C. C. Post ale. - Esce ogni mercoledi e verier dl. - 23 aprile /926. Posamezna itevilka 25 stotink. Izhaja: vsako sredo zjutra] in petek zlutraj. Stone za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. Št. 31 V Gor id, v petek 23. aprila 1926. utoix. Nefrankirana pis ma se ne sprejemalo. Oglasi se računajo po dogovoru In se plačaio v naprel. List izdala konsorcii >GORIŠKE STRAŽE«. Tisk ladruzne tiskarne v Gorici. Riva Piazzuta štev. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5, — (prel Scuole). — Teles, int. štev. 308, Kaj je z Narodnim svetom? (Piše poslanec Besednjak.) Več mesecev je že preteklo, odkar sem bil stavil v imenu naše politične orgtinizacije javen predlog, naj se usianovi med nami in tr: zasko politično organizacijo Narodni svet. Javnost se čudi, zakaj ni Narodni svet še usfanovljen in od vseh strani prihajajo zahteve, naj se zadeva Ijudstvu pojasni. Jaz sem bil v/.el nase nalogo, da se poga: jam s Trstom, in zaio je pvedvsem moja dolžnost, da podam ljudsivu račun o izidu pogajanj. Da bo javnost natančno in nepristransko poučena o tej važni na: rodni zadevi, priobčujem po nalogu organizacije vso korespondenco, ki se je vršila med menoj in predsednikom edinjaške stranke drjem Wilfanom. To storimo predvsem radi tega, ker se držimo načela, da bodi naša politika javna in odkrita in ne smemo zato ljudsivu ničesar prikrivati. Mi hočemo razen tega, naj ljudstvo po lastni pameti in neodvis: no presodi potek dogodkov in nato samo razsodi, kdo je kriv in od: govoren, da nima nuš narod v Italiji skupne obrambne organizacije. Pogajajmo se! Čim sem dobil nalog od organi* zacije, sem poslal poslancu drju Wilfanu nastopno prvo pismo: Gorica, 9. I. 1926. Velecenjeni gospod doktor! Pooblaščen od naše politične organizacije, naj stopim v stik z Vašim društvom radi ustanovitve Narodnega sveta, storim to s prh čujočim pismom in Vas vljudno naprosam, da bi mi hoteli sporo; čiti dan, ko bi se mogel sestati z Vami ah s katerim drugim po: oblaščencem vaše organizacije. Jaz sem prost od 15. do 18. janu: arja in pridem lahko tudi v Trst. Želim, da bi se čim prej us/a* novil med obema pol. organiza: cijama skupni obrambni organ in Vas pozdravljam z odličnim spo: štovanjem Dr. Besednjak. Edinjaši odklanjajo pogajanja, a so za »poslušanie«. Na svoje pismo sem dobil ta lc odgovor: V Trstu, dne 13. januarja 1926. Velecenjeni gospod doktor! Odgovarjam na Vaše pismo od 9. t. m., ki mi je dospclo predvče* rajšnjim. Pišete mi, da, pooblaš* čen od vaše politične organizaci* je, da stopite v stik z našim društvom radi ustanovitve Na? rodnega sveta, stcrite to s tern svojim pismom, in me prositc, da bi Vam sporočil dan, ko bi se mogli sestati z menoj ali s ka* terim drugim pooblašeencem na? še organizacije. Kolikor je meni znano, ni no* bene nove okolnosti, da bi se ra* di nje menjalo stališče Politične* ga društva »Edinost«, kakor jc bilo oznaeeno z izjavo od 19. pr. m., niti, da bi se mogel smatrati za uresničencga tisti pogoj, ki ga je »Politično društvo »Edinost« postavilo v tej izjavi. Iz tega sle= di, da bom mogel poslušati, kar mi želite sporočiti, le ad referen* dum, kot predsednik Politienega društva »Edinosti«, kcr še ni po* . voda, da bi Politično društvo »Edinost« mene ali koga drugega pooblastilo za kako pogajanje. Obžalujem, da sem zadržan, da bi prišel k Vam v Corico. Čc želite po gornjem pojasnilu go? voriti z menoj, Vas prosim, da pridete k meni v soboto predpol* dne, od 9—12. Z odlienim spoštovanjein Dr. Josip Wilfan. Krščanski socialisti za »Narodni svet« na podlagi enakopravnosti obeh strank. Pismo drja Wilfana sem prcdlo* žil odboru, kjer smo o njem raz? pravljali in si dolgo belili glavo, kakšen je njegov resnični zmisel. končno je bilo sklenjeno, da po* šljem v Trst nastopni odgovor: Velecenjeni gospod doktor! Na Vase pismo od 13. Januar? ja odgovarjam šele danes, ker sem bil med tern po opravilih v Rimu in sem predložil zadevo v pretres naši pol. organizaciji. Odgovor, ki ste mi ga poslali kot predsednik drustva Edinosti v Trstu, me je osupil. Predlagal sem bil, da bi se sestal z zastop: nikom vaše politične organizaci: je in se z njim pogodil radi usta: novitve Narodnega sveta. Moj predlog je bil preprost in jasen in pričakoval sem, da mi jasno in določno odgovorite: in sicer da predlog sprejmete ali pa da ga odklanjate, ker ste Narodnemu