cd Mozaik samoevalvacije na Srednji ekonomski šoli Slovenj Gradec
^ Alenka Helbl
a
IS
^ Uvod
Vsak mora nekje zaceti graditi... Začetek ga vodi na poti h kakovosti - »kakovost - znana neznanka« (Erčulj 2000) - tudi k odličnosti (več od pričakovanja), izpolnitvi in dopolnitvi, pa ne samo organizacije, torej šole, del katere je, ampak še zlasti na osebnostni ravni. Pri tem imamo v mislih vse deležnike, ki v določenem trenutku vstopajo v pročes vzgoje in izobraževanja, seveda vsak s svojimi pričakovanji. Pa še nekaj v uvodu: kadar koli govorimo o šoli, mislimo s tem učitelje, ki so (morajo biti) temelj le-te (Brejč, Širok in Jurič Rajh 2008).
Položili smo temelje ...
Srednja ekonomska šola Slovenj Gradeč je na pot kakovosti zavestno stopila leta 2006, ko se je oblikoval tim v projektu Mreže učečih se šol. V tistem letu smo naredili velik korak, premišljen in skupen. Brez hitenja in pričakovanj o spremembah čez no č -predvsem zaradi tega ne, ker se v šoli kar naprej nekaj spreminja, dodaja, odvzema ... In v letu 2006/07 smo iz usklajenih interesov ubesedili vizijo šole:
Srednja ekonomska šola Slovenj Grade č želi z novimi in prenovljenimi izobraževalnimi programi ter s sodobnimi metodami in opremo ustvarjati znanje, potrebno mladim v svetu sprememb. Cilj bomo dosegali z dobrimi medsebojnimi odnosi, druženjem in sodelovanjem, tako med dijaki kot učitelji, ter z njihovim vklju čevanjem v okolje. S preseganjem togosti bomo vzpodbujali osebnostni razvoj mladih, da bodo zadovoljni in odgovorni ter bodo znanje želeli nadgrajevati.
Na njej gradimo naslednja nadstropja. Ustvarjali smo jih z bolj ali manj uspešnimi aktivnostmi (zapisano v LON-ju šole, razvojnih na črtih in kar daje poseben čar temu, so uspehi, pohvale, volja in želje po ve č in bolje pri vseh deležnikih).
VODENJE 112011:71-77
Samoevalvacija - novost za vse
In prišli smo do vpeljave spremembe v sami gradnji: samoevalva-ciji kot temelju izboljšav. Pričakovanja so postala višja; v samem začetku smo se le-tega lotili (naj se ne sliši pretirano) z naslednjega stališča (Juarroz 2006):
Beseda ni talisman, lahko pa se hitro spremeni v poezijo, Ce se je dotakne prava stvar.
Pa saj moraš verjeti v nekaj, da lahko drugega prepričaš, kajne? Dejstvo je bilo, da pravzaprav jasnega odgovora na vprašanje, kakšno stališče imajo posamezni učitelji o vpeljevanju sprememb, nismo imeli. Nekaj že, toda ... (saj veste: spet nekaj novega, ne vedo več, kako bi nas držali, spet neka nova vrsta nadzora, še dodatna obremenitev, kje so tisti časi, ko je bil učitelj spoštovan, so govorili starejši kolegi...)
Uspešnost samoevalvačije je odvisna predvsem od ustrezne šolske klime in kulture, ki mora zagotavljati zaupanje, prostovoljnost, čim širši krog deležnikov ter demokratično doseganje soglasja, kar je za nas pomenilo zavedanje tega dejstva z vsem vsebinskim ozadjem tega preprostega stavka skozi ves pročes uvajanja samoevalvačije vse do danes in še naprej.
Mozaik samoevalvačije
Posebnost trenutka, zbadanje v trebuhu in čar nečesa novega so še posebej zaznamovali 1. delavničo, ko smo določili prioritetne čilje in dejavnosti, in sičer kurikularni/učni čilj (funkčionalna pismenost) in čilj, povezan s stališči, vrednotami in spretnostmi (sklepa kompromise in je odgovoren). Ta dva čilja smo izbrali skupaj kot najpomembnejša v trenutnem pročesu izobraževanja, saj prav na teh dveh področjih učitelji pri vseh predmetih (splošnoizobraže-valnih in strokovnoteoretičnih) opažamo največje težave dijakov. Z namenom, da sledimo zastavljeni viziji, smo ta čilja tudi izbrali in dejavnosti, povezane z njima, vzeli pod drobnogled.
