bog ga živi še mnoga leta!                                            Na pomoč t
Iz GrahOVSke ŽUpaniJe.' — Čislanemu uredništvu „Soče" v Gorici. O ozirom na člen „Iz Grahovske župan i je", objavljen v št. 7. z dne 24. t. m. Vašega cenjenega lista, vabim Vas, sklicuje se na določbo Š 19. tisk. zak., da priobčite sledeči
Popravek:
1. Ni r es, „da je glavar po (Grahov-ski) županiji agitiral za poštarja ter nastopil z vsemi silami proti Vrtovcu;"
2. Ni res, „da je glavar tako straaften njegov (Vrtovca) sovražnik;"
i). Ni res, da se iz dopisa razvidi „ko-Iiko spoštovanja in upliva ima glavar" — pri Grahovčanih.
Res je pa, da sem z gg. župani iz Bovca, Cerknega, Kobarida in Tolmina ter o priliki svojega uradnega potovanja v Podbrdo, dnč 10. t. m. tudi z g. grahovskim županom —• kateri se je slučajno nahajal v Hudijužni —, in sicer v navzočnosti občinskega tajnika, — govoril o razpisani volitvi osmih udov pomnoženega okrajnega šolskega sveta ter da sem rečenim gospodom izrazil svoje mnenje v smislu, da bi bilo le pravično, da bi dobil vsaki sodni okraj po dva zastopnika;
R e s j e, da sem g. županu v Hudijužni, kateri mi je povedal, da nameravajo voliti g. poštarja iz Podbrda — odkritosrčno izrazil svoje odobren je, ker poznam g. Torkarja kot resnega, inteligentnega, sposobnega moža;
R e s j e, da pri tej priliki sem tudi opazil, da bi bilo želeti, naj se volijo možje, kateri bi izpolnovali važno zastopstvo v okr. š. s. stvarno in požrtvovalno — ne pa taki, ki se niti ne udeležujejo sej;
R e s j e, da sem ¦— izrecno opomnujoč, dane g 1 e d e n a OS?bo, bi bilo svetovati, naj občinski zatopniki ne volijo začasno upo-kojnega učitelja, ker učiteljstvo ima v okrajnem š. s. vže dva zastopnika, v osebah zvedencev v šolstvu:
Res je, da izvzernši rečenih petih gg. županov nisem govoril niti z je dni m od 156 za volitev opravičenih občinskih mož ift da torej nisem agitiral za poštarja ter nastopil z vsemi silami proti Vrtovcu;
Res j e, da nisem strasten sovražnik Vrtovca, katerega sem podpiral in bodem tudi podpiral v njegovem delovanju v občni blagor kmetijstva;
R e s j e, da spoštovanje in vpliv, kateri imam v Grahovski županiji ali v okraju sploh, — se ne da ceniti po razsodbi nekega posameznega pod plaščem anonimnosti skrivajb-čega se dopisnika!
V Tolminu, dne 25. januvarja 1906. Bogomil Prinzig c. kr. okr. glavar.
Opomba uredništva. — Popravek ne odgovarja § 19, tisk. zakona. Priobčujemo ga torej povsem  prostovoljno.
Iz Tolmina. — Važen in zgodovinskega pomena dan v Tolminu!
Odbor bratskega „Rc' odelskega bralnega društva" je povabil dne 20. t. m. odbora »Narodne Čitalnice" in „Gasilnega društva" na skupni razgovor za skupno nameravano letošnje narodno slavje v Tolminu, namreč razvitje zastav Narodne Čitalnice in Bralnega društva ter blagoslovljenje gasilnega doma. Temu prijaznemu vabilu so se odzvali polnoštevilno vsi odborniki vseh treh društev. V Podšolarjevi dvorani je bil zbran cel parlament.
Predsednik Rokodelskega bralnega društva g. Komel pozdravi navzoče, poživlja vse na (Dalje o prilogi.)
Njen voz je krenil skozi predmestje Saint - Germain in Mazarinovo ulico ter obstal pri Pont-Neufu. Tu baronica istopi.
Oblečena je bila zelo priprosto, toda okusno, kakor je pač primerno dami dopoldne.
V ulici Gučnčgaud si vzame izvoščeka ter mu ukaže, naj jo pelje v ulico du Harlav.
Komaj sede v voz, že potegne iz svojega žepa črn, zelo gost pajčolan, ga pritrdi na svoj klobuk, se pogleda v majhno zrcalo in vidi v svoje veselje, da je nihče ne more spoznati.
Izvošček obstane, kjer mu je bilo ukazano, ter odpre vrata svojega voza, in gospa Danglars plača, gre čez stopnice in dospe kmalu v dvorano des Pas-Perdus.
Ta dan je bilo v palači mnogo ljudij, ki so imeli tukaj svoje opravke; gospa Danglars pride torej skozi dvorano, ne da bi postal kdo pozoren na njo, kajti smatrajo jo za jedno onih žen, ki so prišle iskat tu sem svoje advokate.
Prišedši pred kabinet gospoda Villeforta, zagleda pred vrati moža, ki jo uljudno vpraša, že je ona oseba, kateri je dovolil gospod kraljev prokurator pogovor. Ko baronica vprašanje potrdi, ji odpre mož vrata prednje sobe.
Prokurator je sedel, obrnjen s hrbtom proti vratom, v velikem naslonjaču ter pisal. In komaj se zgane, ko se odpro vrata,in pravi mož, kije čakal baronico: „Vstopite, milostiva!"
Šele ko sluga zapre vrata in se izgube njegovi koraki, se dvigne Villefort, pregled natanko, če ju nihče ne more videti ali slišati, in nato p ^jrjen ponudi stol.
„Hvala, milostiva,« pravi, „da ste tako točni/
Baronici je bilo srce tako močno, da ne more ničesar odgovoriti.
»Glejte," pravi Villefort in zasuče svoj stol v polkrogu, tako da sedi baronici bas nasproti, „dolgo je tega, milostiva, da sem imel zadnjikrat srečo, govoriti z vami na samem; in žalibog bode tudi najin današnji pogovor obema jednako mučen."
^Vendar sem prišla, gospod, ker. ste želeli, dasi je bil povod temu za me še strasnejei nego za vas."
Villefort se trpko nasmehne.
„ Vendar je res,1' pravi, odgovarjaj e bolj svojim lastnim mislim, nego besedam gospe baronice, „veudar je res, da vsa naša dejanja puste sledove za seboj. Jedna nam kažejo preteklost v najjasnejši luči, druga jo zavijajo v temen plašč. — Samo preresnično je, da so vsi naši koraki v tem življenju jednaki hoji plazečega se črva, ki pusti za seboj sledove v pesku! Ah, mnogim je ta sled le sled njihovih solza."
„ Gospod," pravi gospa Danglars, „razumljivo vam mora biti, kaj čutim, torej vas prosim, da mi prizanašajte. Ta soba, ki so jo zapustili tako mnogi zločinci trepetajo in osramočeni... ta stol, na katerem sedim jaz trepetajo in osramočena... O, zbrati moram vse svoje duševne moči, da ne smatram sebe za zelo kaznivo ženo in vas za grozečega sodnika."
Villefort vzdihne in zmaje z glavo. .   „Iu jaz,"  odvrne,   „in jaz pravim samemu sebi,   da ne sedim na stolu sodnikovem, ampak na zatoženčevem."
„Vi?"
„Da, jaz."