svetu, kakor ga mi za leta zahte: vamo, nasprolni. Vaš odgovor pa ne pove ne enega ne drugega in je silno dvo: umen. V pismu pravite, da »ni nobene nove okolnosti, da bi se radi nje menjalo stališče« Vase; ga društva in da se tudi ni uresnU čil »tisti pogoj«, ki ga je Vase društvo postavilo v izjavi od 19. decembra. Vsled tega ni še po Vašem »povoda«, da bi Vaša on ganizacija kogarkoli pooblastila »za kako pogajanje«. Ko bi bili napisali samo to, bi vedeli mi in bi vedela javnost, da je Narodni svet pokopan, ker se o njegovi ustanovitvi ne marate z nami niti pogajati. Toda stvar ni tako preprosta, ker ste jo v istem pismu zopet zasuknili, ko pravite, da ste prU pravljeni mene »poslušati« in sporočiti dalje kar Vam porečem. Odbijate torej pogajanja, a ste za »poslušanje«. Kakšen smisel naj ima tako razlikovanje? Jaz ga ne razurnem. Za našo organizacijo je Nas rodni svet velika narodna zadeva in zato smo sklenili, da poskush mo vse, le da se Narodni svet res ustanovi. Sprejmemo tudi »poslušanje« in Vam pošMjamo naše pismene predloge, da jih predložite Vašemu odboru. Radi jasnosti in točnosti je boljše, da imate v rokah pisan in obvezen dokument. 1. Narodni svet med vašo in naso politično organizacijo se ustanovi na podlagi medsebojne enakopravnosti. Kar zahtevamo mi zase, prU znavamo tudi vam, in kar zahte- vaie vi za svojo organizacijo, priznavate tudi naši. 2. Narodni svet se ne bo petal z osebnimi in političnimi spori, ki so se primerili pred njegovo ustanovitvijo. Da to sprejmemo, je zelo po* trebno, zakaj Narodni svet se ne bo nikdar ustanovil, ako bi se ho* tel pečati z vsemi osebnimi in po: litičnimi prepiri, kar smo jih imeli v zadnjih leiih. Umestno je zato, da napravimo križ čez pre* teklost, tako da se bo Narodni svet posvetil izključno delu za sedanjost in bodočnost, kar je pač njegov edini smoter. Naša organizacija je voljna pozabiti vse žalitve in vse krivice, vse ob- tožbe in očitke, kar jih je pretr* pela od vaše organizacije in vat šega tiska tekom zadnjih let. Isto naj stori vaša organizacija. To zahtevajo od nas interest narod- ne enote, kateri edini mora služiti vse delo naše in vase stranke. To sem vam hotel sporočiti in Vas prosim, naj se vaša organh uri pop. v društveni pisarni. Dnevni red: 1. Poroeilo načelstva in nadzor? stva. 2. Potrjenjc računskega zakljueka za leto 1925. 3. Nadomestna volitev načelstva in nadzorstva. 4. Revizijsko poroeilo. 5. Slučajnosti. Ako ob doloeeni uri ne bo do? volj vdeležencev, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsaki vde? kžbi. Odbor. VABILO k rednemu obenemu zboru Ljudske posojilnice v Vipavi, ki se bo vršil na dan Sv. Florijana 4. maia 1926 ob 3 V-> pop. v društveni pisarni. Dnevni red: 1. Poroeilo načelstva in nadzor? stva. 2. Potrjenje računskega zakljueka za leto 1925. 3. Revizijsko poroeilo. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slueajnosti. Ako ob doloeeni uri ne bo do? volj vdeležcncev, se bo vršil obeni zbor pol ure pozneje ob vsaki vde? ležbi. Odbor. RAZGLAS. Podpisana oddaja gradnjo novc hiše v Št. Petru na Krasu. Ponud? be morajo biti izdelane na podlagi naerta in podatkov, ki so na raz? polago interesentom v uradu pod? pisane, in vposlane pod zaprto ku? verto na podpisano Zadrugo do najpozneje opoldne dne 2. maja 1926. Št. Peter na Krasu, dne 18. aprila 1926. Iiranilnica in posojilnica v Št. Petru na Krasu. »Na nevesto misli!« je rekel eez nekaj casa oskrbnik precej glasiy). »Tamlc na'naso Doro!« je po? smehljivo dodal konjski hlapec. »Še te bi bilo Skoda zanj!« Hyncik je še vedno stal, naslon? jen na vrata, kakor da sedi v naj? tišjem zavetju ter premišljeval o reeeh, ki presegajo človeški razum. In zdelo se je, da se mu je glava sklonila še niže. »Še zaspal bo!« »Nerocia!« »Lc kaj si se takrat spomnil!« Fevdnik, ki ga je bila sama do? brota, jc samo z rameni zgenil in ni odgovoril ženi. To oeitanjc je slišal iz njenih ust najmani tristo šestdesetkrat na lcto. Odraslih otrok nista imela; vsako dete jima je umrlo nekoliko dni po svetem krstu. Pomagala sta si na vse na? eine, plačevala sta različnc zagovo? re, a vse zaman ... K blagoslov? ljenju je šla žena vselei že brez otroka, s svečko v roki, na katcro ji jc cerkovnik vsakokrat pripel lepo rožico. Zalostno nadomestilo za živ cvet! »Njegovi predniki so bili zašeit? niki naših pravic celo proti kra? ljem, kaj šele proti mestom ... Po moji matcri so jim malo v krvi... In rad bi vendar zapustil nekomu svoje posestvo. Bo vsai molil za naju ...