številka 48 PTUJ, dne 14. decembra 1962 CENA 20 riN »TednOr tehaja pod tem slčraj8a> nim imenom od 24 nov 1961 da- na oredlog Ob(^in«kih oTednikf' zavod s samostoinim fi- nansiramem — Odgovom; ured- aik: Anton Bauman - TTrpdniftvo m uprava Pbal, Lackova « — Te- iefon 156. fekovml ra^un pri Na- rodni banki Ptui St 604-lfl-l-20fi - Ti5ka <*asopJsno podietip «Ma- fiborski tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina ?a tuzemstvo 1000 din, za inozem- stvo 1500 din. Letnik ___ Gibanje gospodarstva vormoški občini Na sobotni seji sta zbora Obč inskegra ljudskega odbora Ormož na skupnem nasedanju razpravlja la po poročilih o gibanju gospo- darstva v občini v devetih mese cih letošnjega leta, nadalje o sta- nju gostinstva, o delu civilne za ščite, požarne varnosti in o delu dimnikarjev in pomenu dimnikar ske službe. Na ločenih sejah so bili potrjeni nekateri sklepi. Celotni dohodek, ki se letno obravTia<'a na osnovi plačane re- alizacije, je v tretjem tromesečju znašal 842 milijonov dinarjev, kar je za 17 milijonov, ali za 2,1 »/o več od celotnega dohodka, istega lanskega tromesečnega obdobja. Ugotovljeno je. da so letos porab- ljena sredstva porasla za 1 "/o od istega obdobja lani. V ekonomič- nosti poslovanja v gospodarskih organizacijah ni nastopilo kako posebno izboljšanje, narodni do- hodek pa se je glede na lansko obdobje zvišal za 5,4 ";n. V celoti je čisti dohodek zadostoval za kritje vkalkuliranih bruto oseb- nih dohodkov. Za letošnje periodične obraču- ne gospodarskih organizacij je značilen prehod obračuna od fak- turirane realizacije na vnovčeno. Postavljen načrt celotnega do- hodka kmetijske proizvodnje dnižbenega sektorja KZ »Kombi- nat — Jeruzalem« Ormož je bil v višini 1,978.744.000 dinarjev. Le- tošnja devetmesečna realizacija je znašala 1,420,386.000 din ali samo 71,8 fft. Razvidno je, da zadruga v tretjem tromesečju ni dosegla previdenega načrta, na kar sta predvsem vplivala nerealizirani odkup in elementarna nezgoda toča. Nemogoče pa je določiti re- zultat realizacije zaradi nedovr- šene kmetijske proizvodnje. Večje investicije kot lani KZ »Kombinat-Jeruzalem« Or- mož je imel letos predvidenih 715 milijonov dinarjev investicij, kar je 476 milijonov dinarjev več kot lani. Kom.binat daje največ sredstev za obnovo, saj je letos bilo obnovljenih 35 hektarov vi- nogradov, in pripravljalna dela so bila izvršena za obnovo 40 hektarov, kar velja 81 milijonov dinarjev. Investicijski program nadalje predvideva obnovo 300 hektarov vinogradov in 39 hekt- arov sadovnjakov. Glede na go- spodarski in turistični pomen je kombinat uporabil za gradnjo ce- ste Ormož—Litmerk 20 milijonov dinarjev, cesta Vinski vrh- Jeru- zalem pa je že predana prometu. Nadalje je letos Kombinat inve- stiral 20 milijonov dinarjev v gradnjo hleva telet za 300 glav. Investicijski plan predvideva nakup plemenske živine za 20 mi- lijonov, od katerega zneska je že 11 milijonov izkoriščenih, preosta- nek pa bo do konca tega leta. Štipendiranje kadra predstavlja Kombinatu tudi eno izm.ed važnih investicij. V tem pogledu je po- svetil veliko skrb predvsem sred- nje strokovnemu kadru, toda za- radi pomanjkanja višje in vi- soko strokovnega kadra je priza- deta proizvodnja, zato bo nujno prihodnje leto ta problem rešiti bolj preudarno. 700 ha več družbenih površin Vse doslej je Kombinat zaradi pomanjkanja finančnih sredstev temu vprašanju posvečal premalo pozornosti, v zvezi z nalogo po- večanja družbenih kmetijskih po- vršin predvideva investicijski na- črt Kombinata 123 milijonov di- narjev za nakup zemlje v letu 1963. Letos so bila sredstva v vi- šini 18 milijonov dinarjev za na- kup kmetijskih površin že izčrpa- na Nujno pa bo poskrbeti za to, da bo Kombinat obdelal tudi še tista privatna zemljišča, katerih lastniki ne stremijo za višjo pro- izvodnjo. Glede na zastoj pri gradnji vinske kleti letos ne bo realizi- ranih 200 milijonov dinarjev in- vesticij. Vzrok temu je zakasni- tev projektov. Ena izmed važnih investicijskih postavk Kombinata je nabava mehanizacije, v kate- ro je bilo letos vloženih 90,5 mi- lijona dinarjev, medtem ko je bilo za razširitev strojnih lop po- rabljenih 8 milijonov. Tak zne- sek je bil tudi vložen v ureditev komunikacij in v obnovo gozdar- stva Negospodarske investicije so ob- segale vlaganje v stanovanjsko graditev — 8.5 miljona dinarjev Zaradi povečanja števila zaposle- nih bo moral Kombinat resno na- četi to vprašanje, ker si bo le v tem primeru zagotovil potrebne kadre. Po(|OJtJi3eno sodelovanje Jesenski plan kmetijske proiz- vodnje v sodelovanju je predvi- del zajeti 600 ha pšenice in 200 hektarov ječmena. Sklenjenih je bilo 861 pogodb za 552 ha pšenice, kar je glede na lani za 58 ha več. dočim je kooperativna setev ječ- mena izvršena le z 11 odstotki. Treba je poudariti, da je bilo glede sodelovanja storjenega premalo. Tako bo nujno že pred pomladansko setvijo povečati šte- vilo kadrov za kooperacijo in si- cer s strokovnjaki, ki se bodo znali uveljaviti in prikazati kme- tu rentabilnost in pomen koope- racije. Sodelovanje naj bo akcija, ki bo vzbudila interes zadruge in kmeta. Pred jesensko setvijo je bilo zamenjanih 80 ton pšenice za serhe, Kombinat pa je imel na zalogi 760 ton umetnih gnojil. V sodelovanju je potrebno hitreje prehajati na kompleksno proiz- vodnjo, kjer je glavna možnost za njeno pocenitev. Premalo za zakol V letošnjem tretjem tromeseč- ju je bil odkup prašičev napram lanskemu manjši za 31.5 "'o. ven- dar je vrednostno zmanjšanje samo za 25,5 "'n. Temu je pripo- mogla višja odkupna cena. Krom- pirja je bilo odkupljenega le 45,7 "'n lanske količine, medtem ko je vrednostno dosežen z 90.3 "/n. Na vse to je predvsem vplivalo neodgovorno dviganje cen, realizacija odkupa jajc, lesa in še nekatefih pridelkov kot v istem obdobju lani Porast odku- pa je sicer vrednostno za 6 "/(i^ višji, čeprav je količinsko pod lan- skim povprečjem. Tudi pri odku- pu govedi je zabeležen večji pa- dec. I ; 120 vagonov sadja K večji realizaciji je tudi pri- spevala prodaja sadja, katerega pridelek je znašal 120 vagonov, I kvalitetnega sadja pa je bilo sa- , mo približno 31 vagonov. Pride- j lek mošta je letos napram lani za 50 " n ali za 107 vagonov manj- ši. Letošnji pridelek koruze je količinsko presegel pričakovanja. INDUSTRIJA Predvidena proizvodnja ormo- .ške opekarne bo dosežena, kljub temu da traja žganje dalje časa od lani. Zaradi stagnacije m po- manjkanja obratnih sredstev je bilo podjetje prisiljeno prodajati izdelke izpod lastne cene. V pri- merjavi 5 preteklim obdobjem, je celotni dohodek opekarne narasel za 2.1 "in. narodni dohodek pa je padel za 5.5 ".n. Bruto izplačani osebni dohodki so manjši za 27.2 o/n. Kljub težavam se je celotni do- hodek v tovarni »Jože Kerenčič--- povečal za 1.5 "'o. napram lani pa je narodni dohodek padel za 3.8 odst.. bruto izplačani osebni do- hodki pa so porasli za 6.9 "/o. čeprav se je število zaposlenih znižalo za 14,2 "/n. Predvidenih in- vesticijskih sredstev 74 milijonov podjetje ni realiziralo. Za podjet- je je nujna preusmeritev proiz- vodnje. Podjetje postopoma opu- šča proizvodnjo nerentabilnih proizvodov in se vključuje v ko- operacijske posle. TRGOVINA Trgovsko podjetje »Zarja« Or- mož izkazuje, da je doseglo ce- lotni dohodek v preteklem letu z 99.6 "d. plan sam pa le z 65.3 od- stotka, kjer so tudi všteti nepla- čani krediti, ki znašanjo približ- no 53 milijonov dinarjev. Po fak- turirani realizaciji se je celotni obdobju dvignil za 8.8 "o. Zaradi zmanjšanih porabljenih sredstev pa se je narodni dohodek v tem obdobju dvignil za 26.5 "'n. Bruto izplačani osebni dohodki so na- rasli za 12.5 "fn. toda ne v večji meri kot dohodek Do konca leta bo investiranih 6 milijonov di- narjev za urejanje trgovin in na- bavo inventarja. Računa se. da bo trgovsko podjetje doseglo letošnjo realizacijo 700 milijonov dinar- jev. Trgovsko podjetje »Pivo-slati- na« je preseglo celotni dohodek napram tretjemu tromesečju lani za 7 milijonov, ali za 14.2 ' n. na- rodni dohodek pa za 2.3 "'n. Izpla- čani bruto osebni dohodki so viš- ji za 36.5 " n. ker se je povečalo število zaposlenih. Mestna lekarna Ormož je ce- lotni dohodek presega za 28.2 "'o, narodni dohodek pa za 24,8 '/o. Letos v tretjem tromesečju se je promet močno znižal. Vzrok je treba iskati predvsem v plačeva- nju prispevka za zdravila in od- hod zdravnika iz Zdravstvenega doma Ormož, Bruto osebni do- hodki so v lekarni narasli za 17.7 " n zarad^ povečanja števila osebja. OBRT Gradbeno podjetje »Grad« Or- mož je šele v drugi polovici le- tošnjega leta začelo s širšo de- ja\'nostjo. zato je doseglo celot- ni dohodek napram lanskemu tromesečnem obdobju le z 92,7 "/o, nar, dohodek pa z 91,2« n. Podjet- je bo prekoračilo predvideni na- črt 180 milijonov dinarjev. Izpla- čani bruto osebni dohodki so za 2,8**'a nižji, na račun zmanjšanja delovne sile. Predvidene investi- cije so izvršene s 54,1 "/«, v če- mer je zajeta še nabava tovor- njaka. Obrtno podjetje »Pekarna« Or- mož je povečalo dohodek napram istemu obdobju lani za 50.4 " o, narodni dohodek pa za 55,9 "/o. Izplačani bruto osebni dohodki so se povišali za 63.3 " n, zaradi za- poslitve nove delovne sile. GOSTINSTVO Poudariti velja, da je gostinsko podjetje celotni dohodek naprem lanskemu letu preseglo za 11.5 "/o, narodni dohodek pa za 13,6 "/n. Dohodek je kljub večjemu pro- metu nižji zaradi zvišanja pro- metnega davka. Izplačani bruto osebni dohodki so za 13.1 ^ « niž- ji zaradi zmanjšanja zaposlenega osebja Predvidene investicije je podjetje preseglo od lanskih za 1.280.000 din. Podjetju se pred- vsem predlaga, da naj si higien- sko uredi svoje lokale in poskrbi za *troko\'ni kader. Dimnikcirske storitve Po poročilu je direktor »Dim- nikarskega podjetja« Ptuj na zad. nji skupni seji ObLO Ormož v rapravi podčrtal težave podjetja, predvsem glede nerazumevanja nekaterih občanov do teh odgo- vornih storitev. Podčrtal je, da želi podjetje storiti vse glede iz- boljšanja storitev in kadra. Toda odborniki so zahtevali odgovor, zakaj ne bi v bodoče dimnikar- skih uslug zaračunavali takoj po izvršenem delu. Darektor je me- nil, da je to nemogoče zaradi prevelike zamude časa. O vseh nadaljnjih ukrepih glede načina in višine plačevanja izvr- šenih dimnikarskih uslug, bomo še poročali. Jasno je. da \-et]i del občanov ne pozna težav zahtevne dimnikarske službe in noče razu- meti njene pomembnosti D. R. V Orrriožu upajo, da bo prišel čas, ko se bo lahko iz Ptuja v Ormož potovalo le z daljšim motornim vlakom ^ Sklicana zvezna ljudska skupščina # Beograd dec. (Tanjugl. Predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stam.boiič je sklical sejo zveznega zbora in zbora proizvajavcev zvezne ljudske skupščine za 28. de- cember. Skupščina bo obrav- navala predlog zveznega druž- benega plana in proračuna za prihodnje leto ter osnutek za- konov, o katerih je razprav- ljal ZIS na včerajšnji seji. # Skupščinska odbora za gospodarstvo sta dala k osnut- ka družbenega plana vrsto predlogov, ki jim bo treba po- svetiti posebno pozornost. Pred plenarnim zasedanjem skup- ščine bodo seje skupščinskih odborov, na katerih bodo po- slanci TTiovič proučili predlog družbenega plana Spomenik heroja Lacka v Ptuju s sneženo oblogo Z boljšimi metodami bo SZDL dosegla vec uspehov Iz diskusije na konferenci SZDL občine Ptuj 5. 