„Zdi se mi, gospod Villefort, da vaš puritanizem najino situacijo pretirava," pravi gospa Danglars, katere lepo oko se zalesketa v begotni luči. „Ti sledovi, o katerih ste pravkar govorili, značijo vsako ognjevito mladost. Vsaka starost, vsaka radost zapusti v naši vesti sled, ki nas peč** in Če še tako majhno; in zato je dal evangelij, to nemirjivo zavetišče vseh nesrečnih, nam ubogim ženam v tolažbo ono čudovito primero o grešni deklici Jn nezvesti ženi. Da, priznam vam celo, da se mi mnogokrat, ko se oziram na zmote svoje mladosti, zdi, da mi jih je Bog odpustil; vsaj težko sem se pokorila za nje s svojim britkim trpljenjem. Česa pa se imate bati vi i Saj vendar svet odpusthnožkim vse one pregrehe, zaradi katerih nas ženske obsojal"
»Milostiva," odvrne Villefort, nvi me poznate; nisem hinavec, vsaj nikdar brez vzroka, ki me opraviči, če je moje čelo nagubano in temno, se je zgodilo to vsled mnoge težko
če je moje srce slabe volje, je kriva tega marsikaka kljuvajoča žalost in bolečina. V moji mladosti je bilo drugače; drugačen sem bil oni večer, ko se je vršila*moja zaročna gostija in smo sedeli v Marseillu okoli mize. Ah, izza onega časa nisem več tisti. Moje življenje je potekalo v težkih razmerah, in vedno sem hrepenel po tem, da bi premagal težkoče, ki so se mi stavile. Redko se dogaja, da bi tega, kar si strastno želimo, oni, od katerih hočemo to dobiti ali katerim kočenid to iztrgati, ne branili prav tako strastno. Tako se nam zdi večina naših dejanj takih, ki se morajo zgoditi, in tako dejanje, katero smo storili v trenotku razburjenja ali strahu, spoznamo šele pozneje, da je slabo, iti sicer zajedno s sredstvom, potom katerega bi se mu bili lahko izognili. Bili smo lepi "in pazili nismo na to in prepozno si pravimo: „Zakaj nisem storil tako?" Nasprotno pa vas ženske redkejše peče vest, kajti vaši zločini so zločini drugib, vi svojih napak ne zakrivite same."   -
„Na vsak način," odvrne gospa Danglars, „sem bila jaz včeraj strogo kaznovana za svojo osebno pregreho.'
„Uboga žena," pravi Villefort in ji stisne roko, „za vaše mpči prestrogo, kajti dvakrat ste skoro podlegli,  in vendar..."
,,In vendar V"
„In vendar vam moram povedati, da zberite ves svoj pogum, milostiva, kajti stvar še ni končana."
„Moj Bog," vsklikne baronica prestrašeno, „kaj pa je še?"
„Le poglejte v preteklost, milostiva, ta je les temna. Torej prestavljajte si še temnejšo bodočnost, bodočnost, ki bode... morda strašna... morda krvava!"...
Baronico, ki jo poznala Villefortov običajni mir, prestraši njegova razburjenost tako, da hoče zakričati; toda krik ji zamre na ustnicah.
„Kako je vstala ta strašna preteklost od smrti V" vsklikne prokurator. „Kdo jo jo priklical nalik pošasti iz dna najinih src, kjer je spala, da še zdaj prebledevajo najina lica in žarudevnta najini Čeli V"
»Ah," p.avi He.imina, „brozdvomno slučaj!"'    *, • f^"*'
Priloga »Sili" it. 9. i ias 31. Jnuiarija 1106.
složno delo tm predlaga predsednikom Andreja Vrtovca. Prevzemši častno mesto podpira Vrtovec misli predgovornika za složno in skupno delovanje vseh treh društev za veliko narodno slavje v Tolminu.
Vznesenimi   in   navdušenimi  besedami opiše v glavnih potezah to nameravani! slavje.
Nova železnica pripelje  v naše krasne kreje mnogo brniških- društev^ 2afeta^aj4JS^                   časopise,
bodo kumovale pri krstu   naših novih zastav j prizadevanju pridobilo!
in pri krstu gasilnega doma. Železnica pripelje ba tisoče bratov rodoljubov, ki rianS prinesejo navdušenje za koriti našemu milemu narodu, j In mi. bodemo sobratepoln^ radosti in ljubavi sprejemali z godbami, s streljanjeinln kresovi v našo sredo. — Opiše nadalje sprevode, petje, govore, umetne ognje, ples itd. Vse to se v teku časa Še razširi in popolni.
Na to se oglasi predsednik Gasilnega društva g. plrZierenfeld ter izjavlja, da bode tudi Gasilno društvo skupno sodelovalo ter da na isti dan otvori in blagoslovi svoj gasilni dom.
Na to se je napravil zapisnik, ki so ga podpisali vsi odborniki vseh treh društev. Sklenilo se je:
L
Skupno narodno slavje t. j. razvitje zastav Narodne Čitalnice in Bralnega društva ter blagoslovljenje gasilnega doma se bo vršilo dne 8. septembra 1906. v slučaju otvoritve železnice.
II.
Odbor Narodne Čitalnice izjavlja, da preloži blagoslovljenje svoje zastave na drugo leto, za slučaj, da ni otvorjena železnica do 8. sept, t. 1. Vsejedno bode pa skupno in složno Čitalnica sodelovala na slavnosti ostalih dveh bratskih društev, ki želita izvršiti svojo slavnost na določen dan pod členom '. tudi za slučaj, da ni železnica otvorjena. V tem slučaju povrneta društvi sodelovanje na slavnosti Narodne Čitalnice v drugem letu.
III.
Volil se je odsek iz vseh treh odborov. Ta odsek ima skrbeti za predpriprave. Načelnik odseka je g. pl, Zierenfeld, ki ima sklicati sojo v teku 8 dnij.
IV\
Od skupnih stroškov in morebitnih dohodkov je Gasilno društvo oproščeno. Pač pa naredi skupno prošnjo na tuk. slavno županstvo za prispevek k stroškom.
Na zapisniku sledi 25 podpisov.
Po oficijeluem delu se je razvilo prav živahno življenje. Prišli so v dvorano vrli pevci Rokodelskega bralnega društva ter lepo in navdušeno peli več zborov. S petjem v sporedu so se vršili različni in navdušeni govori, ki so merili vsi na skupno in složno sodelovanje. Prisegli smo, da ni moči, ki bi rušila to slogo.
SkrlljB, 29./1. iyO(J. —' Bral. in pevsko društvo „Čaven" je imelo v nedeljo 28. januarja 1906. svoj letni občni zbor. Udeležba je bila velika ter so udje s tem pokazali zanimanje za društvo. Predsednik je  pozdravil
navzoče ter otvoril zborovanje v smislu pravil. Nato poroča tajnik o pridnem Čitanju udov, katerih je štelo društvo rednih in podpornih 41. Pri poročilu blagajnika smo bili kar iz-nenadeni, da smo toliko podprti v gmotnem, in to po inicijativi gosp. Antona Vrčona, trgovca v Skriljah, kjer je društvena soba, katero prepušča društvu brezplačno, poleg pa Po njegovi skrbi in je več prijateljev
mu   izročili več   podpor, izreka  se jim   tem potom
pa za Sežanski. Odgovor je pa le iz potreben, katerega dopisun ravnotej kamori podtika v svojem konfuznem članku, da bi on in njegovi pristaši begali nezavedno ljudstvo, da bi dosegli svoj koristolovni osebni namen, ter se poslužuje sredstva pisarenja, sumničujoč poštene, pravične in veljavne osebe.
Morda se Jtrese*dQpisniku stolec, na katerem sedi, in še bolj njegovi stranki, ker se ravno po takem beganju, kakor on meni, ljudstvu odpirajo oči, in njegova stranka, katera je začela vže razpadati, od dne do dne zgublja na ugledu in pripadnikih. — Kako se je ljudstvo na Krasu spametovalo, so pokazale zadnje volitve v okrajni šolski svet, po katerih so vrli kraški županje govorili, da je kimanja dovolj in ravno razun sežanskega županstva volili onega gospoda v ta svet, ki je dopisunu trn v peti in: na katerega je t svojem članku svoj žolč najbolj zlil.