« »Ta — bo molil?« Žena jc izgovorila te besede z nepopisljivim glasom. »Ne moli niti zase, za lastnega oeeta...« »Ne moreš se čuditi. — Saj ga še poznal ni. — Toda dobro ves, kako se spominja matere.« »Beži, beži z njim!« Tako se je skoro vsakokrat kon? čal razgovor fevdnika z ženo glede varovanca. Na eno besedo moža je imela žcna vselcj pripravljenih deset drugih in vsaka ie bila ostrejša. »Pravim ti, dcčko! — Kakor da bi te privrtal. — Lahko si nakop? lješ bolczen! — Pojdi vendar pod streho! — Ne morem te razumeti!« Prostodušni fevdnik! On ie hotel razumeti moža, v katcrem se je pretakala kri Kopidlanskih. ki sc je prebudila šelc nedavno, komaj pred letom. Hyncik kot da ne sliši. Toda z vetra je vendar sei in čez nekaj casa je stekel z dvorišča ter hitcl proti gozdu, kjer je živcl v raztr? gani bajti dudaš Rozhuda. (Moj dobri prijatelj. Vedno je imel kaj pripravljenega zamc in hotel me jc celo peti ueiti. Toda ni šlo. Še iz nobenega vrana ni postal kanareck in nihee ga še ni spravil v kletko. In to samo zato, ker ni znal peti nihee od nas že od tistih dob, ko je ustvaril Bog vranii rod.) Dudaš Rozhuda je pihal v svoj kozlieev meh, ki se je tudi že pre? ccj levil. Tudi glas je izgubljal. Ni euda po tolikih letih! A vendar je plula plesalcem kri do glave; ka? dar se je razcvilil, so bili kar v zra? ku, niti tal se niso dotikali z noga? mi in dekletom so oči kar žarelc. Niso zastonj pravili tu pa tarn, da zna dudaš Rozhuda marsikaj. Čud? ni ljudje! Takrat so govorili o vsa? komer, ki je vedel več kot drugi, da z njim ni vse v redu. In pripi? sovali so earodejno umetnost tudi temu, ki mu je rastlo žito na polju malo bolje. Toda pri vsej tei prazni veri je vendar tole najboli cudno: earovniki so bili navadno ljudje, ki so bili hvaležni za kos kruha in ki jim je bil dober lončck mleka... Ko bi bili res kaj znali, bi bili naj? prej in najbolj sebi pomagali. Ali to človeško narobemišljenie traja šc do danes, samo da ima v vsa- kem stolctju, da, tudi v še krajši dobi, drugačen obraz. »Peee me tarn, kot bi sedel na žcrjavici! — Nikjer nimam miru in obstanka.« »Hm! — In zato naj bi te posa? dil Rozhuda! — Težko poide, pri? jatelj.« Dudašu so se oči nenavadno za- bliskale, ko je vidcl vstopati varo? vanca Bezdekovskega fevdnika. A še bolj je prebiral med dlaeicami svoje dude. In vendar že ni bilo skoro videti. »Nočem, dudaš! — Dancs sem prišel z drugo zadevo k tebi!« »Morda se je tvoiemu staremu zahotelo po vcselju! — Pridem — pridem! — Saj itak zablodim k vam le malokdaj! — Letos me ni bilo tarn niti na dožetkih!« »Ti si baje mojega deda dobro poznal! — Pripoveduj mi o njem!« »GOR1SKA STRATA« Stran 5. Če bi Radič ne imel imena »po* litični zrakoplovec«, bi se te stran? ke gotovo zvezale s Hrvati in po? slale v Belgrad vlado, ki bi rešila državo. Tako pa moramo reči, da jo je Radič zavozil ne toliko sebi v škodo, kolikor v kvar liudstvu in državi. Kriza na Romunskem. Tudi v sosedni Romuniii so po? litične razmcrc precej razdrapane. Dne 25. maja se bodo vršile nove volitve v parlament in dežela je vsa vzburkana od volilne agitacije. Nihče ne ve, kdo bo vladal v pri? hodnjih letih državo in po katerih potih se bo razvijalo javno življe? nje romunskega naroda. Zato je javnost vznemirjena in gospodar? stvo trpi, kakor povsod, kjer so politiene razmere nestalne. Vzrok te razdrapanosti ie padec liberalne vlade, ki ji je načeloval Bratianu. Ta politik je vodil skozi zadnja leta krmilo državc, dal v tern easu Romuniji ustavne zakone in uredil kolikor toliko njene finance. Doba njegovcga vladania je pa bila silno nemirna, polna parlamcn? tarnih bojev in aiiitacii v dcželi. Ustava, ki jo je dal Bratianu Ro? muniji, je namree strogo centrali? stiena in proti njej so se uprlc po? sebno stranke iz novih pokrajin, kjer je bilo ljudstvo navaieno na široko obeinsko in okrožno avto? nomijo. Bratianu je bil razen tega hud nasprotnik delavstva. Pod pre? tvezo, da se bori proti bcliševiški nevarnosti, je položil pest na de? lavske organizacije in jih podvrgel oblasti kapitalistov. Tako so se dvignile proti njegovi vladi tudi delavske stranke. Toda Bratianu je pritiskal tudi kmetsko liudstvo. Kmetje so zahtcvali zemljo in tirjali razdelitcv velcposestev, a agrarna