Zapis refleksije tima po delavniči pove dovolj (zapisano 6. junija 2009):
Udeleženči delavniče so sledili navodilom, v začetku sičer z rahlim zadržkom v smislu, kaj nam je to sploh treba, a se je kasneje z delom v skupini, sklepanju dogovorov po skupinah ta zadržek razblinil. Njihova poročanja, vključevanja v razpravo, vprašanja, ki so temu sledila, pa so pokazala, da
so sprejeli naCin dela in so se izjemno dobro odzivali, izmenjavali medsebojna mnenja. Nekateri, ki se z dogovorom v skupini niso najbolj strinjali, so tudi ob porocanju povedali svoja mnenja.
Na samem zaCetku, ko so doloCali cilje in dosežke dijakov, je bilo nekaj negotovosti, vendar se je ta razvila v zelo dobro razmišljanje. NajveCkrat je bilo potrebno poudariti, da gre za doloCanje prioritetnih ciljev, da so res skorajda vsi pomembni, a se odloCamo za enega kurikularnega in enega v povezavi s stališCi, vrednotami in spretnostmi, saj ju bomo vkljuCili v Letni delovni naCrt šole za šolsko leto 2009/10.
Gradnjo kakovosti smo nadaljevali v 2. in 3. delavnici, takrat je bilo aktivno sodelovanje najmoCnejše - izoblikovali smo strategije, dejavnosti, postavljali merila, kako bomo in še kasneje, v kolikšni meri smo dosegli zastavljene cilje, se sooCili s pomembnostjo na-Crtovanja, spremljanja in vrednotenja. Tako je ob koncu leta 2009 luC sveta zagledal prvi skupni dokument - akcijski naCrt izboljšav za šolsko leto 2009/10 kot skupek razmišljanj posameznih uCite-ljev in dogovarjanja po strokovnih aktivih.
CClani komisije za kakovost smo pripravili predlog spremljave uCiteljem in sklenili dogovor, da vsi uCitelji pri svojih urah predstavijo podroCja in dijakove dejavnosti, povezane s temi. Tako smo se osredotoCili le na nekatere dejavnosti do konca tega šolskega leta in si pustili dovolj ustvarjalnega Casa in premisleka do zaCetka naslednjega šolskega leta (2010/11).
Po zaCetnem negodovanju so dijaki zaCutili resnost in, neverjetno, nekateri tudi smiselnost in potrebnost, še zlasti za spremljavo 2. prioritetnega cilja. V Casu izvedbe so uCitelji med seboj sodelovali, veliko veC je bilo medpredmetnega povezovanja in sodelovanja, skupnega naCrtovanja pouka, posameznih vsebinskih sklopov. Ob koncu šolskega leta so uCitelji pripravili povzetke svojih ugotovitev glede doseganja zastavljenih ciljev. Takrat je bil tudi dogovor, da z aktivnostmi pri doseganju teh dveh ciljev nadaljujemo v šol. l. 2010/11.
V vmesnem Casu smo se povprašali tudi o prednostih in omejitvah samoevalvacije. Pravzaprav so bili odgovori priCakovani glede na odziv uCiteljev na samem zaCetku in že po pripravljenem akcijskem naCrtu in samem izvajanju oz. spremljanju dejavnosti. Najvišjo oceno pomembnosti pri prednostih samoevalvacije sta dobili trditvi, da samoevalvacija usmerja prizadevanja za kakovost v dosežke uCencev oz. uCenje in pouCevanje in krepi odgovornost
vseh zaposlenih za kakovost šole; sta pa ti dve trditvi dobili nižjo oceno zaznave. Ta rezultat kaže na dobro gradnjo tega nadstropja, učitelji so torej zaznali prednosti uvajanja samoevalvacije.