Ali s takimi temnimi podtikanji ne bode nas varal; vsem je znano, kakšna je preteklost gospoda, ki ga dopisun napada, kar jamči to, da je bil še vedno v uglednih društvih, kate-terih enega je tudi častni član, kjer je treba delati in glavo na pravem mestu imeti. Njega preteklost je le v zadnjem letu za dopisuna in njegovo stranko postala temna, nejasna — ker nimajo drugega orodja, in hočejo v motni vodi ribariti proti jednemu močnemu nasprotniku, ki ima kot svetovalec poleg svoje nadarjenosti še kakor sami pravite različne  tr-
društva, kateri skupaj  K 35*00, zahvala.
Voljeni ^o bili skoro enoglasno predsednik gosp. Anton Černigoj, Skrilje, podpredsed. gosp. An.-m Hrobat, Dobravlje, tajnik gosp. Ivan Rustja, Dobravlje, blagajnik gosp. Anton Vrčon trg., Skrilje, odborniki gosp. Anton Ravtar, Skrilje, gosp. Lovrenc Kalin, Skrilje, gosp. Andrej Vrčon, Dobravljer gosp. Angelj" Vrčon, Dobravlje, gosp. Alojz Hrobat, Dobravlje. Pevovodja gosp. Fr. Mrraolja, učitelj, Dobravlje. Podpevovod. gosp. Fr. Rustja, posest., Dobravlje.
Z radostjo smo potem poslušali go3p. blagajnika Ant. Vrčona, ko nam je razkladal v svojem govoru o pomenu bralnih društev, kako naj se družimo, kako naj delujemo za izobrazbo, katera je potrebna, kako draga je nevednost, kako lahko si pomagamo, rekel je med drugim, da je dovolj samo da postavimo temeljni kamen, in hiša se nam sama sezida. Karal nas je, da smo malomarni za napredek,
ter da je treba vse več zair nanja. — Za tem j žaške in goriške odvetnike in pa starega li-govoril je kratko in jedernato gosp. Ant. Mo-žina, učitelj z Brjij, navduševal in spodbujal k izobrazbi, vsak ud naj bi bil pravi društveni pijonir, ker več kot mož zna, tem več velja. In ako kateremu narodu koristi izobrazba, tembolj bi koristila Slovencem sploh Slovanom. Oba gosp. govornika sta bila burno pozdravljena.
Po občnem zboru zabaval nas je društveni taraburaški zbor, kateri je znan, da je nastopil po Šestmesečnem učenju prav pohvalno pri veselici 6. januarja t. 1. v Dobrav-Ijali. Zasluga za to gre gosp, Fr. Mrniolja, učitelja v Dobravljah, kateri žrtvuje vse proste ure v svrho učenja petja in tamburanja.
Tako je končalo zborovanje vsem navzočim v zadovoljnost. Društvu pa so želi, naj i naprej procvita v občni blagor!
IZ $6i8tie. — List »Gorica" je prinesel 20. t. m. dopis iz Sežane, v kojem govori vsem znani dopisun o neki kamori Sežanske občine, katera kamera obstoji pa le od dno, ko se je navedeni članek v motnih možganih dopisnika rodil! Ne bi se nam zdelo vredno takemu dopisniku odgovarjati, ker vže sam pripoznayti, da ima imenovana kamora svoje svetovalce v izvestnih tržaških in goriških odvetnikih, ki gotovo dopisnika v vsakem oziru presegajo in kraške razmere veliko bolje poznajo nego on, ki se ima povsem za svojo eksistenco zahvaliti najbolj nekemu uže umrlemu članu te njegove izmišljene karaore. Ti svetovalci, h katerim se ves kraški svet v potrebah zateka, jamčijo dovolj, da je taka »kamora" le prepotrebna za ves kraški okraj, po-
streho. Ali tega sedaj ni treba več, ker priredimo lahko take prireditve pod domačim krovom. Zabava bo neprisiljena, priprosta, za-tegadel pa naj se, nikdo ne plaši, češ da je vse presijajno, previsoko ali tako slično. Priti je na tako zabavo kar v Čedni nedeljski obleki. Pričakujemo, da se odzove vabilu zlasti delavstvo res v lepem številu, kajti udeležbe od te strani je bilo skoro vedno premalo. Gotovo je, da posetijo ta ples tudi razni prijatelji delavstva, tako da bodo zastopani v petek v Trgovskem Domu razni naši sloji.
Namen plesa moramo še posebej po-vdarjati. Poleg zabave, katero hoče nuditi društvo p. n. občinstvu, je združen s plesom blag namen, kajti ,&sti dobiček gre v bolniško društveno blagajno.
Torej na Svečnico v Trgovski Dom!
^                                         Jedej „.
se je odpeljal sinoči na Dunaj h kanoničnemu procesu. Vme se v soboto. — Uradna „Wie-ner Zeitung" je priobčila njegovo imenovanje včeraj.
Imenovanje. — Gosp. Eraest Sirca, učitelj na zavodih „Šol. doma, je imenovan učiteljem na c. kr. vadnici v Gorici.
Ples združenih obrtniških mojstrov v soboto v
»Trgovskem Domu" se je obnesel prav dobro. Udeležba iz mesta in z dežele je bila prav obilna. Zbrani so bili v lepi slogi zastopniki razrih obrtij, prijatelji obrtnega stanu in polita Še drugega občinstva. To je bilo veselo Življenje in rajanje.  Po Četvorki se je razkrila
. ,     ,                   ,                                  , lepa živa podoba, ki je predstavljala vse obrti,
sjaka kar je gotovo le priporočljivo                 To je m krasna slik    imefl}tn    m^tergko
In vi! ~ Koga imate vi / - Sram nas | sestavJjeu prl      K dela VSQ ^ ^^m, je povedati. O naših znali bi vam gotovo več t Vesek? neprisl,jena zabavft je ^ m   rf.
reditvi primerno dolg čas ter skončala v najlepšem redu. Na svidenje drugo leto!
Preplačila oziroma darovalci se objavijo v časnikih.
Tem potom se prosi gg. priredk telje iz mesta in z dežele, ki so se podpisali na okrožnici, da bi se udeležili vsi seje dne" 4. februvarja 1.1. v gostilni pni Petelinčku ob 11. uri predpoldne, in sicer v pregled računov ter odločitev nagrad učencem obrtniške Šole.
ZldarSM mojstri, pozor! ~- Po celem Dolenjskem ni niti enega stavbenega zidarskega mojstra Slovenca, ampak le Lahi so tam. Ti služijo denar. Eden med temi si je nabral že premoženja do 70.000.
Okoli Novega mesta iu sploh po Dolenjskem se zida jako veliko in se bo še, — kar vemo iz dobrih virov, — zato bi bilo da bi se naselil tam kpk slovenski zk A mojster, seveda vešč svojega dela. Merodajni Slovenci bi mu šli na roko! Pozor!
V. hotelu Siidbalin je bila v soboto soareja goriške aristokracije, katero je dala grofica Strass~Mo. Udeležilo se je je 60 oseh iz Gorice in Furlanije. — Udeleženci niso mogli dovolj prehvaliti krasnih prostorov in prireditve novega najemnika g. Hacka, češ: nekaj podobnega je bilo doslej v Gorici nemogoče. Omenjamo to, ker je došel ta glas v javnost celo v neslovenskih listih.
ne le Sežanci ampak vsi Kraševci povedati, toliko o njih preteklosti kakor tudi o njih sedanjosti, kakor o osebi, ki jo vi sumničite.