reforma liberalne vlade jc kmete opeharila v njihovih upih. Zemlja, ki je prišla v kmeeko po* sest, je malenkostna, pogoji pre? vzetja so bili trdi, ogromna veeina polj in gozdov je ostala v rokah proslulih romunskih »boliarjev«. Ljudski vihar ga je vrgel. Glavni odpor proti Bratianuju je izhajal iz Narodne stranke in Kmečke stranke. Prva ie zastopala v parlamentu nove pokrajine, torej Romune, ki so bili prej pod Ogr? sko, druga pa kmeeko prebivalstvo iz starega kraljcstva. Obe stranki sta razpolagali v parlamentu z 87 poslanci in dobivali tekom let ved? no veejo zaslombo v deželi. Okoli teh dveh strank se je zbiralo vse nezadovoljstvo države, ki ie vedno bolj naraščalo. Pri občinskih vo? litvah, ki so se vršile prcd nedav? nim v Romuniji, je liberalna vladna stranka doživela strahovit poraz in izgubila veeino celo v glavnem me? stu Bukarestu. Bratianu je odstopil in vsakdo je prieakoval, da bo kralj poklical na vlado stranke, ki so dokazale pri občinskih volitvah, da imaio veči? no ljudstva za seboj. Nasilen udar od zgoraj. Mesto tega je pa izročil kralj oblast generalu Avaresku, ki ima v parlamentu samo par poslancev in ne more govoriti v imenu deže? Ie. Avaresku jc postal ministrski predsednik in je dobil nalogo, da yodi volitve v parlament. Zvršila se je torej nekaka revolucija od zgoraj; kralj je uveljavil svojo vo? ljo proti ljudstvu in drži gene? rala na nogah . V teh razmerah se vrši volivna borba v Romuniji. Razume se da bo skušal Avaresku na vse načine zmagati in da bo rabil morda tudi nasilstva. Zato je romunska jav? nost v skrbeh in vlada v deželi strah in razburjenje. Romunska politika in država sta v polni krizi. DNEVNE VESTI. Društvoml Nekatera društva nam pošiljajo naznanila svojih občnih zborov s prošnjo, da bi jih objavili v listu. ker je naš prostor zelo omejen in ker so take objave za splošnost sko* ro brezprcdrnctne, jih ne moremo priobčiti. Za občni zbor naj wsako društvo doma poskrbi za primerno vdeležbo. Uredništvo. Cerkvena oskrbništva, pozor! Ker rabi »Zbor« za sestavo spo- me nice na komisarijat v Trevisu natančne podatke o manjkujočih stranskih oltarjih, ste naprošeni, da te podatke (število) čirn prej javite. Glede zvonov naj se javi samo mo* rebitna sprememba podpisanemu poslane prijave. — Vriojba, dne 21. aprila 1926. — Fr. Svara. Pevčeva zadnja pot. Zadnjie smo obvestili naše brav? ce, da je preminul znameniti slo? venski skladatclj Anton Foerster. Pokopali so ga 19. t. m. v Novem mestu z velikimi častmi. Kot za? stopnik primorskega glasbenega sveta je bil pri pogrebu g. Tone Sever. 21. april. V sredo 21. t. m. so po vscj dr? žavi slovesno obhajali praznik usta? novitve Rima, ki je združen s praz? nikom dela in od letos naprej tudi s spominskim dnevom za kolonije. Kakor pri nas je tudi drugod delo povsod počivalo in so bile trgovine zaprte. Mrzli, deževni popoldan je bil pa zelo čemeren in je napravil tudi ljudi čmerikave, malo dovzet? ne za veličino misli, katcri jc bil posvečen. Nagrada umnim gospodarjem. Odbor za žitno bitko za obeine Gorica, St. Peter, Štandrež. Sovod? nje, Vrtojb-i. Miren, Ločnik in Podgora razpisuje za 1. 1925./26. nagrado za žitogojcc, ki sami obdc? lujcjo njivo; bodisi, da so ti lastr.i? ki, ali pa da imajo svet Ie v naje? mu. Kdor se misli tekmovania vdele? i žiti, naj se do 30. aprila 1926 javi pri svojem županstvu. Tekmovalci se s tern obvežejo, da bodo vztraj? no obdelovali njive, izbirali seme in umno gnojili. Odbor bo pa nad? zoroval že pri sctvi in tudi pri žetvi. Pri nagradah se ne bo upo? , števala Ie k.akovost pridelka, mar* vee tudi način obdclovania.. Nagrade znašajo od 500 do 100 lir; pet jih je po 50 lir. Nagrade bodo lahko obstojale tudi v strojih ali drugem poljedelskem orodju. »Delo«. I Slovensko komunistično glasilo I »Delo« ni šest mesecev izhajalo, ' ker je moralo čakati na priznanje novega odgovornega urednika. 