12. 1962 so si lahko odnesli delegati organizacij SZDL za vsakdanjo prakso vrsto misli, pobud in priporočil, predvsem pa vtis, da so navzoči gostje iz Lju- bljane in Maribora, ki so se ude- ležili konference (dr. Jože Potrč, Ivan Potrč in Miro Bračič). 7 ob- činskim odborom SZDL in z dele- gati enotni v tem. da je potrebno storiti vse. da bi postale organi- zacije SZDL prava ljudska tribu- na misli, načrtov, želja, predlogov in stališč članstva SZDL; kolikor bodo organizacije SZDL ta namen dosegle, toliko trdnejše bodo. to- liko vidnejši bodo njihovi uspehi in toliko številnejše bo njihovo članstvo. Ivan Potrč Za takšno smer diskusije je mnogo prispeval zvezni poslanec dr. Jože Potrč, ki je v svojih iz- vajanjih obšel zunanje in notra- nje politične dogodke, in je na vsej poti kazal na humani odnos do delovnega ljudstva, zlasti do članstva SZDL v ptujski občini. Dr. Jože Potrč je začel pri \^ra- šanjih jugoslovanske zunanje po- litike, pn potovanju predsednika Josipa Broza-Tita v Sovjetsko zvezo, končal pa pri problemih dviga kvalitetnega dela SZDL kot pogoja za to. da bodo ljudje radi prišli v Socialistično zvezo, da se bodo radi udeleževali njenih se- stankov in bodo radi izpolnjevali njene naloge. Dolgotrajen aplavz po diskusiji dr. Jožeta Potrča je že v navadi, saj mu uspe vsakikrat navzočim posredovati nešteto svojih misli, ki povedo, kako je potrebno poli- tično delati in tolmačiti ljudem naloge SZDL. da bodo lahko ra- zumeli namen in pomen njenega dela in da bo to delo do.=;eglo tu- di zaželjene uspehe Zaupanje v mlade ljudi naše skupnosti in spo- štovanje odraslih naj bosta po tolmačenju dr. Jožeta Potrča dve lastnosti sedanje generacije, ki kažeta na njeno moralno-politič- no podjobn. delo in uspehe. Za pravilno razumevanje nalog SZDL je dr. .lože Potrč navedel vrsto praktičnih primerov, ter je z nji- mi prepričal vse udeležence kon- ference, da je potrebno iskati no- ve oblike in pravo vsebino dela organizacij SZDL, ki jim bodo za- gotovile boljše uspehe. Vsa disku- sija dr Jožeta Potrča je bila pol- na optim.izma, s katerim je napo- jil mladino v dvorani m odrasle, pa najsi je govoril s stališča zna- nosti ali življenjskih izkušenj m modrost.) delovnega ljudstva. Po- udaril je med drugim, da bi bilo prav, da bi upoštevali dosedanje izkušnje, kako se je treba boriti za zaupanje delovnega človeka v bodoči napredni razvoj in kako je potrebno spoštovati in ceniti nje- govo delo za razvoj socialistične družbe in njenih odnosov, za uresničenje vseh humanističnih načel in določb nove jugoslovan- ske ustave. Po aplavzu na koncu diskusije dr. Potrča se je lahko vsak za- mislil v njegov poudarek, da je potrebno ljudem vedno, ob vsak- danjem delu mnogo optimizma, mnogo volje, potrpljenja in razu- mevanja za vse probleme naše občine in za njih rešitev, zlasti pa sta potrebni zavestna sila in pomoč \'seh delovnih ljudi, da bo- mo dosegli cilje, ki si jih je po- stavila skupnost jugoslovanskih narodov pod vodstvom ZKJ in narodov v svetu pod vodstvom OZN. Dan človečanskih pravic "naj bo praznik vseh jugoslovan- skih narodov, ki lahko te pravice najbolje razumejo, saj je politika nove Jugoslavije usmerjena rav- no k uresničevanju vseh člove- čanskih pravic, navedenih v de- klaraciji Organizacije združenih narodov. Dolžnosti in pravice ju- goslovanskih ljudi v osnutku no- ve ustave je znal dr. Jože Potrč prav razumljivo raztolmačiti. Vse misli njegove diskusije so bile osredotočene na takšne odnose K delovnih ljudi, ki jih spodbujajo k delu v organizirani skupnosti, k zaupanju v sposobnost delovnih ljudi in v uspehe njihovega boja za vsestranski napredek. Spodbu- de so vsem potrebne pri vsakda- njem delu. zato jih tudi vsi radi sprejmejo ter nanje opirajo svo- je delo in jim tudi pripisujejo mnoge uspehe. Tudi diskusije ostalih diskutan- tov. ki so se nanašale na najbolj pereča vprašanja iz vsakdanjega Miro Bračič . življenja, so bile prav zanimive. Ivan Potrč in Miro Bračič sta od- govorila navzočim delegatom na mnoga vprašanja s področja in- dustrije, kmetijstva, zdravstva, šolstva itd. Oba sta ugodno oceni- la konferenco in poročilo občin- skega odbora SZDL o delu SZDL občine Ptuj v obdobju po prejšnji konferenci ter priznala, da je bi- lo v njem rešenih mnogo proble- mov, še .več novih pa načetih, ki bodo zahtevali bodoče vztrajno in m uspešno delo vseh organizacij SZDL Tudi ostali diskutanti, de- legati SZDL z območja občine z ^'seh delo\-nih področij, so želeli v svojih izvajanjih predvsem (Konec oa 5. situui _______... TE DNI PO SVETU Trinajstdnevni boj Momčila Po- poviča, uslužbenca Državnega se- kretariata za zunanje zavede, za življenje, se je v torek v poznih večernih urah tragično zaključil. Odločen borec proti fašizmu, ki je od leta 1941 dalje s puško v roki branil svojo domovino pred fašističnim okupatorjem in doma- čim izdajalcem ter bil pn tem sedemnajstkrat ranjen, je podle- gel posledicam gnusnega ustaške- ga napada na prostore jugoslo- vanskega predstavništva v Meh- lemu pn Bonnu navzlic prizade- vanjem bonnskih kirurgov. PROTESTI IN BOL Jugoslovanska javnost in vlada sta protestirala z vso odločnostjo po samem napadu 29, novembra, prva na najrazličnejših zborova- njih, zasedanjih, konferencah in podobno, druga pa uradno prek švedskega veleposlaništva pri bonnski vladi. Slednja se je sicer formalno opravičila in imenovala posebno sodno komisijo, ki sedaj raziskuje zločin — zaprli in za.=li- šali so več ustaških zlikovcev — prav tako je izrazila svoje soža- Ije družini umrlega, toda vse to je zdaleč premalo, da bi lahko pomirilo jugoslovansko in proti- fašistično ja^most sveta. Dejstvo je. da lahko najrazlič- nejše ustaške in četniške organi- zacije svobodno delujejo na ozemlju današnje Zahodne Nem- čije in da pri tem prejemajo ne le moralno podporo, temveč tu- di finančno pomor Tega slednjič uradni zahodnonemški krogi tudi ne zanikajo. Ce pomislimo, da se v Zahodni Nemčiji sprehaja na stotine domačih vojnih zločincev — redke aretacije najbolj zgovor- no go\'ore o tem — potem je tudi razumljivo, da gledajo z blagimi očmi tudi na vse *-iste. ki »-^ mi»d drugo svetovno vojno sodelovali z nacisti na ozemlju zasedene Ju- goslavije in opravljali svoje izda- jalsko, krvavo hlapčevsko delo Zahodna Nemčija je dala zato- čišče vojnim zločincem, čeprav se to kosa s sklepi velikih zavezni- kov v protihitlerjevski koaliciji. Zato je zahteva po izročitvi teh zločincev in sploh proti delova- nju njihovih organizacij ob naj- novejšem zločinu sedaj še bolj odločna. DVA VISOKA OBISKA Predsednik FLRJ Tito se že ne- kaj dni mudi na obisku v SZ. Prisrčen sprejem, ki so ga pri- pravili visokemu jugoslovanske- mu gostu, in izjave, ki so jih iz- menjali državniki obeh strani, kažejo, da se je prijateljsko so- delovanje m.ed obema državama utrdilo v zadnjih letih in poglo- bilo Svečani sprejem in ovacije v čast jugoslovanskim gostom pa dalje pomenijo veliko priznanje jugoslovanskemu ljudstvu in nje- go\dm voditeljem za dosledno, socialistično politiko v mednarod- nih odnosih navzlic nekaterim razlikam v stališčih v odnosu na SZ. Pomeni tudi dokaz o odloč- nem boju v SZ proti ostankom stalinizma, posebno proti ,>kult,u osebnosti" in pretirani centrali- zaciji oblasti. Podpredsednik Zveznega izvrš- nega sveta Edvard Kardelj pa se te dni mudi v Indoneziji kot gost indonezijske vlade. Obisk potrju- je dobre meddržavme odnose, ob- enem pa pomeni tudi nadaljeva- nje običajne metode, ki so jo sprejele nevezane države na beo- grajski konferenci: redne medse- bojne stike in posvetovanja o dvostranskih \-prašanjih Pod- predsednik K=irdeli bo razen te- ga obiskal še Indijo in Irak. str. 1 TEDNIK PTUJ, 14. DECEMBRA 1982 i Iz organi cacii S/DL v ptujski občini Predsednik In podpredsednik organizacije SZDL Novo izvoljeni odbor SZDL I. i terena (središče mesta) v Ptuju > se je odločil tudi za podpredsed- nika organizacije, da bi delo te- klo tudi v času, ko je predsednik kakorkoli zadržan. Predsednik te- ga odbora je Franc Voda, pod- predsednik pa Milan Osterman. Odborniki so Danica Neubauer (tajnik), Franc Rižnar (blagajnik), Drago Bezjak, Karla Skrila, Da- nilo Samec. Delo po sekcijah in po trimesečnem planu Organizacija SZDL Ptuj (vzhod) si je uredila delo po sekcijah in ima gospodarsko, kulturno-pro- svetno, socialno-varstveno in pro- svetno sekcijo s po 3 člani od- bora in s trimesečnimi plani dela. Kot prvo nalogo si je novoizvo- ljeni odbor organizacije postavil pregled članstva, ki živi na nje- nem območju, novopriseljenih, ki niso v organizaciji in mladih, ki so dopolnili 18. leto. Za sprejem novih članov bodo pripravili po- sebno slovesnost, ki jo bodo po- navljali zlasti ob sprejemih mla- dine v organizacijo. Kulturna sekcija bo pripravila proslavo za dan žena — 8. marec. Vaščane naj veseli delo v SZDL, ne pa bremeni Za novo izvoljeni odbor SZDL v Bukovcih je sklenjeno, da bodo črtali odbornika iz odbora, ki se 3-krat ne bo .udeležil sej in ne bo predhodno opravičil izostanka. Na njegovo mesto bodo izvolili drugega odbornika. Delo odbora bodo tako organizirali, da bo ve- selilo vstopiti v organizacijo tudi tiste vaščine, ki še niso člani. Po- -večali bodo predvsem skrb za članstvo, ki naj občuti, da je or- ganizirano v najmočnejši organi- zaciji — v SZDL. Regulacl|a Pesnice tudi skrb članstva SZDL v organizaciji SZDL Dornava štejejo med najbolj pereča, vpra- šanja: regulacija Pesnice, plani- ranje zemlje iz kupov, ki nasta- jajo z regulacijo in vprašanja kmetij, proizvodnje v organizaci- ji kmetijske zadruge. O teh vpra- šanjih diskutirajo na sestankih In odlftorovih sejah. V bodoče bo moral novo izvoljeni orjiup v svojem poročilu nekaj kadrov- skih