Zato nam svetujemo, da molčite, ker imate i Hko masla na glavi, da zadostuje lunin svil ~e pa žarki solnca, da ga stope. Ne govorite o morali drugih, kajti drugače odpremo mi svoje predale in marsikatere pi-kantnosti iz vaše preteklosti kakor tudi iz najnovejšega časa razkrinkamo javnosti. Posebno enemu, koji je po svojem poklicu najbolj poklican varovati moralo, bi svetovali molčati, da si on in tutta la bella compagnia njegova ne razbije glave ob trdi kraški skali, kakor se je uže marsikateremu pred njim zgo-nilo. „Gorici" pa svetujem, da bi bilo bolje, da poduči našega veleč. g. župnika, da odpravi ravno vrstne v zadnjem času v Sežani množeče se nemoralnosti, posebno pri tistih, ki so poklicani z dobrim uzgledom svetiti neizobraženemu ljudstvu.
Domače in razne nouice.
Na SveMco v Trgovski Dom! — Na Svečnico
priredi Slovensko bralno in podporno društvo ples v Trgovskem Domu. Plesi, katere je priredilo društvo doslej, so bili vedno dobro obiskani. Upati je, da bo tudi letos tako. Zlasti vabimo na to zabavo delavstvo. Naši ljudje so si doslej tako radi   iskali zabave pod tujo
„Slučaj?" odvrne Villefort. „Ne, ne, milostiva, to ni bil slučaj."
„In jaz vendar trdim, da je vse to provzročil slučaj. Grof Monte Cristo je slučajno kupil to nesrečno hišo, slučajno dal prekopali zemljo, in ali ni bil prav tako slučaj tudi to, da je bil nesrečni otrok pokopan baš pod tem drevesom"? Ah, ubogo, nedolžno bitje, katerega nisem mogla nikdar poljubiti in zaradi katerega sem prejokala toliko solz. Ah, vse moje srce je plamtelo za grofa, ko je govoril o tem dragem ropu, ki ga je našel pod cvetlicami!"
„Nikakor ne, milostiva," odvrne Villefort, z zamolklim glasom, „in strašno je, da vam moram razkriti vse ter vam vzeti poslednje upanje: on ni našel pod cvetlicami otrokovih ostankov, ne, in midva nimam jokati in vzdihovati, ampak trepetati."
„Kaj hočete s tem reči ?tt vsklikne gospa Danglars vsa trepetajoča.
»Reči hočem, da gospod Monte Cristo pri prekopavanju zemljo ni našel niti ostankov nrlega deteta, niti ostankov kov-čega, ker pod drevesom ni bilo niti jednega, niti drugega;"
„Tam ni bilo niti jednega, niti drugega ?" odvrne baronica, vpiraje v proknratorja svoj nepremični pogled, in zdelo se je, da se njene oči večajo groze. „Tam ni bilo niti jednega, niti drugega ?" ponovi še enkrat kakor človek, ki bi rad osredotočil vse svoje misli na jeden sam predmet.
„Ne,a pravi Villefort in zakrije svoj obraz z rokami, „ne, in stokrat ne..."
„Toda govorite vendar! Ali niste pokopali ubogega otroka na onem mestu? Torej ste me varali? O Bog) s kakšnim namenom vendar?"
»Poslušajte me, milostiva, in pomilovoli me bodete, da sem 'n 'not let sam prenašal to strašno muko, o kateri hočem govoriti zdaj prvič, in sicer zato, ker sem k temu prisiljen,«
„Moj Bog, jaz se bojim. Toda govorite vendar, jaz po- j s to hišo. Odkar sva jo zapustila midva, je bila neobljudeua, slugam."                                                                             vendar zdaj za devet let dana v najem. Takoj sem obiskal na-
, Spominjate se one strašne noči v znani nama rudeči; Jeniuika, mu izJaviI> da imam nerad> da bi Prišla *a Mša, ki sobi, svojih bolečin in moje muke. Otrok se je rodil, in jaz Je last starišev moje žene, v tuje roke, in mu ponudil odškod-sem ga dobil v roke; ni vzdihnil, ni se oglasil, ni se zganil.!1"110; Ce razveljavi najemninsko pogodbo. Mož je zahteval šest
Smatrala sva ga za mrtvega."                         '                     tisoe fraukov> dal sem mu Jih desot>  a*>  dal bi mu Jih ba
I dvajset. Saj sem dosegel stvar,  po kateri sem  hrepenel tako
' goreče. Takoj sem hitel v Auteuil.  Odkar sem zapustil  hišo
Gospa Danglars skoro pade s svojega stola.
Toda Villefort jo vjame in sklene roke, kakor da si hoče
s tem izprositi njeno pazljivost.
Smatrala sva ga za mrtvega, in jaz ga položim v majhen
jaz, ni bilo nikogar v njo.
„BiiO je ob petih   popoldne; Šel i
v rudečo sobo in
kovčeg, hitim ves zmeden na vrt  in izkopljem  grob.  Komaj čakal noči.
končam to žalostno opravilo, ko se dvigne proti meni Korzova roka. Vidim, kako se dvigne njegova postava nalik senci in posveti" bodalo nalik blisku. Silno bolečino -ačutim, zaklicati hočem, toda ne morem. Brez moči se zgrudim na tla, misle, da umrjem. F^vdar ne pozabim vašega nadnaravnega poguma, ko sem se zopet zavedel, se privlekel do stopnic in ste mi pomagali vi, ki ste sami skoro umirali. O vsem se je moralo molčati. In vi ste imeii neizmerno moč, da ste se vrnili s pomočjo babice v svojo hišo. Dvoboj je bil pretveza za mojo rano, in najina terana tajnost je ostala tajnost. Spravili so me v Versailles, in cele tri mesece sem se boril s smrtjo; ko sem končno nekoliko okreval, so mi predpisali zdravniki južen zrak. Vsak dan sem prepotoval le kratko pot, in tako so me prinesli iz Parisa v Chalons; gospa Villefort je z vozom sledila nosilnici. Iz Chalonsa so me spravili z največjo skrbnostjo v Marseille. Trajalo je deset mesecev, predno sem okreval popolnoma, po vas si nisem upal vprašati in torej tudi nisem izvedel, kako ?ara gre. Ko sem se vrnil v Pariš, sem izvedel, da se je udova gospoda de Nargonne omožila z gospddom Dan-glarsom.
„Na kaj sem mislil, odkaV sem se zopet zavedel ? Vedno le na jednb, namveč na to trtfplo, ki je vsako noč vstalo s svoje hladne postelje in grozeče stalo pred monoj; da, to je bil moj jedini, grozni sen. V Parisu sem takoj vprašal, kaj jej
,Tu so prišle nad me one temne prikazni, temnejše in strašhejše kakor kdaj prej.
„Korz, ki mi jo napovedal vendetto ter mi sledil iz Ni-mesa v Pariš, ta Korz, ki je bil skrit na vrtu, ki me je tam ranil, je lahko videl, kako sem kopal grob in položil vanj otroka. Morda je poznal tudi vas... In ali ni bilo mogoče, da nekega dne razkrije to strašno skrivnost?... Ali ni bilo to mnogo slajša osveta, ko je izvedel, da me njegovo bodalo ni usmrtilo ? Bilo je torej pred vsem potrebno, da izbrišem vsako sled one noči; ah, dasi so izginili zunanji ostanki, je v vojem srcu presilen spomin.