17. aprila je spet začelo izhajati. Zani? mivo je, da hočejo zdaj komunisti pridobiti kmeta za komunizem. Do? slej je bil vajen kmet slišati od ko? munistov, da je on kriv splošne bede, ker svojc pridelke drago pro? daja in se noče sprijazniti s komu? nističnim naukom, da bi svoje po? sestvo kar komunistom prepustil in se odpovedal zasebni lastnini. Zdaj pa zve, da se kmetove koristi po? polnoma strinjajo s komunistieni? mi. »Delo« sicer sramežljivo pripo? minja, da se nočejo kmetu delati lepe. No, no, Ie nič sramežljivosti, I saj kmet tudi brez teh pripomb ve kako in kaj. Manjšinska sola na Češkem. Čehoslovaška vlada je izdala na? ert šolskega zakona. Nas zanima predvsem, v kakšen položaj pride z I novo postavo sola narodnih manj? ! sin na Čehoslovaškem. Kot narod? na manjšina pridejo predvsem v poštev Nemci, ki jih je na Češkem 30 od sto vseh prebivalcev. Zakon določa: Če je v okolišu 5 kilometrov 40 šoloobveznih otrok, se mora tarn sola otvoriti. Narodna manjšina ima pravico do svoje sole, kjer se vrši pouk v maternem jet ziku, če je zgornjemu pogoju zat doščeno. Potem je manjšinska sola lahko obvezna. Narodnost šolskih otrok določajo roditelji. Kdaj bodo češkemu vzgledu sledile drugc dr? žave z narodnimi manjšinami? Pevsko in glasbeno društvo ponovi na svoji glasbeni prireditvi pri Sv. Luciji dne 25. t. m. poleg opere »Boštjan in Boštiana« tudi ostali del svojega zadnjega progra? ma, t. j. na sporedu bodo pesmi za bariton solo s spremljevanjem khu virja in orkestra, ki jih bo pel g. 2vlutko Bisail, romanca za rog solo 'in p-osebna točka za gosli s sprem? ljevanjem klavirja. Orkester zasvi? ra Dvorakove »Slovanske plcse št. 1«, ki so ob zadnji prireditvi tako izredno ugajali. Začetek je določen na 3Va pop., da se omogoči udeležba tudi okolieanom. Slovenska pesem. Slovenec ljubi svojo pesem. Ne? številni pevski zbori po naši domo? vini to izprieujejo. Ena najmogoe? nejših pevskih organizacii je »Pev? ska zveza« v Ljubljani, ki je v ne? deljo slavila svojo petletnico. Vodja in duša »Pevske zveze« je požrtvovalni pevovodja in glasbe? nik profesor Marko Bajuk. Po nje? govern prizadevanju je »Pevska zveza« priredila v nedelio v Ljub? ljani velik koncert. Po occnah so? dec so se pevski zbori prav dobro postavili. Trezna sodba. Ugledni praški list »Prager Pres? se« se smatra kot list, ki vc, kaj mislijo v vladnih palačah. V eni svojih zadnjih številk je povedal pod naslovom »Ncumni in škod? ljivi fašizem« tole: »Znano je, da politiene krilatice prav tako opa? jajo kot težko vino Taka krilatica je pri nas »fašizem« Toda ne raz? umejo jo dobro. Čehoslovaški fa? šizcm, kakor se pri nas od easa do easa javlja, je 1c lepa krinka za politična paglavstva. Čc uderejo taki fašisti v kako nemško (— na Čehoslovaškcm je dosti nemške manjšine —) društvo, je to delo pouličnih paglavcev, za katere je potrebna palica.« Potem nadaljujc list, kako so fašisti v Moravski Ostravi vdrli v neko dvorano, kjer je zboroval nemški poslanec in pri? pominja, da jc treba take izgrede čim ostreje obsoditi: »Nemci so prav tako naši državliani in imajo enake dfžavljanske pravicc ter se smejo zbirati na svoja zborovanja. Če prekoračijo svoje pravice bo vmes poseglo poklicano oblastvo, naj pa ne posezajo vmes fašistovski pustolovci.« Tako govori češki vladni list. Umetniška razstava v Padovi. Od 16. maja do 20. iunija bo otvorjena v Padovi IV. umetniška razstava Treh Benečij obenem z vzorenim velesejmom. Na razstavo so povabljeni tudi naši domačini, umetniki Pilon, Spazzapan in Car? go, ki se bodo razstave najbrže vdeležili. Poslanska zbornica bo prišla skupaj 29. t. m. Spreje? mala bo razne ministrske prora? čune in nekaj novih zakonskih določb. Jamski obisk. Bivši glavni tajnik Farinacci, se? daj »rimski Demosten« kot si sam pravi, je bil v ncdeljo v postojnski jami. Mu je zelo dopadlo. Razpis službe. »Kmet. društvo v Biljah« razpi? suje službo upravitelja, ki prevza? me štacuno in gostilno. Prosilci naj vložijo prošnje do 2. maja t. 1. na naslov: Predsednik »Kmetijske? ga društva« v Biljah. Nastop slu? žbe s 15. majem t. 1. Spori. V fašistovskem taboru nase po? krajine se pojavljajo v zadnjem ea? su ostri spori. Ko je prišel svoje? easno poslanec Moretti kot izredni komisar fašistovske stranke v Vi? dem in so bili razni Pisentiji, Spcz? zotiji in slični mogotci nemilostno odstavljeni. ni prišlo do nikakega vidncga odpora. Od stran jene veli? cine so se užaljene umaknile v ozad? je in na zunaj niso pokazale nika? ke razdraženosti. Poznavalci raz* mer so pa menili, da je ta mir samo na vidczen, da delajo gospodje pod vodo na vse kriplje proti svojim tckmecem. Resničnost teh domne? vanj se je zadnje dni'jasno izpri? čala. Ko je po Farinaccijevem od? stopti bil od stran j en tudi poslanec Moretti s svojega mesta, so zaslu? tili zapostavjleni Pisentijevci zarjo novega