problemov in tudi poibud, kako bi jih bilo potrebno reše- vati Glede kadrovsikih vprašanj in strokovne spos'oibno'Sti kadrov ugoitavlja občinski odbor SZDL: Več skrbi za strokovni kader ■>Mnoge slabosti in pomamj- kljivosti v poslovanju gospodar- skih orgainizaoij so naij večkrat poisledica niz.ke strokovne uspo- soibljenosti in apeciailizacije za- poslenih, ipredvsem pa vodilnega kadra. Vsa induistriija v ptujski obči- ni zaposluje le do 10 inženirjev in nekaj nad 70 tehnikov, taiko da pride v občini en strokovnjak na 40 proizvajalcev. V gradbe- ništvu je na enega strokovnjaka 30 delavcev, v obrti pa na 60 de- lavcev le 1 tehnik. V kmetijstvu v oibčini je še stanje najiboljše. V njem pride na 18 delavcev v proizvodnji 1 strokovnjak. Iz prednjih podatkov je raz- vidno, da je vprašanje stroikov- nega kadra v ptujski občini po- sebno pereče. Pomanjkanje tega Ivadra marsikje mo'Ono zavira raizvoj proizvodnje. V občini pri- manjkuje zlasti visokošolsko iz- obražen strokovni kader za in- dustrijo in obrt. Vodilni položajii v mnogih podjetjih niso pravil- no zasedeni. Namesto višje iz- obraženega kadra je tam kader, ki je doisegel le strokovnost moj- stra, ponekod celo samo izobra- zbo nepopolne osemletke. Tak kader, ki ie zraistel v obrtniški proizvodnji in se je v njej nava- dil na obrtniško organizacijo de- la, težko dojame posebnost in- dustrijske proizvodnje in njej potrebne industrijske organiza- cije dela. Nekatera manjša pod- jetja bi sicer lahko dobila kader z visokošolsko izobrazbo, če se ga ne bi otepala iz predisodka, da takšnega kadra ne potrebujejo. Ponekod kot npr. v tovarni avto- opreme Ptuj se ouiti odpor sred- njestrckovnega kadra do na- stavljanja višje in visokošolsko izobraženega kadra. Tudi nepravilno nagraijevanje istega je povzročilo, da je iz te tovaime, ki je šele v raizvogu, od- šlo v letu dni kar 9 tehnikov. Treba bo odpraviti odpor posa- meznikov proti sprejemanju strokovnega kadra. Nekateri za- sedajo sedaj delovna mesta, za kaitera je predvidena višja stro- kovna izobrazba je pa nimajo. Ptujska občina ima premalo strokovnega kadra Postavlja se vprašanje, koliko inženirjev, tehnikov, komerciali- stov, etonomlstov itd. še potre- bujemo v naših podjetjih, če ho- čemo premaigati ostanke obrtni- ške organizacije dela v naši pl^jski industriji in v kmetij stvu ter si utreti pot k višjim obli- kam proizvodnje. To vpra'šanje oistaja odprto. Vse gosp>odarske organizaciije ne razpolagajo s perspektivnimi plani kadrov, niti tega ne predvideva občinski družbeni plan. Zailo vključuje poliitika štipendiranja samo tre- nutne polrebe, ne upošteva pa ugotovitev analiz in perspektiv- nih potreb dejanske ras.ti odgo- varjajočih kadrov. Industrija naše občine štipendira 50 sluša- teljev. Vse premalo je štipendi- stov iz občine Ptuj na visokih, višjih in srednjih šolah. Ohrt, tr- govina, gostinstvo in promet ne štitpeniddrajo nobenega slušatelja niti na visokih, niti na srednjih šo4ah. Takšno stanje pri kadrih nam ne more potrditi, da smo pravilno skrbeli za kadre, da bo- mo uspešno razvijali gosipodar- stvo in da smo se pripravili na predsitoječe perspektivne naloge za razvoj podjetij,, za dvig pro- duktivnosti in za poispešen iz- voz. Podjetja imajo na odgovor- nih mestih ljudi, za katere sami ugotavljajo, da ne zmorejo nalog, Organi samoupravljanja in ostali ne ukrepajo in dopuščajio, da se slabosti kopičijo na škodo celot- nega kolektiva po krivdi nesipo- sobnosti posameznikov, namesto dia bi te zamenjali z mlajšim in strokovno sposobnim kadrom. SZDL mora na terenu med proizvajalci, ti pa v sindikatih in onganiih' samouprav, ustvariti tafcšno vzdušje, da bodo de- lovni kolektiivi občutili, da lahko rešujejo težke proizvodne pro- bleme le s krepitviijo kadrov s takšno sitrokovno izobrazbo, ki bodo lahko reševali vse proble- me gospodarskih organizacij. Kvalitetneiše delo - man] izmečkov V naših podjetjiih so preveliki izmečki. Rezerve se ne koristijo dovolj smotrno. Blago se vraČa s tržišča nazaj v proizvodnjo. Tr- žišče ni dovolj proučeno. Za li- kvidnost ni dovolj sikrbi. Nagra- jevanje je še ipo tarifah. Problem dolžnikov je še vedno pereč, ker ni povsod primernih kadrov. Teh slaibosta je še več; s/koraj v vsa-., kem podjetju so, zlasti v manj-, ših podtjetjih. Veliko izmečkov je predvsem v tovaimi avtoopre- me. Zakaj ne terjamo dolžnikov? Tudi terjatev do kupcev je več, dolžnikov je več kot lansko leto, kar za 44 "/o več. Do izterjavi dolgov je v nekaterih primerih zelo neodgovoren in malomaren odnos. Med dolžniki so gospo- (Nadaljevenje na 3. strani) Pisali smo in bomo v Ormožu se iz dneva v dan še pojavljajo primeri, da želijo ne- kateri vodilni uslužbenci zapreti usta ormoškemu novinarju, ga v delu onemogočiti in ga ustmeno občanom predočiti z listom »Ted- nikom« vred kot odveč. S tem, da Tednik prinaša v zad- njem času mnogo več vesti iz or- moškega območja, ima list poleg ostalega le dobrohoten namen, sproti nakazovati uspehe in pro- bleme občine in v njej podjetij in ustanov ter na te nakazovati tudi rešitve. Velja omeniti, da so predvsem vodilni uslužbenci ustanov, pod- jetij in zavodov dolžni konstruk- tivno kritiko prejemati in ne na njen račun uveljavljati svoje sa- movolje. Toda to ni vse. Nekateri vodilni uslužbenci v podjetjih še vedno ne poznajo dovolj meja svojih pravic, ko ob odprtih kri- čeče kritičnih problemih napadajo tisk, ko ta te obravnava in posre- duje bralcem. Na eni izmed sej v Ormožu je direktor ormoške opekarne Milan Sonaja »opozoril« na lokalni tisk, češ da obravnava odprte proble- me Opekarne brez njegove ved- nosti in da so ti drugačni, kot jih je na občinski konferenci ZK se- kretar OO ZK Opekarne obravna- val, v zvezi s škodo zaradi nepra- vočasnega prenehanja obratovanja središke opekarne. Vse kaže, da bi morali člani sa- moupravnih organov, sindikata in člani ZK v podjetjih mirno opazo- vati, kar je v nasprotju z našimi družbenimi načeli. Delavec mora čutiti, da je upravljalec in gospo- dar podjetja in mu ni mogoče krniti pravice udejstvovati se v tisku. Ce kdorkoli misli, da samo direktor podjetja lahko nastopa v javnosti, proizvajalec pa mora molčati se strašno moti. Vse to kaže, da si nekateri vodilni usluž- benci v ormoški občini preveč do- voljujejo, saj želijo z grožnjo tož- be prisiliti novinarja v razgovor, kot na primer direktorica gostin- skega podjetja Barika Kocbek, ki je poslala uredništvu »Tednika« dva tovrstna dopisa. Omeniti ve- lja, da bi bilo bolje, če bi nave- deni podjetji hitreje reševali od- prte probleme, da tega ne bo pri- siljen reševati tisk. PrideMe rain-iHeiše ieio ietoniiiila Piše: inž. Egon Zoreč Pridelovanje rastlin je temelj kmetijskega pridobivanja hrane, podlaga živinoreje ter je temelj kmetijske predelovalne industrije. Uspeh kmetijskega gospodarjenja je odvisen predvsem od rastlin- ske proizvodnje. Gojenje rastlin je zato osrednje vprašanje v kme- tijstvu. Kmetovalec to dobro ve, zato išče načine, kako povečati pridelke rastlin, saj je od tega odvisen uspeh njegovega dela. Da bi bilo mogoče povečati pri- delke rastlin pa je treba vedeti, kako rastlina živi, kaj ji je po- trebno, da lahko zraste, dozori, napravi zrno in druge pridelke. Človek se je že od nekdaj zani- mal za to vprašanje. Danes vemo, da mora imeti rastlina za uspeva- nje svetlobo, toploto, pline iz zra- ka, vodo in rudninske snovi. C^ katerega izmed teh činiteljev ni, tedaj rastlina ne more živeti, ča ga je premalo, je rast slaba. Kmetovalec na preskrbo s svetlo- bo in toploto ne more vplivati. Z boljšim preskrbovanjem z vodo in hrano pa lahko zboljša rast in s tem poveča pride,lek. Z vodo se oskrbuje rastlina le skozi koreni- ne. Z njo vred pa v raztopljenem stanju sprejema tudi hrano. Hra- ne in vode mora imeti rastlina ves čas rasti dovolj le tako more dobro uspevati. Z umnim ot>delo- vanjem tal moramo poskrbeti, da se tla izdatno založijo z vlago tudi za sušno obdobje. Z dobro obdelavo napravimo zemljo rah- lo, godno, da vpija veliko vlage, pri čemer pa je med grudicami še vedno dovolj zraka, da koreni- ne lahko dihajo. Z dobro obde- lavo tal preskrbujemo torej rast- line z zrakom in vodo, pa tudi s hrano, saj je ta raztopljena v tal- ni vodi. Godna, dobro obdelana tla so torej najvažnejši pogoj za velike pridelke. Tla napravimo j godna z oranje.n in dobro obde- lavo ob primernem času, zimsko praho, gojenjem v kolobarjih, z deteljami in drugimi metuljnica- mi ter rastlinami, ki tla močno zasenčujejo. Predvsem pa vzdržu- je tla v godnem stanju redno gnojenje s hlevskim gnojem. Po- leg toplote, svetlobe, zraka, vode, mora rastlina tudi dobivati hrano, sicer ne more uspevati. Kaj je rastlinska hrana? Glavni del rastlinske snovi nastane tako, da se v zelenih listih ob primer- ni toploti s pomočjo sončne sve- tlobe plin, ki mu pravimo oglji- kov dvokis in ki ga je v zraku le okrog 3 stotinke odstotka, zveze z vodo. Tako nastane škrob, slad- kor, lesnine in podobno. Ce se- žgemo suhe snovi, se izgubi plin v ozračje, ostane pa vedno neko- liko pepela, ki ga sestavljajo rud- ninske snovi, ki jih je rastlina sprejela raztopljene v vodi iz tal- ne vlage. Te snovi imenujemo rastlinska hrana. Hrana, oziroma pepelnate snovi so: dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, žveplo, že- lezo. Vsi so potrebni in enako po- membni za uspevanje rastline. Ce manjka samo eden od njih. ni rasti. Od kod dobivajo j;astlme hrano? Vse pepelnate snovi so v kameni- nah. Nekaterih hranilnih snovi je v zemlji toliko, da jih nikdar ne zmanjka, drugih je manj, včasih primanjkuje le eden element hrane, drugič jih zmanjka več, skoraj na vsakem polju je druga- če. V tleh največkrat manjka du- šika, posebno pa fosforja in ka- lija, na zakisanih tleh pa navadno še apna. Pri poskusih so začeli rastlinam dajati te hranilne prvine v obliki raznih kemijskih soli. Pokazalo se je, da so se pridelki povečali. Začeli so izdelovati te soli kot kemična ali umetna gnojila. Njih uporaba se je izkazala zelo uspeš- na in gospodarsko upravičena. Povsod, kjer so jih začeli razum- no in pravilno uporabljati, so sq pridelki povečali. Razumljivo je, da se je spričo take uspešnosti začela na svetu razvijati proiz- vodnja gnojil. Danes proizvodnja gnojil iz leta v leto narašča. Z uporabo gnojil pa je mogoče zelo. povečati pridelke in zboljšati živ«' Ijenje kmečkega prebivalstva..