»Napočila je noč, čakal sein potrpežljivo. Sam sem KI v oni sobi, kateri je vsak hip zmajal veter zavese pred vrati; in vsak hip se mi je zdelo, da viclim za temi zavesami skrilega špijoha: Zdajpaždaj sem vstrepetal, zdelo se mi je, da čujeni za seboj na postelji vaše'stokanje, in'nisem Š3 upal obrniti: Vladal je molk, da se-je slišalo, kako mi bije srce, iri bilo mi je tako silno, da se mojVraha odpre znova. Končno slišim) kako zamre zun.'*j šum za" šumom, se prepričali?, da me ne more nihče ?niti videti, niti slišati, in se odločim, da grem na vrt.
(Dalje pride.)
IzkBZ dOŠM darov za pogorelca KarolaVuga iz Vedrijana, katere je podpisano županstvo prijelo, so sledeči:
Župni urad Solkan 50 K, Župni urad Kamnje 20 K, dekanijski urad Št. Peter 15 K, dekanija Ločnik 11 K, župni urad sv. Križ 10 K, župni urad Rihenberg 10 K 30 v. vikarijat Sovodnje 8 K, župni urad 8 K 58 v, vikarijat Osek 6 K, kuracijski urad v Pevmi 5 K, duhovnijski urad Gorenje Polje 6 K, du-hovnija Št Andrež 7 K, kuracijski nrad v Bi-Ijah 5 K 60 v, župni urad Lokve 4 K, župni urad Kojsko 10 K,, vikarijat Gradno 10 K, župni urad Št. Martin 14 K.
, Podpisano županBtvo se toplo zahvaljuje v imenu ponesrečenega vsem gg. nabirateljem in darovalcem. Bog plačaj 1 Ob enem se na-prosujejo še oni, kateri niso doposlali oziroma • .nabrali, naj blagovole v olajšanje bede prizadeti družini čim preje nabrati in doposlati. — Vsaki in tudi najmanjši vinar- dobro došel. ~-^-Županstvo Kojsko dne 28. jan. 1906. Za župana : Lenardič.
Opozarjamo na občni zbor »Sokola" v Gorici,
ki se bo vršil jutri dne 1. februarja 1906. (četrtek) zvečer ob S. uri v hotelu „Pri zlatem jelenu" po že objavljenem dnevnem redu. —
Kolesarski plOS, —- V soboto se bo vršil v »Trgovskem Domu" veliki ples kolesarskega društva „Goricau. Kakor čujemo, dela odbor pridno na to, da bo ples res lep, sijajen in animiran. Kolesarsko društvo se pridno giblje, in ker ima naše občinstvo vedno siipatije do tega društva, je pričakovati prav izdatne udeležbe.
Začetek plesu je ob 8V2 zvečer.
Kdor pomotoma ni dobil vabila na ples, naj se obrne na g. E. Drufovka v Gorici.
Mestnim fizikom v Gorici je imenovan dr. Jos. Bramo.
Vo|aŠW nabori se bodo vršili letos takole: V Gorici za okolico dne" 9., 10., 12., 13., 14. in 15. marca; v Ajdovščini dne 20. in 21. marca; v Kanalu 16. in 17. marca; v Tolminu 28. in 24. aprila; v Cerknem 26. aprila; v Kobaridu 28. aprila; v Bovcu 30. aprila; v Komnu 20. in 21. aprila; v Sežani 17. in 18. aprila; v Gradišču ob Soči 3. in o. marca; v Krminu 1. in 2. marca; v Tržiču 1!. in 12. aprila; v Červinjauu pa 19,20. in 21. aprila.
Dijaški koncert. — Čujemo, da priredijo slovenski srednješolski dijaki v Gorici v kratkem koncert, katerega čisti dobiček je namenjen dobrodelnim svrham.
Soška podružnica sIgv. plan. društva v Tolminu-
—  Dne 24. januv. t. 1. se je vršil občni zbor tega koristnega in zelo delavnega društva. Najvažnejši sklep je ta, da se bo gladila v tem letu Krnska koča, seveda na priprav-nejšem mestu, nego je stala prejšnja Triller-jeva. Preskrbe" se tudi razne naprave ob novi železnici, da nas ne prebite tujci. V ta namen naprosi društvo denarne podpore želez, mini-sterstvo in pa deželni zbor. V novi odbor so bili izvoljeni: Dr. G run t ar, predsednft, Perpar Ivan, c. kr. financ, tajnik, podpredsednik, Ant. Kutin. c. kr. vod. učit pripr., tajnik, Aleks. G olja, c. kr. davč. adj., blagajnik, Iv. Bonač, c. kr. davč. prakt. gospodar; odborniki in zaupniki za posamezne okraje pa: Di H. Turna v Gorici, Alojzij K r i z n i č v Kaaalu, Stres Anton, učitelj v Idrskem, Andryšek Frau, kurat v Logu.
—  Bodoljubi! „ Soška podružnica" je v sedanjih časih eminentne važnosti. Njena eksistenca je iz znanih vam uzrokov neobhodno potrebna. Pristopite torej vsi društvu, ki hoče obvarovati narodni značaj našim goram, a odpreti svojcem in tujcem tajinstvene krasote mile naše domovine.
HlPWC. — V soboto je pela »Gorica" slavospeve novoimenovanemu nadškofu dr. Se-deju. „Gorica" pa je glasilo dr. Antona Gregorčiča, tistega žalostnega viteza, ki je hotel postati ^ikof pa je pogorel. Prej je intrigiral proti Seueju, sedaj pa mu poje slavo. Za kaj takega je zmožen le klerikalen hinavec don Antonijeve vrste.
TolBiB, 26. januvarja. — Tukajšni posestnik in trgovec gospod Andrej Vrtovec je daroval za ubožno šolsko mladino za 20 K šolskih potrebščin, za kar se mu podpisano naj-iskrenejše zahvaljuje. Vodstvo Šole v Tolminu. Voditelj: Fr. Kašca.
Iz Tolmina. — Redlteh je daroval po glavarju ozir. šolskem nadzorniku tolminski ubogi šolski mladini 123 K. Šolski voditelj pa proslavlja javno samo glavarja in šolskega nadzornika radi teh 123 K. Čemu je to podobno?
Iz Dorilberga. — Ne 18. febr., ampak 25. febr. se bode vršila že naznanjena veselica društva »Naprej«. Sodeloval bo vojaški orkester.
Društvo »Naprej"  si nabavi društveno j zastavo, katera se razvije mogoče že prvo nedeljo letošnjega maja.
Sokolska maškerada »Narobe svet". — Saj
smo vedeli, da poziv v zadnji številki ne ostane glas vpijočega v puščavi. — Nekateri so nam skoraj zamerili domnevanje, da jih je treba še-le opozarjati, češ da so uže koj v lanskem postu pričeli s pripravami za letošnjo niaške-rado. Si tacifssent! Čutili so - ker zadeti — potrebo opravičevanja. Pa nič ne de; bolje da se opravičujejo nego da se sploh ne zmenijo; sicer te — Pustu bodi hvala — lahko na prstih naštejemo. Skupine se oglašajo kar po vrsti — ena celo iz pekla — tako daleč je segel naš glas. Kar srbi nas, da bi še druge našteli, pa ne smemo, vsaj sedaj še ne. To pa lahko izdamo, da si je markonografski izprosil vstopnico oni angleški fotograf, kateri je liže na drugih slavnih maškeradah „gor jemal" brez aparata in kar nLxavno malone da bil nihče siljen delati pri tem prijazen »gsiht". Prosili bi tudi, da ptistaželjno občin-činstvo brzda radovednost glede daril. Izložena bodo pravočasno in povemo pravočasno tudi kje.