dneva. Dvignili so glave in naskočili z vso silo svoje strankar* ske protivnike. Ta naskok pa ni pris šel do izraza samo v besedah, tern* več je prišlo celo do medsebojnih spopadov. V Vidmu, Krminu in tu? di pri nas v Gorici je prišlo par vecerov zaporedoma do dejanskih nastopov. Odvetnik Caprara, tu? kajšnji vodja fašistovske stranke, kateremu so mnogi zelo gorki, ki pa očividno šc v/iva zaupanje svojih višjih, je bil primoran izdati na fašiste oglas, v katerem grozi z os? strimi kaznimi vsem, ki bi kalili mir. Še ostrejši ukaz je izdal gene? ral Ronchi, ki je sedaj politični taj? nik cele Furlanije. Prepovedal je fašistom hoditi okrog z mangancli in palicami. Te prepovedi so imele uspeh: 21. april je bil miren. Sirite ,Ooriško Slražo' Kaj je novega na cleželi? Vrtojba. Dne 21. aprila je umrla po dolgi in mučni bolezni g.a Ljudmila Hu? mar v najlepši dobi. — Pogreb se je vršil v četrtek pop. N. p. v m.! Kanal. Bivšemu županu g. K. Baudažu je umrl prvorojeni sinček Marijan. Sožalje! Kojsko. V pondeljek 26. aprila se bo vršil običajni živinski trg inseim »Sve? tega Jurija«. Vdeležba kupcev in prodajalcev je zagotovljcna, zato vabijo občinarji vso okolico k obisku. Miren. (Dramatični tečaj.) — Preteklo ncdeljo se je vršil cclodnevni dra? matični tečaj za mirensko okrožje. Kljub slabemu vremenu so bila vsa društva častno zastopana. Pre? davali so gg. prof. Terčelj, urednik Polde Kemperlc in režiser P. Z. M. B. Tečaj se je zaključil z lepo uspelo akademijo mirenskih igral? cev in mladih telovadccv obojega spola, ki so želi priznanie od vseh vabljencev, ki so napolnili Marmo? Ijevo dvorano do zadnjega kotič? ka. O tem tečaju in lepo vspeli aka? demiji želimo obširnejšega poroči? la v »Našem Čolniču«! Z uma svit* lim mečem domu gradimo slavo in cast! Iz Oseka. Pretečeno nedeljo dne 18. t. m. popoldne sta pridrvela iz Krnice po planini in po občinski poti skozi Osek dva avtomobila z veselimi iz? letniki ter potem po državni cesti oddrčala proti Gorici. Šoferja sta s to turn dokazala, da niso naše ob? činske poti tako pod nič in se ne bo treba še nekaterim z aeroplani vo? ziti v svoje domove. Slišali smo, da Stran 6. »GORISKA STRA2A« je občina prejela prcccjšnjo svoto kot vojno odškodnino za obeinske poti. G. župan je sklical zadnjo ne? dcljo skupaj naše občinske očcte in še nekatere vcljake, katcri naj bi odločili, kako sc svota razdeli na posamezne frakcije. Po triurni de? bati se niso mogli zediniti, pač pa so se pridružili predloLju pametne* ga moža: »Pojdimo dunes domov ter poprašajmo svojc žcne za svet in prihodnjo nedeljo pridimo zopet skupaj«! Šembilja je prerokovala slabe case, kadiir bodo ukazovali golobradci in nemaniči! In prav je imela! Vrabče. Gotovo nam bo »Gor. Straža« dovolila kotiček za naše novice iz Vrabč, katere se navadno priobču* jejo le ob prestopnih letih, in še te* daj le o žalostnih dogodkih. A le* tos smo imeli tudi pri nas veseli praznik kristusovega vstajenja, ki je bilo veličastnejše kot kedaj po* prej. Novi pevski mešani zbor nam je naznanil, da tudi mladina vstaja. O, mladina, vstani! V tebi je narod, v tebi bodočnost! Z veselirri pono som povemo, da so nam zvoki šest* najstorice mladega zbora zapeli ve* selo »Alelujo«. Res veliko so si mla* deniei prizadevali in žrtvovali, da so s pomočjo oddaljenih pevo* vodij tako lepo in zadostno pove* ličali svečanost vstajenja. Naporno je delo, tern večja je zasluga. Cast in hvala vam vrli fantje! Zalošče pri Darnbergu. Tukajšnje prosvetno bralno dru* štvo priredi v nedeljo dne 25. t. m. igro v 3. dejanjih »Tri sestre«. Vsi, ki bi radi poštenega razvedrila, ne zamudite prilike in pridite v Zalo see. V slučaju slabega vremena se vrši osem dni pozneje. Sv. Križ pri Ajdovščini. Od nas že dolgo časa ni bilo no* benega dopisa v »Goriški Straži«. Marsikdo si mogočc misli, da je po te/kih bojih, ki smo jih imeli pred dvemi, tremi leti, zavladal nebeški mir, katerega ne kali nobena nepri* jazna sapica, toda moti se. Nekoli* ko časa po zadnjih občinskih volit* vah, pri katerih so bili naši nasprot* niki tepeni prav »po notah«, kakor se pravi, smo se za nekaj časa res oddahnili ter se v miru posvetili dclu za blagor občine. Ta položaj pa ni trajal dolgo. Nekaternikom je bilo novo starešinstvo s svojim poštenim in pravičnim delom trn v peti. Začeli so rovariti in namerili svoje napade v prvi vrsti proti na* šemu