«* PTUJ, 14 DECEMBRA 1962i TEDNIK Stran 3 Za Industrijsko organiza- cijo dela so potreiini stro- kovno usposobljeni kadri (Nadaljevanje f 2 strann darrske organizacije In ose-be, ki so sipo&oibni plaičati svoje otevez- nosti, pa jih nikdo ne terja. Ptuj- sko podjetje »Pleskar« je ime- lo letos 148 tožb upnikov, svo- jih dolžnikov pa podjetje ni tožilo več kot v 2 primerih. Takšna obzirnost podjetij na- pram dolžni'kom je več kot škod- ljiva. Pri sami'h dolžniških bi mo- raili potrkati na njihovo morad- no-politično plat. pa najisi gre za koleiktive ali za poisameznike, ki se okoriščajo s takšnim stanjem v podjetjih. Med dolžniki posa- mezniki je marsikje največ takš- nih, ki imano višje prejemke, ne delavcev s po 15.000 do 20.000 din mese^čnih dohodkov. Flmtnčna in komercialna služba nista dovolj sfiosobni Te ugotovitve nam kažejo in nareikujelo, da se bomo morali bolj pobriigati, da se bosta fi- naffična in komercialna služba katdrovsko oikrepili. Njima dol- gujemo isto pozornost kot rasti kadrov v proizvodniji. Tudi gostinstvo bo mora- lo imeti sam strokovno usposobljen kader Organi saamupravljanja in sin- dikati bi morali te stvari reše- vati z večjim čutom odgovorno- sti in odločneje ter hitreje. Za števiačno in kvalitetno rast ka- drov bo moralo bolj skrbeti tudi naiše gostinstvo. To zahteva razvijajoč se tuirizem v naši ob- čini. Sociali'Stična zveza, zlasti pa društva kot je turiisti'čno društvo in pristojni drugi organi bi se morali bolj zavzemati za razvoj turizma v občini. Nov hotel in adaptirani gostinski prostori so temeljna osnova zanj zraven zgodovinsikih spomenilkov Ptuja in okolice. Tudi zgodovinsko društvo bi moralo postati bolj aktivno in bi moralo najti načiin, kako bi še bolj privabilo turiste. Znano nam je, da lahko da turizem več kot najrentabilnejiši izvoz vsa- kovrstnega blaga. Društva in or- gani v občini, zlasti omenjena gostinska podjetja in društva bi morala več &tOiriiti, posebno za olepševanje in označevanje kra- jev s primernimi opozorili i in va- bili. Potrebne je več turistične in ostaJe komercialne propagan- de. Te je pri nas v občini vseka- kor premalo. Družbeno politične organizaci- je, zlasti pa socialiistična zveza imajo vse možno'Sti, da bi lahko postale za vse že omenjene in druge probleme širok idejni mo- bilizaitor občanov pri reševanju teh problemov v komuni. Vse probleme moramo poznati in najti primerno rešitev Krajevne konference SZDL, so obravnavale vse omenjene pro- bleme, vendar premalo v globi- no, da bi lahko povsod iz njih potegnili koristne zaključke. Konference so se lotevale v glavnem kmetij sikih in komu- nalnih problemov v Ptuju in v Kidričevem. Skoraj povsod so se vzporedno z grad^lvom dotaknili problemov družbenega samo- upravljanja v kraju in v občini. Zelo m a'.o pa je bilo razprav o delavskem samoupravljanju in o delitvi dohodka ter o proizvod- no'Sti v na^ših gospodar.-,kih orga- nizacijah. Največ raziprav je bilo o zadrugah, koopera^ciji. delova- nju zadružnih sveombe in predloge za izboljšanje teh šol glede tematike, vsebine in drugega. Izobraževalni centri, učiteljstvo, SZDL, člani ZK, še prav posebej člani LMS in sploh vsakdo, ki ho- če kaj doprinesti za kulturni dvig ! naših ljudi, vsi so dolžni in odgo- vorni, da bo izobraževanje in vzgajanje zares uspešno. Vse prijave za vpis sprejemajo izobraževalni centri za podeželje in delavska univerza za mesto Ptuj. Karel Šepec Reševalna postaja Ptuj pohiti večkrat na pomoč tudi v Desternik Posnetek: J. Vrabl Za enotno kmelilsko organizacijo Pred nedavniiim je bila v Ptuju letna konferenca SZDL občine Ptuj. Na njej je biilo ugodno oce- njeno delovainje politično-druž- beniih organizacij iin podjetij v komuni. Iz poročila predsednika tova- riša Gorjupa pa je biilo raizvidno, da v izpolnjevainju plainskih na- log in v kooperadtii v kmetijistvu najbolj šepa kmetijska zadruga Lovrenc na Dravskem polju, medtem ko so ostaile zadruge y glavnem zadovoljivo opravljale svoje naloge. Tu se torej pojav- lja vprašanje upravičenosti ob- stoja omeinjene zadruge, kajti tu je potrebno postaviti stvari na pravo mesto ter merodajmiim či- niteljem, to je zadružnikom, pri- kazati, da je najbolj idealna re- šitev v združitvi vseh zadrug na desinem bregu Drave v eno samo močno zadrugo s sedežem na Bregu (KZ Haloze), oziroma bi bila naiildealnejša rešitev če bi vse zadriJge v občini Ptuj pri- ključili h kmetijskemu kombina- tu ter tako za vedno rešili med- isebojne spore. Prednost takšne združitve je na dlani ter bi se odražala v močnejšem in sposob- nejšem strokovnem kadru, ki ga v kmetijstvu še vedno občutno primanjkuje ter bi ga lahko pra- vilneje raziporejali; nadalje v strojnem parku in smotrnejšem izkoriščanju investicijssikih sred- stev in skladov; boljši obdelavi zemlje, enotni politiki štipendi- ranja bodočiih kmetij:s;kih stro- kovnjakov itd. Miisilim, da bo do omenjene združitve prej ali siej tudi prišlo in zaikaj ne bi tega napravili že sedaj, ko je kmetij- stvo v ptujslki komuni v najveš- jem zamahu podružbljanja vseh proizvajalnih siredstev in so pred kombinat kot pred za- druge postavljene vse večje in večje naloge, katere bi pač naj- laže reiševali v okviru ene same organdzacije. Mislim, da naj bd odgovorni , faktorji dali svoje mnenje in sugestije h gornjemu predlogu, o katerega aktualnosti ne dvomim. Razumljivo je, da pričakujem, da se bodo tudi ob- činski ljudsiki odbor in politične organizaciije zavzele za ta pred- log ter ga podprle. Prepričan sem, da bi že v naslednjem go- spodarskem letu do^segli na pod- ročju kmetijstva ob novi orga- nizaciji vidnejše usipehe. IYanjo Hovnik Pionirji v Marbovcih so dobili za Dan republike SVOJ kotiček s televizorjem Za dan republike smo se pri- pravljali že cel mesec. Ta dan je naš največji praznik v letu in za- to naj bi bil čimbolj svečano praizanovan. Z velikam veseljem smo se zbrali v dvorani, kjer naj bi iz- naeiili svoje občutke do domovi- ne. Detelamacdje, recitacije in petde pevskega zbora se je do- bco obneslo. Po prireditvi smo se zfcrafli pred svojim novim kotič- tom — pionirsko sobo. Tam nas je pozdravil nov te- fepiizor. Ko smo ga zagledali, smo bili vzihičeni in srečni. Čutili smo neikaj lepega, nekaj novega. Koaaono se je uresničila naša vsel&ia želja. Pionirji smo bili ptesenečeni. Nismo bili veseli sa- mo novega televiizorja, ampak tudi skromnega kotička. Ta naj ne bi silužil samo televizijskim predstavam, temveč tudi izobra- ževanju pionirjev v drugih de- javnostih. V njem bodo sestanki, šahov- ski 'krožefk, vaje za lutkovne igre. Tu bo tudi kotiček, kjer bodo pionirji ob prostem času lahko brali mladinsike liste in drugo. V prostem času bodo v tej sobi tudi boljši učenci pomagali slabšim in tako bo delo v šoli in učenje boljše. Otvioritve pionirske sobe in te veliike pridobitve se bodo pionir- ji naše šole dolgo s/pominjali. ' Marija Frbus osnovna šola Markovci pri Ptu'ju Zreški hovači v Lesbovcu Pričela se je zimska sezona, čas ko se pričnejo v večjem ob- segu gibati različna društva in prirejajo raizne iigre, in piuredi- tve. Posaimezni ansambli in dramsike skupine gredo iz kra- ja v kraj, da pokažejo svojo umetnost in siposobnost z nasto- pi. Talko je gostoval v iiedeljo, 9. decembra 1962, v Leskovcu ansam^bel »Zreški kovači« iz Zreč. Nastopali so z glasbo, pe- smijo in vedrim humorjem. Av- tor skladb, ki so jih iizva-iaii, je bil domačin Franjo Kozel, ki pa je že pred leti zapustil svoje do- mače haloš)ke kraije in se prese- lil v Zreče, kjer mnogo dela na kultumo-umetniškem .poil^ju. Iz njegovih čutečih pesmi zve- ni toplina, ljubezen in spornimi na revne domače haložke lepe kraje. V njih opisui,ie življenje, ki je v tem predelu Hailoe prav trdo in se živo apomiinja dni, ki jih je še kot otrok prežiwl do- ma. Sestavil je lepo pesesn svoji rajni materi, s ikatero je garrfl vsa navzoča srca v dvorani. Da pa so se Ijiudtje v dvorana nasmejali stst poslcrbete. hamori- sta Janez in Peter, ki sta v nekaj točkah razveselila vse prisotne. Talko so bili to nedejgo Le- skovčani deležni spet nekaj raz- vedrila in smeha, ki ga je dru- gače v tem kraju tako malo. Še in še si želimo takih in podobnih, prireditev. V. M. Vso skrb izobrazbi Nedavno je bilo posvetovanje članov občinskega odbora ZROP občine Onnož, na katerem so go- vorili predvsem o sistematičnem izobraževanju rezervnih oficirjev in podoficirjev. Kot doslej bodo tudi v bodoče posvetili vso skrb izvenarmadni vzgoji in vzgoji mladincev v občini. Poleg tega bo v štirih centrih čez 40 predavanj in tudi predavanje za prebival- stvo o zaščiti pred atomskim oroirem. Po živahni razpravi so sklenili, da bodo tudi v prihodnje posve- tili vso skrb izobrazbi članstva in poučitvi prebivalstva. Občinska in ostale organizacije VZROP so zelo prizadevne, kar se je posebno od- razilo na dosedanjih praktičnih vajah. Vsa predavanja in semi- narji bodo ponazorjeni s filmi in d^apozitivL U nedeljo v Nolšperk Kot smo že poročali, se priprav- lja majšperska mladina na po- membno prireditev »Pokaži, kaj znaš«. Pripi;ave so v zaključni fazi, tako da bodo prebivalci Maj- šperka in okolice pohiteli v dvo- rano »Svobode« Majšperk v ne- deljo, 16. decembra 1962, ob 16. uri kjer jih poleg prijetnih dveh ur zabave pričakuje tudi prijetno presenečenje. Priprave so bile prav temeljite, saj se je mladina pripravljala na prireditev polna dva meseca. Namen prireditve je predvsem, popestriti kulturno življenje v Majšperku in omogočiti nastop mladim talentom. V ta namen je prireditelj povabil tudi nekaj sek- cij »Svobode« Majšperk. Ti bodo pokazali .svoje znanje, ki so ga pridobili z vztrajnim delom pod vodstvom svojih vodij. Tu bi lah- ko omenili mlade godbenike pod todstvom tov. Kosija Franca. Prav ta godba ima poseben pomen, saj je znan Majšperk po svoji godbi na pihala, v kateri je mnc^o st^ rejših godbenikov, ki jih bodo morali sčasoma zamenjati prav ti mladi. V njej igrajo učenci 7. in 8. razreda Osnovne šole Majšperk. Pod okriljem »Svobode« deluje tu- di tamburaški zbor pod vodstvom Mesarica Cirila, ki bo nastopil skupno s pevskim zborom in fol- klorno skupino iz Majšperka. Ta se bo prvič predstavil publiki, saj deluje šele dva meseca in je upa- nje, da bo z delom tudi po prire- ditvi pridno nadaljeval. Torej, program je zelo pester, saj sode- lujejo tudi »Veseli studenčarji« iz Ptuja, solisti in recitatorji iz Ki- dričevega, Pragerskega, Cirkovc, Majšperka, Makol itd. Prav goto- vo bodo gledalci ob koncu prire- ditve zadovoljni in se po progra- mu zavrteli v veselem ritmp, gle- dalce pa pričakujejo lepe nagrade, ki so jih darovala podjetja: To- varna volnenih izdelkov Majšperk, Zlatorog Maribor. Veletkanina Maribor, Volna Laško. Ta podjet- ja bodo nagradila tudi nastopajo- če, prireditelj pa bo poskrbel za prijetno zabavo. ARKADLF AVER<:?ENKO: LAKASTI ČEVLJI Volodja in Sergej — dva mla- I da študenta — pohajkujeta po ti- hi ulici, se ustavita, sežeta v žep po cigaretno dozo in si prižgeta cigareto. »Ti, Volodja,« pravi Sergej, »hotel sem te vprašati, če si že videl moje nove lakaste čevlje?