PS. Oni radovednež, kateri je poprašal, ali bo res „vse narobe", naj si le preveč glave ne lomi. V vaše pomnjenje Vam povemo, da vhod v dvorano ostane, kjer je; plesalo se bo v dvorani kakor doslej; kako se bo pa plesalo, no-to bodete pač videli. Dodatno objavljamo omenjeni markonogram dobesedno: London. Smem priti maškerada Sokol Gorica ? markon-odgovor plačan. Patersen. — Radi markonod-govora moramo sklepati.
Izpred SOdnije« — 63 letni F. Colauti iz Marijana je bil obsojen radi javnega nasilstva in radi nevarne pretnje na 13 mesecev težke ječe s postom vsak mesec. — Radi javnega nasilstva je bil obsojen na 7 mesecev ječe 34 letni A. Hrovat iz Lokve. — Radi tatvine sta bila kaznovana P. Grohan in K. Fakin, prvi na 6, drugi na 5 mesecev težke ječe s postom.
Brez Sredstev. — Aretirali so 40 letnega R. Steinglauberja iz Niča, pristojnega v Mo-nakovo, ker je bil brez vseh sredstev-
Bralno in pevsko društvo v Dobravljah na Vipavskem 'vabi k rednemu letnemu občnemu zboru, ki bode dne 11. februvarja t. 1. pri g. J. Jerkiču ob 3'/2 uri popoldne z običajnim ˇsporedom.
Gtili Smo, da se slovenska mladina z veseljem pripravlja na svoj drugi sijajni ples, pri katerem nastopi v polnem številu. Priprave se vršijo Že dolgo, in kakor sodimo po istih, vspe ples gotovo sijajneje od lanskega. Odbor gor. slov. mladine se nadeja, da se slov. občinstvo odzove vabilom, ki se razpošljejo te dni, in to tembolj, ker se morebitni prebitek razdeli med goriška narodna društva.
Domačini V Mirnu vabijo na plesni venček, kateri prirede za povabljence dne C. februvarja t. 1. točno ob 7Va uri zvečer povodom otvoritve krasne velike dvorane gosp. Josipa Marmolje. Svira oddelek vojaške godbe c. kr. pešpolka št. 47.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v
Sežani bode imela na Svečnico 2. febr. v prostorih čitalnice svoj občni zbor.
Odprti lefoTll, — V petek na Svečnico bosta odprti popol. v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni.                __________
Razgled po suetu.
Državni Zbor se je sešel včeraj. Na dnevni red je bil postavljen v prvi vrsti rekrutni zakon. Glede" volilne reforme se čuje, da predloži vlada načrt po preteku 14 dnij.
Včeraj je začelo prvočitanje rekrutnega zakona. Sternberg j napadal Gautscha in Goluchowskega, — Predlogo o luSkem vseučilišču v Rnveretu je vlada umaknila.
Posli prenesenega delokroga odvzeti tržaškemu
magistratu. — V ponedeljek je razglasilo namest-ništvo v Trstu, da se posli prenesenega delokroga odvzamejo tržaškemu magistratu. Razglas namestništva se glasi: Na podlagi § 128 odstavek 2. ustave državno neposrednega mesta tržaškega od 12. aprila 1850 drž. zak. štev, 139, odredila je vlada glasom odloka c. kr. ministerstva za notranje zadeve z dne 23. januvarja 1906, štev. 9016, M. I. ex 1905. od-nosno glasom odloka e. kr. ministerstva za nauk in bogočastje istega dne, štev. 160' K. U. M., da se mestnemu magistratu tržaškemu odvzamejo od njega do sedaj v prenesenem občinskem področju oskrbljeni posli politične oblasti I. istance kakor tudi mestnemu magistratu tržaškemu v smislu točke 4, ministe-rijalne naredbe od 10. februvarja 1869. drž. zak. štev. 19, poverjene zadeve okrajnega Šolskega nadzorstva, in da se ti posli v prihodnje
opravljajo po posebnem v to postavljenem na* mestništvenem svetovalcu, kateremu bo naslov „c. kr. namestništveni svetovalec v Trstu". — „C. kr. namestništveni svetovalec v Trstu" prevzame tudi opravila javne varnosti in po- ' lieijskega nadzorovanja, oskrbljene do sedaj od c. kr. namestništvenega poverjenika za tržaško okolico. — V napravah obstoječih v Trstu glede davčnih zadev se s tem ničesar ne premeni. — Ta naredim stopi v veljavo dne 12. februvarja 1906. — C. kr. namestnik: Ho-henlohe 1. r.
Tržaški Slovenci so zahtevalii le emancipacijo okoličanov od magistrata v stvareh politične oblasti prve instance, namestništvo pa je šlo Še dlje ter je vzelo tudi glede mesta magistratu posle prenesenega delokroga.
Mesto „c. kr. namestništvenega svetovalca v Trstu" je zavzel takoj namestništveni svetnik Fabiani.
Nova velika tatvina v Trstu. — v Trstu se
je zgodila zopet velika tatvina. Neznani tatovi so ulomili v sladišče tvrdke Popper, prevrtali blagajno ter vzeli iz nje 6000 K denarja. To je prav blizu policije! Pred kratkim so pisali tatovi policiji, da okradejo pošto. Policija je stražila pošto, med tem pa so v bližini policije izvršili novo veletatvino!
Spomenik Verdiju v Trstu.       v soboto so
odkrili v Trstu na trgu sv. Ivana spomenik laškemu glasbeniku Jos. Verdiju. Udeležba pri odkritju je bila majhna. Zvečer so peli v Verdijevem gledališču izključno le komade iz njegovih oper.
»Trgovski dom" V Ljubljani« — Slovensko trgovsko društvo je sklenilo postaviti si svoj »Trgovski dom", ki ima biti velikega pomena za slovensko trgovstvo.
Duhovnik pretf porotniki. — Pred poroto v
Zadru sodijo farovškega hlapca S. Kovačeviča, da je ubil sorodnico župnika Fr. Tomaževiča v Polesniku, po imenu Ana Rančigaj. župnika Tomaževiča in njegovo ljubimko A. Ostric pa, da sta nagovorila hlapca k umoru. Umorjena je imela premoženja 45.000 K.
Zastrupil se je Župnik v Klošter-Ivanicu na Hrvatskem. Uzrok: preiskava proti njemu radi razmerja s poročeno ženo.
Jugoslovanska manifestacija na Dunaju. Nedavno
tega so priredili jugoslovanski akademiki na na Dunaju shod, na katerem so razpravljali o politični in ekonomski strani srbsko-bolgarske carinske zveze. Vsi govorniki so s posebnim zadovoljstvom iti z velikan navdušenjem kon-statovali fakt velike zmage jugoslovanske misli. Jugoslovanski akademiki so se med sabo zavezali s častno besedo, da se bodo vedno borili za jugoslovansko idejo. Shod je*nato sprejel to-le resolucijo: 1. Shod navdušeno pozdravlja carinsko zvezo, ker vidi v njej začetek sloge med srbskim in bolgarskim narodom, po kateri so hrepeneli vsi pravi srbski in bolgarski rodoljubi; 2. shod zahteva, da obe vladi v vso odločnostjo branite zvezo dotlej, dokler bodo v nevarnosti najvitalncjši interesi ene ali druge zvezne države; 3. shod apeluje na oba bratska naroda, da vztrajata na potu sloge in bratstva in se ne dasta zavesti s te edino prave poti od nikogar. Ta resolucija se je soglasno sprejela s klici: Živela balkanska konfederacija, naj živi neodvisno in svobodno balkansko slo-vanstvo!
Danski M\ Kristijan je umri dne 29. t. m. Bil je najstarejši vladar v Evropi. Rodil se je leui 1818.
Sestanek na B .:!. — Na Reki se sestanejo 17, febr. voditelji ogrske koalicije s hrvatskimi, dalmatinskimi in srbskimi poslanci.