županu. Zlasti se je začel iji* bati naš nadučitelj Medvešček. Mož meni, da je prišel sedaj za njega ugodni eas. Prclevil .se je iz vnctega cdinjaša v komunista, ker je računal, da bo na ta način žel pšenico. Sedaj se je pa vpisal v fašistovski sindikat, ker upa, da bo na ta način dosegel zažcljene uspe* he in prišel v občini na krmilo. Po* vemo mu pa odkrito, da mu tudi to slepljenje javnosti in fašistovske stranke ne bo nič pomagalo. Goto* vo bodo spoznali tudi drugi, kakor smo spoznali mi, njegov koritarski pohlep in mu pokazali pot v zape* ček, kamor že davno spada. Drugi, kateri je zopet začel kazati "svoje rožičke je Lulik, bivši komisar ža* lostnega spomina. Zdi se, da bi rad postal »potešta«. V ta namen prire* ja že sestanke — zadnjie pri Vrčo* nu — ter zbira pristaše. Tudi pri karabinirjih skuša priti v milost. Svetujemo mu, naj odneha. Če ne, bomo primorani osvežiti merodaj* nim krogom nekoliko spomin na njegovo svoječasno »dclovanje«. Mož s preteklostjo kot jo ima Lu* lik vendar ne bo in ne sme stati na čelu naše občine. Pliskovica na Krasu. Naše prosvetno društvo. ki je še mlado, se razmeram primerno prav živahno razvija. Članov imamo že nad sto. Tudi številni mešani pev* ski zbor se z vso vnemo vadi in izpopolnjuje. Na belo nedeljo nas je obiskal odposlanec Prosv. zveze urednik Kemperle, ki nam je v daljšem govoru pojasnjeval cilje našega prosvetnetfa dela ter nam zlasti polagal na srce skrb za našo mladino. Poskrbcti hočemo. da nje* j gove besede niso padle na neplodo* ' vita tla in bomo zato še tesneje j strnili svoje vrste in podvojili svo* je delo. Bog živi! Kobjeglava. Bralno in pevsko društvo »Kra* ški Slavček« priredi na binkoštni pondeljek, to je 24. 5. 1926 veliko javno veselico z lepim sporedom. IMatančen spored objavimo pravo* časno. Sosednja bratska društva se naprošajo, da ta dan upoštevajo in ne prirejajo javnih prireditev isti dan. Odbor. Iz Štanjela. (Malo odgovora kritiku »Divjega lovca«.) — Vsakdo ni za kritika. Pri nas se pa dobijo gotovi ljudjc, ki mislijo, da je pisati kritiko tako lahko, kot poslati kako vaško kvan* to »Čuku«. To se je dogodilo kriti* ku »Divjega lovca«. Kritik piše, da smo imeli premalo vaj, mi pa pravimo, da smo jih imeli dovolj. Ker ima kritik naj* več opraviti z režiserjem, mu pove* mo, da vsi Štanjelci smo hvaležni režiserju in da znamo ceniti nje* gov trud in tudi smo prepričani, da je on največ žrtvoval za dober vspeh igre. Zato se mu zahvaljuje* mo za trud in ga obenem prosimo, naj se ne ozira na klevete svojih in naših nasprotnikov. Radi bi vedeli vsi člani »Pev. in bral. dr. Štanjel«, odkod ie kritik izvil, da Štanjelci skrivaio naslov svojega društva. Dopisniku pove- mo to: Minilo je dvajset let, od* kar so naši očetje ustanovili svoje »Pev. in bral. dr. Štanjel« in tudi mi mlajši smo ponosni na to ded* ščino in jo bomo branili proti vsa* kemu, ki bi jo hotel onečastiti. Za* to smatramo dopisnika v »Edino* sti« za obrekovalca. Vcmo. kaj ho* če doseči, a ne bo dosegcl nikdar! O prireditvi sami napišcmo par besed. — Igra »Divji lovec« je za podeželske odre težka, a vkljub te* mu je bila podana na splošno do* bro. Igre se je vdele/ilo okoli 1500 ljudi. Bili so vsi zadovolini z igral* ci in mnogi so pohvalili Tončka, Majdo, Janeza, Rihtaria in Spelo. Slišalo se je tudi mnogo glasov, da bi se igra ponovila. Pevski zbori so jako ugajali ob* činstvu; najbolj so se prikupili Ri* hcnberčani in Tomajci. Tudi Ko* biljeglavci niso zaostali za drugimi s svojo »Ne zveni mi« in Štanjel* ci s svojo »Kam?«... Naprej za cast in procvit Štanjela! Štanjelc. ¦ ¦ ¦ »Pevsko in bralno drustvo Šta* njel« v Štanjelu se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se jc predsta* va »Divjega lovca« tako dobro ob* nesla. Pevskim zborom iz Rihen* berka, Tomaja in Kobiljeglave, zla* sti pa g. Furlanu, lesnemu trgovcu v Štanjelu, ki je dal na razpolago ves les za oder in stole in g. Starcu, gostilničarju v štanjelu, ker nam je posodil stolice. Odbor. Rihemberk. Ni vsak človeški rod tako obla* ški občinarji. Naše županstvo s slavnim tajnikom je znano nc samo v vipavski dolini in ceJi Italiji, am* pak tudi po drugih državah. Seve, da ta slava ni tako po eeni, kakor si morebiti predstavlja kakšna na* vadna oseba; to vedo le naši dav* koplaeevalci. Vsaka obeina, je go* tovo, da si ne more kaj takega pri* vošeiti, a nam je to