« »Da,« je Volodja kratko pri- pomnil. »No, kaj bi pa dejal,« je Ser- gej preudarno vzkliknil, »če bi ti jaz svoje lakaste čevlje podaril?« »Podaril?« je neverno vprašal Volodja. »Kaj si prismojen?« »Zakaj naj bi bil prismojen?« se je zasmejal Sergej. Ker hočem prijatelju podariti par čevljev?« »Naravno, kdo pa v današnjih časih daruje čevlje? Daj, da te objamem, prijatelj. Niti ne veš. kako bi me osrečil — saj hodim že po samih luknjah . . .« Sergej se brani objema. »Poča- si, počasi, dragi moj. Najprej si moraš čevlje zaslužiti!« »Zaslužiti?« presenečeno vzklik- ne Volodja. »Kako pa,« pripomni Sergej, »mar si mislil, d aboš dobil čev- lje zastonj?« »Toda, kaj naj storim?« je vpra- šal Volodja malodušno. »Takoj ti bom povedal Jaz sem namreč zaliubljen Potrpi, kmalu boš razumel. Torej — zaljubljen sem čez ušesa. Ampak dekleta ne poznam, ne vem, kaj je, niti kako ji je ime. Poznam jo le na videz. Sleherni dan gre ob istem času po tej ulici. Tu stanuje!« »Zakaj ne greš za njo in jo kratko malo ne nagovoriš?« »Ne upam si,« je odgovoril Ser- gej, »ne vem zakaj, saj sicer nisem tako boječ, ampak skratka — ne upam si. To ni deklica, ki bi se dala kar tako nagovoriti. Ce bi jo videl, kako gre, nepristopna, princesa, kneginja, svetnica!« Volodja ga je dvomljivo pogle- dal. »Dekle, ki se ne da nago- voriti . . . « »Tudi jaz bi si ne bi mislil,« je pripomnil Sergej. »Lahko se mi smeješ, ampak kadar pride, mi je grlo ko zadrgnjeno, niti besedice ne spravim iz ust. Svetovati mi moraš, pomagati mi moraš, da se z deklico seznanim, potem bodo lakasti čevlji tvoji.« Volodja je za hip pomislil, nato t pa vzkliknil: »Jo že imam! Kako j bi bilo s tvojim psom kantorjem? Naščuvaš ga nanjo, ona se bo prestrašila, takrat pa pritečeš ti in jo rešiš — in basta!« Sergej je nevoljno odgovoril: »Nima smisla. Sem že poskusil. Hektor se ji je prilizoval, lizal ji je noge. Celo pes je čutil, kako i čudovito dekle je. Ampak — stoj, sedaj imam idejo. Kako bi bik), če bi tebe n^ujsfcal nanjo?« »Mene?« se je začudil Volodja. »Torej poslušaj. Cez dvajset mi- nut bo prišla tod mimo. Bržkone dela v kakem uradu. Ulica je po- polnoma prazna, daleč naokrog nobenega človeka. Skrila se bova tu za veznimi vrati. Ko bo prišla, jo nagovoriš. Ničesar ne bo ho- tela slišati, zavrnila te bo. Potem pa jo nenadoma napadeš in ji sku- šaš iztrgati torbico iz rok. Pre- strašila se bo in klicala na i>OTnoč. Jaz bom prihitel, da jo osvobo- dim, vrgel te bom na tla . . .« »Kaj mora to biti?« je plašno vprašal Volodja. »Me ne boš tako, da me bo bolelo?« »Seveda mora biti. Človeka, ki nekoga napade, se vrže na tla. Dekle se mi bo zahvalila, jaz jo bom spremil domov, ti pa boš do- bil lakaste čevlje. Ne bodo zajec, misli na lakaste čevlje. Jaz te bom prav narahlo vrgel n tla!« Volodja je vzdihnil. mislil n« nove lakaste čevlje in nato vzkliknil: ->Naj bo v božjem ime- nu. Ampak rad tega ne storim!« Z desne je prišla mlada, zala deklica z vitkimi nogami in zlato, rumenimi lasmi; tiho si je brun- dala popevčico. Študenta sta sto- pila v vežo, nekaj minut nato pa je Volodja stopil za deklico. Po- tem jo je nagovoril: »Oprostite, gospodična, ako vas . . .« Deklica je obstala, ga pogledala in na kratk" \'prašala: »Kaj že- lite?« I Ta ton je Vol od j o zmedel in za- mrmral je: »Nič, le življenje je tako kratko; človek tii si želel ujeti konček sreče.« »Kaj imam jaz s tem opraviti?« je vprašala deklica. Pohitite, pro- sim, imam zelo malo časa, mudi se mi domov!« »Domov?« pripomni Volodja za- molklo. »V takem večeru, kot je nocoj, pa domov! Mar ni greh, iti nocoj domov? Oh, ostanite, Marusja!« »Nataša sem,« je energično vzkliknila deklica, »pustite me, da grem!« »Ne pustim vas, dokler mi ne _ p>odarite svoje ročne torbice!« je divje kriknil Volodja. »Kaj ste pijani?« je hladno pri- pomnila lepotica. »Pustite me ali pa bom poklicala pomoč!« »Torej mi nočete dati torbice? Potem jo hom pa s silo vzel. Sem z njo!« In poskusil je deklici tor- bico iztrgati. Nataša je predirljivo zakričala. V tem hipu je priskočil Sergej, zagrabil Volodjo, ga vrgel na tla, ga davil in mu pri tem šepetal: »Ostani na tleh, ko da si nezave- sten, to bo \T>livalo.« Nato je pu- stil Volodjo. stopil k deklici, pri- vzdignil študentovsko čepico in vljudno dejal: »Neutolažljiv sem, milostljiva, vas je lopov hudo prestrašil?" Nataša ga je slišala le na pol in nervozno vprašala: »Kaj se je I zgodilo"* Ste mu storili kaj hude- 1 ga? Kaj ste napravili z njim?« »Bučo sem mu prebil,« je vzkliknil Sergej, »ta se ne bo upal več nadlegovati dame na ce- sti!« »Revež!« je Nataša sočutno vzkliknila. »Kako ste le mogli — morda je resno poškodovan, mo- rali bi po zdravnika — predvsem pa je le človek!« »Človek?« je ironično pripomnil Sergej. »Da, ampak kakšen člo- vek! Človek, ki slabotna dekleta napada, jih hoče oropati! V kak- šni nevarnosti ste bili, ko bi jaz ne bil pravočasno posegel vmes...« Nataša je dejala nervozno: »Se- veda, ampak ne prenesem misli, da je kak človek po moji kriv- di ... Pustite me k njemu. Ne- mara je ranjen — ko bi imela vo- do.« »Tako lepa deklica ne bi smela brez spremstva iz hiše. Vas smem spremiti domov?« je dejal Sergej. A deklica je odklonila, stopila k Volodji, pokleknila pred njega in vprašala: »Kako vam je? Vas boli?« Volodja, ki je hočeš nočeš mo- ral igrati vlogo ranjenca, je s sla- bim glasom odgovoril: »Hvala, bolje!« »Moj bog!« je vzkliknila deklica vsa preplašena. »Bolje bi trilo, če bi vam bila dala torbico. Tako mi je žal.« »Ni potrebno, gospodična,« je dejal Volodja in se zravnal. »Je že vse dobro!« »Kako ste le mogli?« je rekla z rahlo očitaj očim glasom. »Samo pomislite, če bi vas videl kak stražnik.« »To sem tudi jaz dejal,« je pri* pomnil Volodja, ki je bil čisto po» zabil na situacijo. »Ne govorite, potepuh!« j% vzkliknil Sergej. »Gospodična, vas smem sedaj pospremiti do- mov?« Nataša se ni zmenila za Serge- jeve besede ter je vprašala Vo- lodjo: »Kje pa stanujete?« »Prenočujem pod mostom ali v parku na klopi; poleti je kar pri- jetno.« »Kaj, niti postelje nimate?« je sočutno vzkliknila Nataša. »Zakaj ste me napadli? Saj vam nisem ničesar storila!« Volodja je pogledal deklico in nato tiho rekel: »Lačen sem, po- trebujem nove lakaste čevlje.« »Torej iz stiske,« je vzkliknila Nataša. »In ta človek« — pokaza- la je na Sergeja — »in. ta človek vas je hotel umoriti! Zakaj niste povedali, jaz bi vam bila rada pomagala. Niste videti zločinec. Kaj pa ste pravzaprav?« Sedaj je Volodja docela pozabil svojo vlogo, očaran je gledal lepo deklico in dejal: »Jurist sem, štu- dent.« »Oh, razumem,« je pripomnila Nataša. »Niste mogli najti slixžbe, študij pa stane denar. Toda ja2 vam bom pomagala. Moj stric je bančni ravmatelj in ie .nekaj časa išče tajnika.« • PTUJ, 14. DECEMBRA 1962j TEDNIK Stran 5 ZANIMIVOSTI Ce bi izbruhnil-mir... Vse kaže, da bo pot človeka do splošne in popolne razorožitve še dolga in trnova. Kljub temu pa je zanimivo vprašati se, kaj bi človeštvo ze samo po gmotni pla- ti s tem pridobilo. Kaj bi se zgo- dilo, če bi izbruhnil — mir? Po izračunih nekega vestnega statistika je vojak rimskega im- perija potreboval za svojo opre- mo 0,75 dolarjev. Stroški za uni- čenje sovražnikovega vojaka so pred 20 stoletji, v starem Rimu znašali 75 centov. V zadnji sve- tovni vojni pa je ubijanje postalo prava potrata: povprečni stroški za enega vojaka so se povečali za sto tisočkrat, povzpeli so se na 75 tisoč dolarjev! Tu so zajeti vsi stroški za oboroževanje, cena topov, tankov, podmornic, oklop- nic, letal in tako dalje. Stroški drugo svetovne vojne so zares astronomski: dosegajo neverjetno vsoto 400 milijard dolarjev. Bi radi zvedeli, kaj bi bilo mo- goče vse storiti s tem denarjem? Zgradili bi lahko 8 milijonov srednje velikih tovarn aii 800 mi- lijonov stanovanj. To pomeni, da bi se moglo vse človeštvo prese- liti v nova stanovanja. Dalje bi lahko s tem denarjem pridelali 80 milijard ton pšenice, kar bi 19 let zadostovalo za hrano vsemu prebivalstvu sveta. Toda vedimo, da so to številke iz druge sve- tovne vojne. Ko bi danes »iz- bruhnil« pravi in svetovni mir, bi bilo mogoče povsem spremeni- ti lice sveta, izkoreniniti revšči- no in lakoto, odpraviti zaostalost povsod na zemlji — denarja za to bi bilo dovolj. Na svetu je 25 milijonov ljudi stalno pod orož- jem. Ko bi jih uporabili za javna dela, bi lahko vsako leto zgradili 80.000 kilometrov najsodobnejših avtomobilskih cest. Velike sile porabijo dandanes po 330 milijonov dolarjev dnevno za oborožitev. Britanski inštitut za strateška raziskovanja zatrju- je, da uporabijo v svetu za obo- rožitev letno 35 milijard funtov šterlingov. To je .