Na Reki gradijo novo ladijedelnico, in sicer jo gradi delniška družba Danubius. X ladjedelnici bo uposlenih 1000 delavcev.
Mrtvaške pesmi pojejo na Francoskem župniki,
ko izvršujejo finančni uradniki popisovanje cerkvenega imetka. Tako se je zgodilo v več občinah v deparlamentu Ardennes. Zvonili so tudi z mrtvaškimi zvonci
Jgponskl vojni troškl. -- Državna uprava japonska izkazuje vojnih troškov 1170 miljonov jeaov.
Srbija. Z— Carinska vojna med Avstrijo in Srbijo se poostruje. Srbi mislijo naročiti topove na Francoskem, materijal za železnice v Nemčiji. Vse je uneto za boj proti Avstriji, katero zadene končno škoda. Vmes ima svoje roke tudi Nemčija, ki dela proti avstrijskem« prometu na iialkanu.
Posl. Vukovic bo v avstr. parlamentu interpeliral v tej reči.
Poslano*)
na dobroto moko, prosim svoje cetij. gg. odjemalce da vzamejo to vest na znanje ter mi v bodoče ohranijo naklonjenost ker zagotavljam, da izdelki mojega mlina bodo odslej na takem glasu kakor so bili vedno.
Tudi z osobjem vposljenim v mlinu, se je morala napraviti vsled novo ustvarjenega položaja potrebna sprememba. Posli pri novih strojih zahtevajo od uslužbencev pač malo ročnega dela, a tim več pa strokovne inteligence in natanjčnosti, vsled česar imam v podjetju le take ljudi, kateri so popolnoma kos svoji nalogi.
V obče se opazuje, da se dogajajo v začetku pomote in pomanjkljivosti skoraj pri vsakem novem automatičnem mlinu. Temu je kriv popolen preobrat v delovanju in ker taka nova naprava ne more hitro vstreči lokalnim razmeram in potrebam  tako kakor bi bilo želeti.
KoneČno vabim svoje cenjene gosp. odjemalce, da si o priliki ogledajo prostore mojega novega automatičnega valjčega mlina ter bil jezim
posebnim spoštovanjem
Udano podpisani si usojam sporočati svojim cenjenim gosp. odjemalcem, da so popolnoma odstranjene vse ovire pri strojih mojega novega automatičnega mlina, da isti izvrstno deluje ter nudi nepričakovano ugodne vspelie. Ker so imenovane  ovire  vplivale  včasih  tudi
*) 55a vsebino pod t«m naslovom j« odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
lastnik uflljčnega mlinu U). 3ochmann u fljdouščini.
Opravilna številka E il»fi
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 26. jan. 1906. opravilna številka E 119/0/2 se prodajo dne 21. februvarja 1906. predpoldne ob 10. uri v Gorici na javni dražbi rum, slivovic itd.
C. kr. okrajna sodnija v Gorici
oddelek VIII. dne Lll. januvarija 1906.
Peiizon-
It
ne dobiš za gojitev kože, osobito za odstranitev peg in za dosego nežne polti boljšega in uspešnejšega zdravilnega mila, nego je preizkušeno
Bergmannova lllijno mieOnato milo
Bergmann & Co., Dečin ob Labi.
Prodaja kos po 80 vin.:
JOSIP ZORNIK
Gorica.
Opravilna številka E l:Ut>
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 26. jan. 1906. opravilna številka E 13462 se prodajo dne 20. februvarja 1906. predpoldne ob 10. uri v Gorici na javni dražbi premičnine.
G, kr. okrajna sodnija v Gorici
oddelek VIII. dne  27. januvarija 1906.
P e 1 i z o n.
5 kron in še več zaslužka na dan.
Družba za domač« dela m stroje? za pletenje, iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi  celo leto.  Ni  treba nobenih  znanostij.  Se  ne [gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi, Družba za domaČa dela in strojeu z* pletenje f omat H. Wbittick k C.o — Prag* trg sv. Petra 7. J. 434. — Trst, ul. Gampa-nile 13—434.
Raunokar je dospelo črno fino blago
===== Z0 sedanjo sezono '=====
pripravno posebno za plesne črne obleke za gospode kakor tudi nouoporočence.
Izdeluje se v vsakem kroju
^^i^tantoo jpta želji, jiaro&iikov. Cene oblek so sledeče:
Sako-obleka    .    ........K  45*— naprej
Smoking-obleka    ......    <.    .    „  60-—      „
-Jaket-ebleka -.   .    .    .    .    .    ,'   ;   .    „  60-—      „
Salon-obleka.....•...,-   „  65.—      „
Frak-obleka     .........,    5,  80-—      „
„Čamara", češka narodna noša .    .    .    „  70-~      „
AlltOn    KrUŠič    trgovec in krojaški mojster D Qorid, tekaliSče Josipa Derdi 33 in tekališče frana Josipa št. 35.
A. vri. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste : rajbiijšifi tvrdfc iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niče
l              s prodajo na drobno in debelo.
e Prodaja na drobno: K -"64,   '12, - 80, -"38, •96f 112,1*20,136,144, f 60,180, 2-.
------Na debelo cene ugodne.    -------
; Pošilja  poštnine prosto na dom.  Posodo se » jiušča kupcu do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. f Pravi  vinski   kis in  navaden.  Zaloga --------------mila in. sveč. —-------------
Cene zmerne*
Posestvo v Črnicali
¦i^ se proda
bodisi v celoti ali po kosih. Hiša štev. 19. v Črntčah je primerna za trgovino, gostilno, ima velike kleti za vino, hlev za živino (30 konj; posestvo obsega več travnikov, njiv, vinogradov in gozdov. xxxxxxxx>.;^xaxx-=.xxaxa>oo<x Ponudbe na upravništvo.
Razpis službe.
Razpisuje se mesto okrožnega zdravnika pri Sv. Barbari v Hal. S*alna plača 1468 K.
Prošnje je pošiljati sanit. okrož. odboru pri Sv. Barbari v Hal. do 1. sušca t. 1.
Gorica # Gorica
H6tel
Sli
!1.
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj.-pivo.
Oklic prostovoljne dražbe zemljišč.
*            Dne 8. in 9. februarja t. L ob 9. uri dopoldne se bode
"?r^|a v Rihembergu na licu mesta šodnijska prosto-\ r?ljna dražba obsežnih zemljišč, ki spadajo v zapuščino pok. A dele pl. Pregl, c. kr. poštarice v Kihembergu in so sedaj lastnina slaboumnega Emila pl. Pregl. Prodajali se bodo vinogradi, gozdi in s e n o ž e t i pod davčne občine Rihemberg in B rje ter hiša št. 51. v RihemJbergu z gospodarskimi poslopij in vrtom (vlož. št. 518. d. o. Rihemberg, 1., 2, 4, 8., 10., 12., 13. in „14. telo ter vlož. št. 324. d. o. Brje 1. in 2. telo) po posameznih parcelah in odmerjenih parcelnih delih. Te posamezne parcele in parcelni deli so razvrščeni v štiri gospodarske skupine, ki se kupijo lahko tudi skupno. Vsklicna cona znaša:
za parcele in parcelne dele, zapopadene v prvi skupini skupno.................. K   3725-40
za one v drugi skupini .  ...  .   ,   ,  .  .   .   .»    568875 . .     «   . <   « tretji       >...........»    7000 •¦—
«   "t Četrti      *        ...........< 10399 92
Vsklicne cene in mero posameznih parcelnih dolov so razvidno iz dražbonih pogoje v. Dražbene pogoje daje na vpogled sodni odpo?» .noc g. Artur Lokar, c. kr. notar v Ajdovščini, ali oskrbnik premoženja g. dr. Dragotin Treo, odvetnik v Gorici, pri katerih se dobi na zahtevo tudi. brezplačno izpisek posameznih parcel in parcelnih d< jv z mero in vsklicno ceno. Na dan dražbe se bodo dražbe*: pogoji še posebej pojasnili v Rihembergu. Pripomni se, da morajo ponudniki pred dražbo položiti 10# vsklicne cene za vsako parcelo ali parcelni dol kot varščino.