malenkost. Na* klade 1(K)% ali 200% so za nas mačje solze, saj onega, ki to določa, prav nič ne boli mi pa tudi nismo tako uporni, da bi se protivili pla* čati. Pri nas sami podivjani plesi nesejo letno velikanske svote, za* to pa se tozadevna dovoljenja iz* dajajo brcz najmanjšega ugovora. Vse drugače jc s prosvetnimi pri* reditvami, za te se ne da dovolje* nje, ker so narodu v veliko pohuj* šanje — narodno petje, igre itd. te* ga se ne sme dovoliti. V zadnjem easu pa je šlo naše slavno zupi'.n* stvo še za korak dalje in sicer, da ni hotclo dovoliti niti nedolžne šol* ske veselice. Pri nas, vam pravim, se marsikaj napravi, kar drugod ne bi šlo. Pi* sentijev sprejem je stal našo ob* čino par tisoeev; za vsak še tako neznaten dogodek, mora biti raz* svetljava na vseh javnih poslopjih, tudi na občinsko bremc in celo krčmarji ne smejo biti v temi. Ob* činski urad v naši občini nima nič manj sob kakor ministrstvo in te morajo biti »lušo« opremljcne. Zdaj pa naj reče kdo, da slavimo po ceni! Dne 2. maja bode imela narodobudna mladina javni pies v Kasovljah, tako govore plakati, na katerega se vabita gospod župan in občinski tajnik. Ne bo dolgo, pa se oglasi mladina na drugem koncu občinc, da čuti veliko porrebo jav* nega plesa. Od sedaj naprej bomo prav pazno slcdili, ko se bodo iz* dajala dovoljenja za javne plese in o teh bomo tudi poročali. Idersko. »Bralno drustvo« v Iderskem se zahvaljuje vsem onim, ki so pripo* mogli, da se je naša prireditev dne 11. t. m. prav dobro izvršila. Pred vsem se zahvaljujemo g. dekanu iz Kobarida, ki se je potrudil in na§ igro dobro naučil. Enako g. Uršiču. ki nam je brezplaeno prepustil prostor za prireditev in Mariji Ma* tevc list. 47, ki nam je prepustila svojo dvorano za našc vaje. Hvala tudi g. kuratu Aljančičuiz Kreda, ki je mnogo pripomogel k naši prireditvi. Odbor. KnjižBunost in umetnost. Vinko Vodopivec: »Kraljici svetogorski«. (12 Marijinih pesmi.) Pričujoče novo delo Vinkovo do* kazuje njegovo neizčrpno vstvar* jalno silo na polju cerkvene gks* be. — Vinko bogati leto za lctom s plodovi svoje muze našo že tako dobro usmerjeno cerkveno glasbo. Da so Vinkove pesmi priliubljene in ljudstvu sezajo do srea, jc pač iskati v njihovi rnclodiioznosti, v kateri čutiš odmev iz dobrav slo* venske primorske duše. Pesmi bo* do dobrodošle za bližaioči se maj* nik, katercmu je posvecenih pet, drugih 7 je bolj splošnega značaja in pripravnih za razne Marijinc praznike. Besedilo je od priznanc nabožne pesnice M. Elizabete, ena je od Volčiča. Vesel iih bo vsak, kdor jih bo slišal in ga bodo vabile k ljubezni do nebeskc Gospe! — Sezite hitro po njih! Stanejo 6 lir. Listnica urednistva. Opuzovtilec, Šmartno: Vase po* ročilo, v katerem obsojate nori pies, je zelo umestno; ker je pa brez pod* pisa, ga ne moremo priobčiti. Na prodaj je bat na zmet St. 2 (»Majo«). Naslov pove uprava lista. Velika zaloga trtnih škropilnic, nahrbtnih žvepljalnikov najnovej* šega sistema ter bakrenih brzopar* nih kotlov. Sprejemajo se tudi po* pravila. Cene zmerne. Franc Rust, kotlar, Šturije*Ajdovšeina. Na prodaj je turbina za 7 konj* skih moči po zelo nizki ccni. Ivan Furlan, Svino 52, p. Smarje pri Šta* njelu. »Vinarska zveza« v Gorici, Via Formica 1. tik Korna, ima v svoji zalogi bela in črna vina. Dostavlja vino na dom ali po železnici po zmerno nizki ceni. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 23. IV. 1926. »Conte Rosso« 18. V. 1926. Iz Genove v Njujork v 9. dueh; v Južno Ameriko: »Conte Verde« 12. 5. 1926. »Principessa Maria« 21. 5. 1926. Iz Genove v Buenos Avres v 13V2 dneh; v Avstralijo: »Mornalieri« 18. 5. 1926. lnformacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosiest, Gorica, Via Contavalle St. 4. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema od 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — Zdraunih za zobe in usfa Dp. LOJZ KR9I6NEH sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko primarijaDü. 9. QEFIDHI 0 GORICI, CORSO Iffll EM. III. št. N mUlM QD 9 - IZ IN Z - 4 Zobozdravnih Dr. L MERIH0U9 GORICA - - Travnik 5/11. (Piazza della Vittoria) TROPINOVEC, pristni, dobite vedno v vsaki množinj pri „Zadružni žganjekuhi" v Dornbergu F. ŽBGBRm ST-mmm 1B THST PRIPOROČA svojo zalogo pristnih istrskih in tirolskih vin ter slivovko, brinjevec, tropinovec in druge likerje. Cena konkurencna. -«m*~ Blago prvourstno.