številka, ki ne- kaj pomeni celo v astronomskih merilih. V nerazvitih področjih sveta živi 1250 milijonov ljudi (brez Kitajske), ki proizvajajo in porabijo toliko, kolikor trosijo velike sile samo za oborožitev. Po nekaterih podatkih (neurad- nih, se razume, saj so uradni strogo zaupni), ima zahod 2800 težkih bombnikov, vzhod pa 1300 (kar tudi ni zanesljiva številka). Samo vrednost teh letal bi zado- stovala, da bi zgradili in popol- noma opremili 8200 bolnišnic. So- doben bombnik velja več kakor enaka teža zlata! Dandanes pa so bombniki pravzaprav že zastare- li spričo dirigiranih in balističnih raket različnega dometa in nosil- nosti, tudi tistih z jedrsko glavo. Kar pa se tiče atomske bombe, je znano, da jedrska bomba 100 megaton moči ustreza moči vseh eksplozij na svetu odkar so iz- našli smodnik. Od tistega strahotnega dne, ko je eksplodirala atomska bomba nad Hirošimo, je kljub vsemu hrupu in govoričenju o razorožit- vi, eksplodiralo za 174 megaton atomskih eksplozivov, kar ustre- za eksplozivni moči 174 milijonov ton enega najmočnejših klasičnih razstreliv trotila. (Med drugo svetovno vojno so vrgli na Nem- čijo »samo« 2,5 milijona ton bomb). Za proizvodnjo ene atom- ske bombe je potrebno 6 milijo- nov dolarjev, medtem ko je za melioracijo hektara puščave (da postane puščava plodna zemlja) dovolj samo 800 dolarjev. Name- sto ene atomske bombe bi lahko spremenili 7500 hektarov Sahare ali puščave Gobi v plodno zemljo. Zahod ima (po nepreverjenih podatkih) pod orožjem 8,200.000 vojakov, vzhodni blok pa 8.000.000, Na vzhodu premorejo 65 medce- linskih balističnih raket in 200 raket srednjega dometa, zahod pa ima prvih 50 in drugih 136. In pri tem še nismo omenili atomskih podmornic, letalonosilk, križark in drugih borbenih sredstev, ki veljajo samo ZDA blizu 43 milii jard dolarjev letno. SZ je letos, da ne bi zaostala, povečala svoje izdatke za oborožitev za 3 mili- jarde rabljev. Ob vseh teh številkah naj pri- pomnimo še to, da je vsota, ki jo daje OZN vsako leto za pomoč nerazvitim področjem, enaka vrednosti enega samega reaktiv- nega bombnika... i FOTO ZAPISEK Padrte hiše ob prometnih cestah Kaj meni o tej podrtiji mimoidoči turist ali tujec? Zopet o zastrupitvah s svincem pri uporabi lončene posode v mnogih gospodinjstvih pri nas, posebno na podeželju, se uporablja za hranjenje in kuho živil lončena posoda, ki je poce- ni in lepa. Lončeni vrči in sklede, dukli ali pa zvarjaki, mlečni lonci, cimpleti ali modle so v vsako- dnevni rabi, njihove lepe oblike in bleščeča glajenka — glazura, krasijo marsikateri dom in mu dajejo svojsko obeležje. Različni predeli naše domovine izdelujejo lončeno posodo kot narodno obrt, ki je po obliki, risbi in barvah značajna za posamezne predele. Prav malo nam je še ostalo naro- dopisnega blaga in ga ne bi ho- teli pogrešati, vendar lahko nasta- nejo pri nepravilni uporabi take posode gotove in ne majhne ne- varnosti za zdravje ter je nujno, da so ljudje seznanjeni z mož- nostmi zastrupitev ter z načini neškodljive uporabe take posode. Morda bi kdo takoj pripomnil, da se taka posoda uporablja že sto- letja, pa se ni nihče zastrupil, se- daj pa naj bi bila strupena. Okvaro zdravja kot posledica uživanja živil iz takih posod so bile tudi prej, samo niso znali pravilno tolmačiti vzrokov neka- terih bolezenskih pojavov. Za marsikatero bolezen so domnevali razne vire, pogosto so bile še »ča- rovnice« krive, dokler niso našli pravih vzrokov. Lončena posoda je večinoma prevlečena z glazuro — glajenko, da bi bile njene stene gladke in nepropustne. Glajenka, ki se za to svrho uporablja v obrti in in- dustriji, vsebuje svinec. Po arhe- oloških najdbah lahko sodimo, da je uporaba svinčene glajenke sta- ra nekaj tisočletij. Svinec se na- haja v majhnih količinah povsod na zemlji in ga zato ljudje ne- opazno uživajo s hrano in pijačo. Tudi zrak, posebno v mestih, vse- buje vedno več svinca zaradi uporabe svinčeve spojine v avto- mobilskem bencinu kot antideto- nator, z izpušnimi plini zastrup- lja tudi ozračje. Vendar tako uži- te količine so jako male, zdravju neškodljive, dnevno ne presegajo K miligrama. Danes se smatra, da brez škode užijemo tudi do ^4 miligrama dnevno. Pri glaziranju lončene posode izpostavljamo na- mazano glazuro v pečeh naših lončarjev vročini do 900 stopinj. Vendar ta, priznajmo, visoka temperatura ne zadostuje, da bi se svinec spremenil v kemične spojine, ki niso topljive. Šele pri 1500 stopinjah, ki jo dosežejo in- dustrijske peči, nastajajo silika- ti svinca, ki niso topljivi in zato ne morejo priti v našo hrano. Važno za koristnike take posode pa je de/stvo, da prehaja svinec v pijačo in hrano, ne vedno, tem- več samo pod gotovimi pogoji. Taka posoda se ne sme uporab- ljati za nobeno kislo tekočino ali hrano. Torej ne salata, kisle ku- marice, kislo zelje ali paprika, sadni sokovi, kis, vino. Če kislo tekočino držimo v taki posodi da- lje časa ali pa jo celo grejemo ali celo kuhamo, se raztopi v njej še večja količina strupenih svinče- nih spojin. Tak način uporabe je pri nas pogost posebno pozimi, ko se kisla pijača greje v lonče- nem vrču na kmečki peči. Več primerov zastrupitev, ugotovlje- nih v ptujski bolnišnici je nastalo prav na ta način. Strokovni na- drobni opis bolezenskih pojavov pri takih zastrupitvah je »Tednik« že objavil, vendar ne bo odveč, da na kratko ponovimo glavne znake, ker se še vedno in ne tako redko odkrivajo novi primeri za- strupitev. Začetni znaki, pri malih količi- nah zaužitega svinca, nimajo ka- kih posebnih značilnosti. Za- strupljeni je bolj bled, občuti sla- bost, utrujenost, nespečnost, bole- čine v mišicah in trebuhu. Pri ta- kih nedoločenih stanjih, ki se po- javljajo tudi iz drugih različnih vzrokov, običajno nihče ne pomi- sli na možnost zastrupitve s svin- cem. Sele po daljši, p>onovni za- strupitvi se pojavljajo težji znaki in sicer pri nekaterih na preba- vilih, pri drugih na živčevju, pri tretjih na možganih. Metalni okus v ustih, črni rob na dlesnih, bru- hanje ali mučnina, zaprtje, krči v trebuhu so znaki, ki se pojavljajo posamič ali skupaj. Pri delova- nju tega strupa na živčevje opa- žamo slabost, ohlapnost ali celo paralizo mišic, posebno rok. Tre- tja oblika se pojavlja z glavoboljo, vrtoglavico, razburljivostjo pa tu- di smrtjo. Tak primer je opazo- van pri človeku, ki je iz dneva v dan popil po eden do dva litra kisle pijače, ki so jo greli v lon- čenem vrču na peči. Zastrupitev se da nesporno dokazati s pre- iskavo krvi in seča. razen drugih pregledov. Higienska postaja Ptuj Dr. Pavličeva Vedno hitreje kmečki prebival- ci zapuščajo delo v kmetijstvu in odhajajo v industijske centre. Na sliki je zapuščena stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem ob prometni cesti v Savcih pri Tomažu. Hišo bi bilo treba po- dreti in njene lesene dele upora- biti za kurjavo. Kaj meni o tej podrtiji mimoidoči turist ali tu- jec? Dr. Jože Potrč je predaval v Ormožu Prejšnjo soboto je bilo v pro- storih restavracije »Abonent« v Ormožu predavanje o človekovih pravicah v povezavi z osnutkom zvezne in republiške ustave. Pre- davanja se je udeležilo nad 120 občanov. Zvezni ljudski poslanec dr. Jože Potrč je v predavanju primerjal napredek in razširitev človekovih pravic naših državlja- nov, predvsem v zvezi z osnut- kom zvezne in republiške ustave. Dan človekovih pravic praznuje ves napredni svet. Z BOLJŠIMI METODAMI BO SZDL DOSEGLA VEČ USPEHOV (Nadaljevanje s 1. strani) spodbuditi navzoče, da bi se sme- lo lotevali vseh nalog, da bi do- segli v občini Ptuj uspehe, ki jih pričakuje vse naše delovno ljud- stvo. Po razpoloženju med disku- sijo je kazalo, da bi moralo biti zanjo več časa, pa bi se do po- drobnosti pomenili, kako naj se razvija bodoče delo organizacij SZDL, da bi odpravili v občini vse nepravilnosti in težave, ki ovirajo razvoj in izpolnjevanje planskih nalog. V. J.,. Želje občanov na Vidmu Ze večkrat je bila na zborih volivcev ianešena želja prebival- cev Vidma in bliŽTije okolice, da bi naj bila mesnica na Vidmu odiprta še tudi med tednom; (do sedaj namreč prcKiajaijo mesne izdelike samo ob nedeljah) in si- cer bi bili naijiprimernejši dan v sredo dopoldan, ko je tudi do- gon živine. Na Vidmu namreč žiivi precej upokojiemceiv in druigih vaiščamov, ki bi si radi tudi — vsaj enkrat med tednom kupovali meso. Upamo, da upravi Mesokom- binaita želje vaščanov ne bi bilo težko uresničiti. F. H, Ptuj V ponedeljek, 10. decembra 1962, se je v občinski sejni sobi prvič zbral novoizvoljeni svet za druž- beni plan in finance, ki šteje 13 članov. Predsednik sveta je Ivo Tomažič, direktor mesokombinata »Perutnina« Ptuj. Na seji obeh občinskih zborov 29. oktobra 1962 je bilo izvoljenih 5 članov izmed članov obeh občin- skih zborov, ostalih osem članov pa je iz gospodarskih in družbe- nih organizacij. Na tej seji je svet obravnaval več predlogov odlokov, pritrditev in prošenj, ki spadajo v njegovo pristojnost. Ceste v občini Ptuj in njih vzdrževanje Pisec članka v TEDNIKU štev. 47 resnično v gotovih ozirih upra- vičeno navaja potrebo po lepih cestah, vendar smatram, da je dolžnost vsakega državljana, da tudi v sličnih situacijah doprine- se vsaj nekaj k izboljšanju naših cest. Zavod za vzdrževanje občinskih cest Ptuj ima na področju celotne občine 305 km sličnih cest, ki so ponekod boljše vzdrževane, po- nekod pa slabše, kar je pač od- visno v pretežni višini od samih koristnikov cest. Na teh 305 km cest je redno zaposlenih 38 ce- 'starjev, odnosno odpade na vsa- kega cestarja 8 km cest, kar je za redno vzdrževanje le predolga relacija. Pri vsem tem imajo ce- starji raztresen teren na več pod- ročjih. Iz razpoložljivih sredstev bi lahko dali na t. km cestišča 20 m* posipnega materiala. Ker pa od- pade določen del teh sredstev na rekonstrukcije in popravila mo- stov in cestnih propustov, se na- voz posipnega materiala s tem znatno zmanjša. S tem v zvezi predlagam, naj prebivalstvo Vitomarc posnema prebivalce s področja Cirkulan in Zavrča, kjer so tamkajšnji pre- bivalci vložili ogromno prosto- voljnih delovnih dni za izboljša- nje svojih cest, kljub temu da so nekatere navedenih cest v uprav- ljanju Zavoda. Tudi v času, ko so bile. ceste zaradi snega delno ne- prehodne, ti ljudje niso čakali po- moči od za to odgovornih, ampak so sami začeli takoj čistiti sneg in so imeli ež v nedeljo, 25. XI. vse ceste sposobne za prevoz. Mislim, da bi se tudi v Vito- marcih dalo z dobro voljo in or- ganizacijo marsikaj urediti, pred- vsem odstraniti nagrmadeni sneg s ceste ter tako pomagati skupno- sti in samemu r>ebi. Krajnčič Martin Iz Lovrenca na Dravsliem polju Letošnja proslava za dan repu-i blike 28. novembra 1962 zaslužij javno pohvalo. Pripravile so jo'. množične organizacije ob pomoči šole. Nastopali so otroci. PraV prisrčen je bil sprejem cicibanov, v pionirsko organizacijo. Vsega, priznanja sta bila deležna pevska, zbora pod vodstvom Muhičeve in! Puckove. Proslave se je udeležilo' precej ljudi, bila je v dvorani za-; družnega doma. ! Prosvetno društvo »Maks Ivan- čič« pri Lovrencu pripravlja za oder komedijo v 3 dejanjih »Ka- dar se ženski jezik ne suče«. Va- je vodi Majda Križanova. V ko- mediji nastopajo 3 člani in 2 čla- nici. Glavno vlogo je prevzel Šte- fan Predikaka, žensko glavno vlo- go pa Anica Klajnšek. Prva pred- stava bo 23. decembra 1962 pri Lovrencu. Poznejše nedelje bodo gostovali v Cirkovcah, v Staršah, v Hajdini in v Markovcih. * Organizacija SZDL Lovrenc bi rada uredila klubske prostore, da ne bi bile množične organizacije in društva še dalje navezane na šolske prostore. Klubski prostori bi naj bili v delu zadružne zgrad- be, kjer je sedaj trgovina. To bo- do preselili v novozgrajene pro- store. V klubu bodo imeli radio, televizor, brošure in časopise ter revije. Brez primerne pomoči bodo mo- rali ostati samo pri načrtih, ven- dar smatrajo, da bo potrebno več sredstev določati tudi za pode- želje in za kolektivne prostore v vaseh, ker se sicer družbeno živ- ljenje še nekaj let ne bo tako razvilo, kakor bi se lahko. »Ampak ne verujte mu vendar, gospodična,« je Sergej ogorčeno vzkliknil, »to je vse laž, le sočut- je bi vam rad vzbudil, jutri pa vam bo stanovanje izropal in stri- ca umoril!