Dr. Dragotin Treo, idvetnife v Gorici,                           ftrlur Mar, c, k<\ notar v Ajdov&ini,
kot skrbnik.                                             kot sodni odpo^knec.
naznanilo.
Podpisanec si usoja sporočati slavnemu občinstvu, da je otvoril--------------------------______.
 novo  restavracijo
v suterenu „Trgovskega Doma"
ki je preskrbljena z vsem komfortom.
Toči  se izvrstna domača bela in črna. vina ter pivo »Piintigam*.
Izvrstna domača kuhinja postreže z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili.
Postrežba strogo točna.
Prostori so prirejeni po uzoreu dunajskih restavracij v »Rath-hcuskellers »Majolikakeller« na Kerntnerici, in so električno raz-_ svetljeni in greti s eentralnokuf ja v6.
Svojim rojakom in prijateljem v mestu in na deželi se za obilen obisk toplo priporoča
udani
Peter Birsa,
lastnik in gostilničar.
rf^i"!"! <m»g<m*šp mm^^^^»m^^^ ¦&>»&* fc*lk*1if i^li*1 jt*^^ w>&>
RAZGLAS.
Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtue oblasti — sprejemati vsa naročila
električne luči A A A M d) in gonilnih naprau,
kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko.
Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pr. nkujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v naše stroko.
Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila
spoštovanjem udana
Ivan Potočnik & A. Hiigel
Mehanična delavnica.
Vpeljava plina, vode In električne luči.
V Gorici, za vtjašnico štev. 13.
P. n.
Ker nameravam svojo trgovino uravnati večinoma za prodajo izgotov-Ijenih oblek, prodajam krojno blago, ki ga imam v zalogi, do 25 ^& pod tovarniSko ceno. Posebno črno blago za novice, rimske suknje za vsakega novica za samih 28 K i. t. d.
Kdor se hoče po ceni dobro obleči ima zdaj ugodno priliko. Jamčim za to, da mu ostane v dobrem sp minu tvrdka
H. POVEBAJ
v Eorici, na Travniku št. 5.
Ivan  Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
¦¦*      trg Korenj it, «.      -»*-»
Namizno orodje in posodje vseh vrst.
Priznano težko poarebrnjene
najlepše forme.
j Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni ; izdelki.
Jedrno nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele,  res' vracije •in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-
C. kr. dvorili založniki
Christofle & C.,c - Dunaj
I. Opernring 5 (Heinrichshof).
—  Ilustrovan cenik na zahtevanje.  —
V  vseh mestih  zastopano  po prekupcih.
Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelk gornjo tovarniško znamko in ime Christofle
Izvrstna prilika potovanja
Amerik6jeii«»'s6re* HAMBURG
z najnovejšimi parobrodi, s katerim je sigurnost vožnje n?-;v;opolneja, ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo šte-nike, obsežnosti novih pai-vilkov katera se imenujeta:
prui:   „ Amerika4' 690 čeuljeu dolg itšinft 53 globolf nosi 22.250 ton
drugi: „Kaiserin flugiista Diktoria"    „ 25.000 „
toraj vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. - Vožnja preko oceana samo cca 7 dni. Potniki odhajajo -----------ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — —   -
Na željo pošilja natanjčni poduk brezplačno zastopnik
"OS&SSff' Fr. Seunig Ljubljana
Zahtevajte pri nakupu
Kchicht-ovo stedilno milo
" tB^immmmm^mmm^m           z znamko »jelen«. *-*u
Varstvena znamka.
Ono fe BW* zajamčeno Čisto   "»Xa| la brez veake kiodljlve prlmeal. Pere Izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamceno pristno, perilu aeSkedlflvo milo na| dobro pazi da ho latal vsak komad Ime „SCHICHT" la varstveno znamko »JELEN". Bscrg Sefelcht Jkseslg a. E. —  K#JvaLfa tovarna to vrste na evropejskem ozemlju I
== Zastopnik: Dmberto Bozzini.- Gorica, Magistratom ulica.  =
Dobiua se pousod!
s,
S
s
s •I
s
ceeei
Oiviie novosti
za pustne veselice
čipke, cvetlice, berdnre, modne tale, svile, šepe, rokavice in nogavice, nioderce, ovratnice, perilo za gospode, toaleta* mila in dišave v največji izberi
samo  pri  ::::::::::::
GORICA
Gosposka ulica štv. IO.
[•••J
J.Primožič
— optik =
naznanja, da je otvoril svojo delavnico
v ulici Vetturini štev. 3.
Naprodaj ima: očala, zlata in niklasta vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči.
Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „S
8 cesarskimi orzoparniki „kai3EK vvilhelot n.», „kkuwfkinz vviuifcLM" In „KAISER WILHELM der GROSSE".                              I
Prakomorska vožnja traja samo 5-6 dni.       •"d
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega   j"^
parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite    v>3 <
\ Ijub^ani edino le pri                                              ^^
EDVARI TAVČARJU, Motate llM št 35  =
t        nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju".                  tza
Odhod iz LJubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se   M
tičejo pot'   jmja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.   i=a
Potnikom,    ^aenienim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo,    (   ^
Ar»     ', fTt&h, Wioming,  Nevada,   Oregon in  Washington  nudi naše  društvo   *   -*.
posebno  ugodno   in   izredno   cčno   Srez   Galveston.   Odhod   na   tej   progi    tT3
iz Bremna enkrat mesečno.                                                *~~7t Ta se dobivajo pp tudi listki preko Baltimora In na vse ostale dele sveta, kakor:
#    Brazilijo, Kubo, Buenoa-Aires, Oolombo, Singapore v Avstralijo itd,            «
Razglas.
Podpisano podjetje ima na postaji Sv. Peter pri Gorici
več tisoč malih —. že rabljenih švelerjev, katere proda
=> kakor les za kurjavo po jako nizki ceni. <s== .
Gradbeno podjetje
modile & drug. —Celouec
Gradbeno vodstvo v Rihembergu.
»Goriško vinarsko društvo"
-----—  (vpisana zadruga z omejeno zavezo)  —
-         v Gorici ==:
****** ima v svojih zalogah in prodaja «<**•*<*<»
naravna in pristna vina
****** z Brd, z Vipavskega in Krasa. ¦<»*«*•»
Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba todaa in reelna.
!   Sedež draštfa:  (gorica, ulica JSa*zelIii)i %%.
^T........III                                                                              ¦             ^                                                                                                                                                                                                                                       ______________________
Se dobiva v vseh lekarnah.
Najboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
REVMATIZMU in PROTINU
IG   liker   Oodina   izdelan v TrBtu v lekarnah R«»««l fiodina, lokama „Alla Madonna dalla Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Gcdlna, ju   unči    uUUIIia   lekarna „JM< laaa", Via del Farn.flo 4.
Cena steklenice K 1*40. Iz Trata se ne razpošilja manj nego 4 steklenice proti povzetju aH naprej poelanim zneBkom K 7- prosto poštnine.
Tr^oVjko-obrtna zadruga V Oorici
reg-istrovana zadruga z aeomejenim Jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 190G. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti G%  obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji iz posojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej mesto uradnine %% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4V*#> večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.