Omejitve samoevalvacije so pokazale zelo podobno: najveC udeležencev je ocenilo, da samoevalvacija predstavlja dodatno papirnato delo za vse strokovne delavce in pomeni dodatno casovno obremenitev za ravnatelja, tim in strokovne delavce, kar je v tem casu prav tako pricakovano.
Refleksije uCCiteljev - bistvo gradnje mozaika samoevalvacije
Ucitelji so pripravili tudi refleksije uvajanja izboljšav na ravni šole v okviru strokovnega aktiva in posameznika. Mnenja ucite-ljev lahko strnemo v naslednje ugotovitve.
Kaj smo v šoli naredili glede na zastavljene cilje v akcijskem načrtu?
Vsi ucitelji so v tem obdobju izvajali aktivnosti, dolocene v akcijskem nacrtu za uresnicitev obeh zastavljenih ciljev: beleženje prisotnosti dijakov pri pouku, spremljava zamujanja v minutah, izvajanje alternativnih ukrepov zaradi prepogostega zamujanja (le nekaj minut pri vsaki uri), prinašanja ucbenikov in drugih uc-nih pripomockov, opravljanje domadh nalog, beleženje aktivnega dela med poukom, samoiniciativnost in sodelovanje dijakov pri pouku, izdelava seminarskih nalog, pravilno navajanje virov in literature ...
Rezultat teh aktivnosti je bilo spoznanje, da vseh dolocenih aktivnosti ne moremo izvajati (aktivnosti v akcijskem nacrtu so bile zastavljene prevec na široko). Pri nacrtovanju novih aktivnosti v akcijskem nacrtu za naslednje šolsko leto je za uspešnejšo spremljavo in analizo potrebno dolociti manj aktivnosti.
Na nivoju strokovnih aktivov nas je zelo presenetila ugotovitev posameznih aktivov, da bi bili lahko uspešnejši pri izvajanju nacrtovanih aktivnosti, spremljavi in pri analizi dobljenih podatkov, ce bi bilo sodelovanje uciteljev v aktivu bolj usklajeno. Zelo dobro je potekalo medpredmetno sodelovanje pri izvajanju dolocenih nalog dijakov (izdelava seminarske naloge na izbrano strokovno temo, priprava pravilno oblikovane dokumentacije in predstavitve, priprava govornega nastopa in zagovora nalog ...), nacr-tovanje in izvajanje projektnih dni.
Pri medpredmetnem povezovanju so bile težave tehnicne narave - dolocitev terminov, da so lahko bili prisotni vsi ucitelji, na-crtovanje rezervnih terminov za opravicene odsotnosti.
Kakšni so dosedanji rezultati, posledice naših dejanj?
Rezultati so bili zelo pozitivni, prav tako tudi odzivi in reakcije s strani dijakov. Doslednost spremljave izvajanja aktivnosti je prinesla izboljšanje pri prinašanju uCnih pripomoCkov, opravljanju domaCih nalog, zmanjšalo se je zamujanje k prvim uram, po vsakem odmoru ...
UCitelji so se strinjali, da so doslednost izvajanja aktivnosti, seznanjanje dijakov, jasno postavljena pravila in kriteriji potrebni pogoji za uspešno delo.
Z uporabo podatkov, ki jih zbiramo že nekaj let, bi lahko uCi-telji pripravili kar nekaj statistiCnih poroCil. Hkrati ugotavljamo, da vsak uCitelj razpolaga s svojimi podatki, ki jih ne primerja z ugotovitvami ostalih uCiteljev (vsaj na nivoju aktiva), onemogoCa uspešno analizo in s tem interpretaCijo stanja oz. doseganja zastavljenih Ciljev na nivoju šole.
Kakšne so naše misli, občutki in reakcije?
Najpogostejše podano mnenje je bilo -zaCeli smo, sedaj pa je treba stvari razvijati naprej.
Pri naCrtovanju dejavnosti v akCijskem naCrtu za naslednje šolsko leto bi po mnenju uCiteljev morali naCrtovati tudi posnetek trenutnega stanja, vmesno sledenje aktivnostim in analizo vmesnih rezultatov ter primerjavo konCnega stanja in interpretaCijo dosežkov na razliCnih ravneh in za razliCne deležnike v proCesu samoevalvaCije.