« Nataša je zaničljivo pogledala Sergeja in odrezavo rekla: »Ne potrebujem vašega spremstva!« Nato se je obrnila k Volodji in mu ljubeznivo dejala: »Vi pa ju- tri zagotovo pridite. Stanujem na Derbisovskaji štev. 30, vrta 5. Moj stric je ravnatelj mednarod- ne banke. Torej, jutri ob osmih zvečer pridite za gotovo na ve- čerjo. Na svidenje!« Nato je zgi- nila v sosednji ulici. »In kaj praviš k temu?« je Ser- gej srdito vzkliknil. »Kaj naj rečem?« je odvrnil Volodja. »Nenavadno lepo, dobro dekle, z zlatim srcem!« »Vrag naj vzame njeno zlato srce!« je divje zakričal Sergej. »Ampak mojih lakastih čevljev ne dobiš, da boš vedel!« »Cemu sem potem Natašo napa- del?« »Napadel?« je zasmehljivo pri- pomnil Sergej. »Ha, ha. Ce bi jo že bil napadel, toda ti si ji dvo- ril, si njeno sočutje vzbudil. Mar sem ti predpisal, da se na široko stegneš po pločniku? Zakaj nisi bežal?« >Saj si mi ti vendar rekel, naj se pretvarjam, ko da sem v ne- zavesti!« je ugovarjal Volodja. Nato je pomirljivo dejal: »Ne jezi se, pogreška je v tem: Slabo si ocenil dekličin značaj. Bolje bi bilo, ko bi jo bil ti napadel in bi ji jaz prihitel na pomoč. Videti je, da ji do tvojega junaštva ni veliko.« »Prismoda je!« je zaškrtal Ser- gej, »danes mi ni bila prav nič všeč.« »Ampak vražje lepa je pa Na- taša vendarle,« se je norčeval Vo- lodja. »Cisto moj tip!« Sergej ga je pogledal in zami- šljeno dejal: »Pravzaprav se je stvar dobro iztekla. Svoje lakaste čevlje si tudi lahko obdržim!« »Ne potrebujem jih več!« je vzkliknil Volodja, »postal bom tajnik ravnatelja, dobil lepo pla- čo in si bom lahko kupil ne samo lakaste čevlje, marveč tudi ele- gantno obleko. In — kot sem re- kel — Nataša mi je všeč. Sicer bi ne šel tja. Nemara bo nekoč moja žena, tedaj pa ji bom nekoč povedal zgodbo o lakastih čevljih, ki so mi pripomogli do sreče! Po- zdravljen!« In s hitrimi koraki je odšel. VEČ KOT 120 RAZSTAVLJAVCEV NA SEJMM »MODA 1963« Samo še nekaj tednov in na Gospodarskem razstavišču v Ljub- ljani se bo začel prvi v seriji spe- cializiranih sejmov v letu 1963 — sejem »Moda 1963«. Ze precej ča- sa so vsi razstavni prostori za ta sejem oddani. Na sejmu »Moda 1963« bo spet več razstavljavcev (okrog 120) kot na letošnjem to- vrstnem sejmu (113). Zelo dobro so zastopani proiz- vajalci težke in lahke konfekci- je (20), nič manj pa tovarne usnjene obutve (19). Prvič bodo na tem sejmu zastopane tudi vse republike, saj se sejma »Moda 1963« udeležuje tudi Črna gora (Vunarski kombinat Bijelo Polje). Kot vsako leto bo tudi prihod- • IZLETI NA DUNAJSKO DRSALNO REVIJO Poslovalnica »Kompas« v Ma- riboru priredi januarja in febru- arja več izletov na predstavo svetovno znane dunajske drsalne revije. lelet v Celovec bo trajal en dan, na Dunaj pa štiri dni. nje leto sejem spremljala modna revija dvakrat dnevno ob 17. in „20. rri (na kateri bo sodelovalo več kot 100 manekenov). Posebna zanimivost tega sejma pa bo vsekakor tekmovanje mo- delarjev čevljarske stroke iz vse države, ki bo uvedeno prvič. Za to veliko tekmovanje je razpisa- nih 16 nagrad po 100.000 dinarjev. Vsekakor bo to zanimivo tekmo- vanje dalo odgovor, katera to- varna čevljev pri nas ima naj- boljše modelarje. Konkurenca bo močna, saj se bodo spoprijeli vsi najboljši slo- venski modelarji (Peko, Planika, Lilet iz Maribora) z renomirani- mi modelarji iz drugih republik (Koštana iz Vranja!). Razstavlje- ni modele bo ocenila posebna zvezna komisija strokovnjakov, ki bo za najboljši model v vsaki skupini čevljev podelila zmago- vitemu modelarju nagrado 100 ti- soč din. Nedvomno bo to tekmovanje, ki bo poslej postalo tradicionalno močno izpodbudno tako za mode- larje, kot za tovarne, saj bodo najboljši modeli, potem ko bodo Si v serijsko proizvodnjo, vseka- kor hitro našli pot tudi do po- trošnikov. P— IZREKI Vsak človek se lahko zmoti, to- da samo bedak vztraja v svoji zmoti. (Cleero) Zvok poljuba ni tako silovit kot topovski, toda njegov odmev traja precej dlje. (Holmes) Ženskam se s poljubi dogaja tako kot nam s kozarci vina: eden pa še eden — dokler ne podležemo. (Lindner) T!r Skromen je laže tisti, ki je ne- kaj naredil, kot tisti, ki ni nikoli ničesar naredil. (Graf) . OBVESTILO Občinski ljudski odbor. Oddelek za notranje zadeve v Ptuju ob- vešča vse uporabnike motornih in priklopnih vozil, da bo podalj- ševanje veljavnosti prometnih do- voljenj za leto 1963 v času od 17: decembra 1962 do 15. anuarja 1963' 3. TRAKTORJI IN PRIKOLICE: dne 10. do 15. jan. 1963 brez vrst nega reda. Za podaljšanje prometnega do- voljenja se izpolnijo prijave v treh primerih in statistični list, ki se spiše s pisalnim strojem. Vsi podatki v prijavah in stati- stičnih listih se morajo točno ujemati z vozilom. K prijavi je priložiti državno takso, in sicer: za vtomobile, traktorje in pri- klopnike 150 -f 550 din, za motor- na kolesa pa 150 + 250 din, doka- zilo o plačani cestni pristojbini in veljavni karton o tehničnem pregledu motornega vozila. Za vozila iz družbenega sektorja še je potrebno priložiti potrdilo ali v prostorih oddelka v Ptuju, Trg mladinskih brigad 1, II. nadstrop-* je. Podaljševanje bo vsak dan od 8. do 13. ure in ob sredah popol- dan od 13. do 18. ure, ponasled- njem redu: veljavno polico o zavarovanju vo- zila. Lastniki oz. uporabniki motor- nih in priklopnih vozil, ki v zgo- raj navedenem času ne bodo iz kakršnih koli razlogov zaprosili za podaljšanje veljavnosti pro- metnih dovoljenj, vrnejo evidenč- ne številke temu oddelku naj- pozneje do 25. januarja 1963. Ko- likor se tega roka ne bodo pri- državali, se bo moralo zoper nje uvesti postopek. Za ugotavljanje gotovih podat- kov in barve je potrebno vozilo pripeljati s seboj k registraciji, oddelka za notranje zadeve Ptuj. Iz pisarne Mran 6 TEDNIK PTUJ. 14 DECEMBRA 1962! PRODAM dobro ohranjen motor- ni mhn za 40.000 dm. Naslov v upravi. KUHINJSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi. POSESTVO prodam ali v prevži- tek. Ostalo p>o dogovoru. Dorna- va 54. PROD.\M srednje težki vprežni voz in zapravljivček. Naslov v upravi. PRODAM gradbeno parcelo pri hajdinski železniški postaji. Na- slov v upravi. » KUPIM 160 do 170 kg težko s^d- njo. Zoreč Ivan. Hrvatski trg 4, Ptuj. SLUŽBE ISCEM žensko, ki bi 8 ur dnevno pazila na tri mesece starega otroka. Naslov v upravi ZAHVALA Vizovišek Neža, Prešernova 9, Ptuj, se javno zahvaljujem zdrav- nikom dr. Praunseisu in dr Vou- ku ter dr. Povšetu za skrbno iz- vedeno operacijo ter bolniškemu osebju za vso pozornost, ki so mi jo izkazovali v času zdravljenja v ptujski bolnišnici. Vizovišek Neža IZGUBLJENO v NEDELJO, 2. DECEMBRA PO- POLDNE, je bila zgubljena rja- va krznena desna rokavica na Ormoški cesti v Ptuju. Poštene- ga najditelja prosim, naj jo proti lepi nagradi vrne v upra- vi Tednika. ^ ISCEM prazno ali opremljeno sobo v Ptuju. Vprašajte na ob- činskem sindikalnem svetu v Ptuju. OBVESTILO Občni zbor DPD »Svobode«" Ptuj bo v soboto, dne 15. 12. ob 18 30 v Narodnem domu. Apeliramo na množične organi- zacije in kolektive ustanov in podjetij, da se njih članstvo v čim večjem številu udeleži tega zborovanja, na katerem se bodo seznanili z delom vseh sekcij de- lavskega kulturnega društva. To je potrebno vedeti vsakemu ob- čanu. V nedeljo, 16, t. m. priredi Es- perantska sekcija Zamenhofovo proslavo, ki bo ob 9. uri v mali dvorani občinskega komiteja. V programu sodelujejo tudi učenci IV. razreda osnovne šole »F. Osojnik« z recitacijo »POZDRAV TITU« v ESPERANTU. — 0-4 RAZPIS DELAVSKA UNIVERZA PTUJ PRIREJA SOLO ZA STA RSE II. STOPNJE ZA MESTO PTUJ Sprejetih bo 40 staršev. Predavanja vzgojne in zd ravstvene vsebine bodo v dvora- ni na magistratu II. nads stropje Očetje in matere, prijavit e se v pisarni Delavske univerze nad trgovino NAMA Šoln ina 200 dinarje^^ Začetek predavanj 20. dec embra 1962 ob 19. uri. Preberite članek Delavske univerze v današnjem Tedniku, kjer se boste seznanili z delom poljudno-znanstvenega sektorja. OBVESTILO ROKOMETNI KLUB »DRAV A« PTUJ, OBVESCA VSE SVO- JE ČLANE IN SIMPATIZERJE KLUBA, DA BO REDNI LETNI OBČNI ZBOR V NEDELJO, DNE 16. XII. 1962, OB 14 URI V PRO- STORIH DOMA JLA PTUJ ODBOR OSEBNA KRONIKA .lojstva. poroke in smrti no območju motičneoa urodo Ptu) Rodile so: Majerič Jožefa, Puri- sta va 7— Frančeka; Ber Ange- la, Kočice 38 — Veroniko; Boraik Terezija, Radovci 62. Varaždin — Štefeka: Segula Neža, Sobetincd 13 — Branka; Zmigoc Reza, Kri-, žance 18, Varažddn — Marijo; Sagadin Marija, Sestrže 27 — Zupanič Ana. Njiverce 21 — Marjana; Bamfič Marija, Virje 14, Varaždin — Zvonka; Tement Kristina, Videm 16 a — Mitja; Rajh Kri'9t.ina, Lahonci 40 — dečka; Smej Verona, Starše 2 — Marijo. Zdenko; Divjak Elizabe- ta, Smolinoi 52 — Štefana; Koro-. šec Marija. Zabovci 4 — France-, ka; Honomihl Angela, Majski vrh 1 — Jožefa; Lah Matilda, Mihovci 30 — Ivana; Klajdarič Matilda. Cirkulane 36 — Fran- čeka; Krajnc Nežka, Poljska 10 — dečka; Šošter Stanka. Struga 20 — dečka; Heroog Marija, Cir- kulane 1 — deklico; Jeza Marija, Apače 12 — deklico; Lah Ange- la, Naraplje 12 — Kristino; Kralj Katarina, Zagorel 39 — Ivana; Forštnerič Angela, Repišče 49 — Slar\4co; Pulko Hedvika, Lovrenc na Dravskem polju 21 — Tatja- no. Poročili so se: Skerk Roman, Jenkova 1, Maribor — Zupanič Marija. Središče oto Dravi 142; Mere Franc, Vičava 13 — Mernik Zofija, Kettejeva 20, Mari^bor. Umrla sta: Markovič Franc, Borovci rojen 1884, umrl 6. de- cembra 1962; Repič Pavla, Vito- mard 72. rojena 1902, umrla 6. decembra 1962. *. ŠPORT Uspela revija športa j,^, in glasbe v Markovcih je bila v nedeljo športna prireditev pod naslovom: »Revija športa in glasbe«, ki jo je organizirala Občinska zveza za telesno kulturo Ptuj, skupaj z domačim TVD Partizanom. Revi- ja je bila v glavnem namenjena najboljšim društvom »Partizan« v občini, to je TVD »Partizan« Gorišnica, Dornava, Markovci in Ptuj. Mnogim športnikom in gle- dalcem bo verjetno to nedeljsko popoldne ostalo v lepem spomi- nu, saj so bile posamezne točke pestre in zanimive. Za veselo raz- položenje pa so poskrbeli »Veseli Batači«. Po pozdravnem govoru pred- sednika občin, zveze tov. Cepina Gvida je bilo na sporedu 18 točk. V telovadnih točkah so nastopili pionirji iz Dornave, pionirji in mladinke iz Ptuja, članice iz Markove in člani na bradlji, kjer se je posebno izkazal gost iz Ma- ribora Milan Pureber, bivši re- publiški mladinski prvak. V glas- benem delu programa so nasto- pili duet iz Gorišnice in Markove z dvema popevkama. Člani in čla- nice TVD »Partizan« iz Dornave in Markove so izvedli tudi dva narodna plesa. V kvij oddaji so nastopili tudi najboljši športniki: rokometa?. Ročak in nogometaš Maučec iz Ptuja, telovadec Pure- ber iz Maribora, nogometaš Kram- berger iz Kidričevega in judoist Galun iz Ptuja V propagandni oddaji so nastopili tudi člani judo kluba »Drava« Ptuj V kviz odda- ji s predsedniki najboljših dru- štev so nastopili: Mišo Drobina, predsednik TVD Markovci. Naj- Miha Guček, predsednik TVD Dornava; Franc Plohi, predsednik TVD Gorišnica in Alojz Simonič, prdesednik TVD Markovci. Naj- boljšim društvom so bilf pode- ljene tudi zastavice za uspešno delo v letošnjem letu. V oddaji »Pokaži, kaj znaš« o svetovnem prvenstvu v vajah na orodju, so nastopili po trije tekmovalci iz štirih najboljših društev. Najbolj- ši so bili predstavniki Markove, ki so odgovorih na vsa vpraša- nja pravilno. Vsi udeleženci te oddaje so prejeli praktična dari- la, katera so prispevala podjetja iz Ptuja: Delta. Merkur, Panonija, Petovia, ZID in kmetijska zadru- ha »Haloze«. Ob koncu skoraj tri- urnega programa le podpredsed- nik zveze tov. Stane Kanduč po- delil diplome in priznanja naj- boljšim posameznikom in druš- tvom, ki so dosegli uspehe v le- tošnjem letu. Takih in podobnih prireditev si v bodoče želijo športniki kakor tudi gledalci še več. Po priredit\n so se vsi nastopajoči prijetno raz- vedrili ob zvokih glasbe in majh- ni zakuski. ki jo je priredilo v ta namen TVD »Partizan« Markovci ŠAH Šahovski klub Ptu]. vabi v svoje vrste ljubitelje šaha. Vpi- .iejo se lahko vsak torek in pe- tek od 17. ure naprej v prostorih občinske zveze za telesno kul- turo F^uj, Trg mladinski delov- nih brigad 2/1. JUDO Judo Klub A Drava A- Ptuj vabi v svoje vrste prijatelje judo športa. Vpisovanje je ^^sak torek in pete-k od 17. do 19. ure -^^ te- lovadnici osnovne šole Breg, kjer so tudi treningi. Dne 27, 11. 1962 so darovali kri krvodajalci iz Rogoznice: Petro-] vič Marija, Zelenik Terezija, Ceh Liza, Duh Anton, Toplak Janez, Kralj Milka, Znidarič Jožefa, Ti- snikar Katica, Lesjak Janez, Mar- kež Marija, Hedl Franc in Rašl Alojzija. Dne 4. 12, 1962 so darovali kri krvodajalci iz Hajdine in sicer: Vidovič Marija, Sitar Franc, Po- lajžar Ivana, Plajnšek Ana, Šlam- berger Herta, Lesjak Franc, Zajtl Ana, Jeza Marija, Sitar Marija, Lozinšek Amalija, Lipovšek Roza, Lesjak Marija, Novak Ge- novefa. Sišek Matilda, Pal Rozalija, Krošl Marija, Sef Marija. Ogrizek Marija, Ogrinc Antonija, Sagadin Marija. Šolar Marija, Zaje Francka, Jerenko Genovefa, Plajnšek Matilda, Ga- lun Veronika. Zajšek Kristina, Cestnik Antonija, Zaje Franc, Mlakar Janez, Mlakar Liza, Sven- šek Štefka, Beršič Božo, Celiga Roza in Zupanič Franc. Medtem so darovali kri še po- samezni krvodajalci in sicer: Junger Rudolf in Svržnjak Ma- rija. Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem se v imenu bolnikov najlepše zahvaljujemo za vso po- žrtvovalnost. Splošna bolnica Ptuj Rdeči križ Ptuj Juršinci ^-Ja pobudo krajevnega odbora SZDL Juršinci so organizirali šiviljiski tečaj, ki ga vodi tovari- šica Mairija Gojkovič iz Ptuja, ki je zaposlena v tovarni šival- ni strojev v Mirni. Tečaj že traja tretji mesec in ga obiskuje 50 žensk. Del tečaj- nic je iz Vitomarc in iz Polen- šaka. Med mlajšimi ženami in dekleti obiskujejo ta tečaj tudi starejše, izkušene gospodinje, ki si bodo tako izpopolnile znanje. Na pobudo kraje^mega odbora SZDL Juršinci je organiziralo avtomoto društvo Ptuj v Juršin- cih 6-tedens/ki tečaj, ki je bil v osnovni šoli v mesecu oktobru, novembru in decem^bru. Tečaj, ki so ga obiskovali! tudi nekateri tovariši iz Polenšaka je obsegal v glavnem teoretični pouk, del- no pa tudi praktične vožnje. Av- tomoto društvo Ptuj je nudilo za ta tečaj najbolj'še učitelje in tako je bil uspeh zadovoljiv. Iz programa RTV Liubljana Nedelja, 1«. decembra 1962 6.00 — 8.00 Z vedro glasbo vam želimo prijetno nedeljo — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar, 6.30—6.35 Napotki za turiste, i.oo-l.l^ Napoved časa, poročila, pregled tjsk^. vremenska napoved obiava dnevnega sporeda, ra dijski koledar in prireditve dneva. 7.40— 7 45 Pogovor s poslušalci. 8 00 Mladin- ska radijska igra. 8.51 Glasbena med- igra. 9.00 Poročila. 9.05 Mendelssohn in S^belius. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 3. zaiiavno-glasbena radiiska ma- tineja. 11.30 Nedeljska reportaža. 11.50 Sto taktov za dober tek. 12 00 Poročila. 12,05 Naši poslušavci čestitajo in po- zdravljajo — I. 13 00 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši p.islu- šalci čestitajo in Dozdravljaio — I!. 15.00 Napoved časa, poročila in vremen- ska napoved. 15.15 Trikrat oet. 15.30 Z glasbenimi zvoki iz 20 v is stoletie. 16.00 Humoreska tega tedna 16 20 Ogr- lica s popevkami in priletnim; melndiia- mi. 17.00 poročila. 17 05 Instrumentalni intermezzo. 17.15 Radijska igra. 18.05 Milan Ristič: Simfonične variaciie 18.20 Vedri zvoki 18 30 Športna nedelia 19 00 Obvestila. 19 05 Glasbene razglednice. 19 30 Radijski dnevnik. 20 00 Izberite svojo melodijo 21 OO Oh ^ed^m-les^tlet. oici skladatelja Zoltana Kodalyja. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Skupni program IRT — Stu- dio Zagreb. 23.00 Poročila. 23 05 Zaple- šimo v novi teden. 24.00 Zadnja poročila in zakliuček oddaje. Ponedljek, 17. decembra \^62 5.00—8.00 Dobro jutro! fpisan glasbe- ni sporedi — vmes ob 5.05—5.10 Poro čila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napo- ved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. «00 Poroda 11.00 Pozor, nimaš prednosti: 12.00 Po- ročila. 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Pesmi iz Makedonije. 12.30 Zabavni orkestri. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva m objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Popevke ulice 14 00 Poročila 14 05 Ljublianski ooerni pevci v popularnih operah. 17.00 Poroči- la. 17.05 Obdobja slovenskega samo- speva. 17.40 Ritmi iz copacahane .18.00 Poročila — aktualnost; doma in v svetu 18.10 Pisana paleta veselih napevov 18.30 Poje Komorni zbor iz Maribora p. v. Raj- ka ':'ikoška 18 45 Radijska univerza 19 00 Obvestila. 19 05 Glasbene razgled- nice 19.30 Radiiski dnevnik. 20 00— 22.00 Koncert simfoničnega orkestra Slo- venske filharmoniie — vmes ob 20 45— 21.00 Kulturni globus 22.00 Napoved ča sa, poročila, vremenska napoved in pre- gled sporeda za naslednji dan. Torek, 18. decembra 19*2 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poro- čila in dnevni koledar. 6.00—5.10 Napo- ved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestilti. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar 8 00 Poročila 11.00 Pozor. nim?š prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Trio orglic Andreja Blumauerja. 12.30 Za- bavni kaleidoskop. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Suita :n divertimento. 14.00 Poročila. 14.05 Radiiska šola za višio stopnjo. — Alu- minij. 14.35 Venček narodnih m doma- čih napevov. n.Ofl Poročila. 17.05 Kon- cert po želiah poslušalcev. 18.00 Poroči- la. Aktualnosti doma in v svetu 18.10 I Stoglavi virtuozi X. oddaja 18.45 Liud- ( ski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 i Glasbene razglednice 19.30 Radiiski : dnevnik 20.00 Sprehod po Dunatu s oi- ! anistom Georgeom Fevenem. 20.15 Ra- dijska igra 21.25 Alojz Srebotniak So- natina za violino m klavir 21.40 Ples- na glasba 22.00 Napoved časa poročila, vremenska n^r^m-fi ,0 pregled sporeda za naslednji dan. Sreda, 19. decembra 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! {pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila m dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. R.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Radiiska kmečka univerza. 12.15 Ansambel Srečka Dražila igra slovenske narodne pesmi. 12.30 Dueti iz Bizetove Carmen. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pol ure v ve- drem tonu. 14 00 Poročila. 17.00 Poro- čila. 17.05 Zaičeva era v glasbenem ži- vljenju Hrvatske. 18.00 Poročila — ak- tualnosti doma in po svetu. 18.10 Za- bavna glasba na šestih strunah (kitarist lohnnv Smith). 18 25 Pesmi in plesi iz lužne Amerike. 18.45 S kniižnega trga. 19 00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgled- nice. 19.30 Radiiski dnevnik 20.00 Za ples in razvedrilo 21.05-22.50 Skupni program (RT — studio Zagreb — vmes ob 22.00—22.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan Cttrtek, 20. decembra 1962 5 00—S 00 D^brn iutro' fn'san glasbe n: spored) - vine? "b 5 0.5—5 in Poro- čila in dnevni koledcr. 6.00-610 Napo I ved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.0i) Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Veseli planšarji so v gosteh. 12.30 Ploš- ča za ploščo. 13.00 Napoved časa. poro- čila, vremenska napoved, prireditve dne- va in objava dnevnega sporeda. 13.15 Ob- vestila '.n zabavna glasba. 13..30 Odmevi iz starih časov. 14.00 Poročila. 14.05 V paviljonu zabavne glasbe. 14.35 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.00 Poročila. 17.05 Glasbena križanka št. 5. 18,00 Poročila — aktualnosti doma in po turna kronika. 19.on Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 (^etrtkov večer domačih pesmi in nanovov. 20.45 Operetni inter- mezzo. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lu- cijan Marija Skcrjanc: Kokturno in Kvartet. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. Petek, 21. decembra 1962 5.00—8.00 Dobro iutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05 — 5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska na poved in radiiski koledar. 8.00 Poročila 11.00 Pozor nimaš prednosti' 12.00 Po ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Poslušaimo dobre znance iz Celja. 12.30 Dvogovor violine in flavte. 12.45 Ansam- bel Al Stefano m Trio Nat »King« Cole. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in obiava dnev nega sporeda 13 i=i Obvestila ir z^b^vna glasba. 13.30 Z melodijami čez drn in strn. 14.00 Poročila. 17.05 »Na doma(y grudi . . . « 17.48 Glasbena medigra. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. IS. 10 Dvajset minut ob glasbenem avto- matu. 18.30 Domače melodiie. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Zabavni orkester Man- tovani. 20.15 Tedenski zunanie politični pregled. 20.30 Obrazi in značaji v sa- mospevih .Modesta Musorgskega 5. o