Primerjava oz. analiza rezultatov je po mnenju uCiteljev zelo pomembna, ker šele takrat lahko ugotovijo, kaj je bilo ustrezno, kaj bi se dalo spremeniti in izboljšati, v takšnem viharjenju možganov bi nastalo veliko dobrih idej, ki bi jih lahko uCitelji uporabili.
Dileme so se pojavljale tudi pri postavljenih kriterijih - kaj s pridobljenimi minusi, plusi, ki so bili rezultat spremljave uCenCev - kako dijaka nagraditi, kaznovati...
Najbolj pozitivni uCinek naših aktivnosti je bila izboljšana komunikaCija med uCitelji, boljše sodelovanje in povezovanje pri delu, kar je prispevalo tudi k izboljšanju klime v uCiteljskem zboru.
Ali že razmišljate o ukrepih, spremembah?
Najpogosteje so uCitelji navajali naslednje spremembe:
•	postavitev skupnih meril tam, kjer je to mogoCe,
•	doslednost pri izvajanju naCrtovanih aktivnosti,
•	vec avtonomije učiteljev pri odločanju kje, kako vpeljati izboljšavo,
•	okrepiti dejavnosti, s katerimi bi izboljšali odnose med različnimi deležniki v procesu izboljšave,
•	izboljšati samoevalvacijo oz. refleksijo po vertikali.
Kako oblikovati mozaik samoevalvacije v prihodnje?
V uCiteljskem zboru smo se odloČili, da v naslednjem šolskem letu spremljamo in izvajamo aktivnosti za dosego oz. izboljšanje že v tem letu načrtovanih prioritetnih ciljev: funkcionalna pismenost in sklepa kompromis in je odgovoren. Na ravni posameznika, strokovnih aktivov in na ravni šole smo pripravili akcijski načrt, kjer bodo aktivnosti določene za čelotno šolsko leto. Na podlagi le-tega je oblikovan tudi načrt izboljšav 2010-13.
Priprava skupnih dokumentov spremljave za doseganje določenega čilja/izpeljave določene aktivnosti, uporaba podatkov, ki jih že zbiramo, imajo namen zmanjšati papirnato delo učiteljev. Kot prispevek h kakovostnejšemu delu je tudi uvedba sistema Doc.
Pri svojem delu se bomo usmerili v zmanjšanje pridobivanja kvantitativnih podatkov, uvajanja več kakovostnih kriterijev in na tak način pridobljenih rezultatov.
Po mnenju posameznikov je v naslednjem šolskem letu potrebno usmeriti aktivnosti tudi v izboljšanje odnosa učitelj-uče-neč-starši. Pojavlja se problem sodelovanja s starši (nizka udeležba na roditeljskih sestankih, govorilnih urah) predvsem takrat, ko se pojavijo učne težave, slabe očene, izostajanje od pouka, pisanje opravičil... Iz tega razloga smo se odločili še za 3. prioritetni čilj sodelovanje s starši s strategijo izboljšati prakso vključevanja v šolski pročes.
Namesto zakljuCCka
Tako ... Gradimo nadstropje naprej, utrjujemo tla, da bomo lahko šli še višje ... A v odstiranju vseh drobnih in barvitih svetov na poti h kakovosti se (še) pletejo besede Neže Maurer (2010).
Kam?
Znam in zmorem prepričati ljudi -ne samo v svoj prav; v tisti najboljši prav.
Literatura
Brejč, M., K. Širok, in A. Jurič Rajh. 2008. Teoretična izhodiščna in okvir ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji: študija nacionalnih in mednarodnih pristopov h kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Kranj: Šola za ravnatelje.
Er čulj, J. 2000. »Kakovost - znana neznanka.« Vzgoja in izobraževanje 31 (1):4-8.
Juarroz, R. 2006. Vertikalna poezija. Ljubljana: Študentska založba.
Maurer, N. 2010. Piramide upanja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
■ Alenka Helbl je profesori ča slovenš č ine v Šolskem č entru Slovenj Grade č, Srednja ekonomska šola. alenka.helbl@sc-sg.si