Izhaja vsako drugo soboto, a Naročnina mesečno 1 dinar, e
NASA MOC
PoStnina plačana v gotovini.
V-
Uredništvo in uprav-ništvo je v Ljnbljani, Stari trg štev. 2/1.
$3
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva.
Štev. 3.
Ljubljana, dne 17. februarja 1922.
Leto 16.
Kje je malodušnost med železničarji?
Železničar nam piše:
V	zadnjem »Jug. železničarju« beremo: »Malodušje je zavzelo take dimenzije, da je treba strogo paziti, da ne bode to malodušje izvor nesreče, ki preti jugoslovanskemu železničarju.«
Kakor že neštetokrat, tako kaže tudi zdaj Z. J. 2. svoj razdirajoči element med železničarji. Danes, ko ne morejo ti ljudje zrušiti edinosti in sloge med železničarstvom, hočejo pa z lažjo in zavijanjem resnice pokazati, da so železničarji, če ne razcepljeni, pa — malodušni. Radovedni smo samo, koliko in katere železničarje bi nam mogli roditelji »Zveze« našteti in imenovati, ki so malodušni, kateri so tisti, ki nimajo tistega zaupanja v samega sebe in svoje organizacije, katero je potrebno, da v borbi za svoje pravične zahteve vstra-jamo? Res da je med železničarji nekaj takih, ki mislijo, da koalicija ne bo dosegla uspehov, ker računajo na to, da se narodne organizacije ne bodo hotele odločno postaviti v boj proti tistim političnim strankam, ki so sedaj v vladi, ker vidijo, da so te organizacije napram sedanjim vladnim strankam tako obzirne, ker so istega mišljenja. Toda takih železničarjev je zelo malo.
Vsak razsoden železničar je danes prepričan, da bodo morale zavzeti tudi narodne strokovne organizacije isto stališče napram političnim strankam, kakor socialistične in klerikalne organizacije do svojih somišljenikov parlamentarnih zastopnikov, da morajo vse zahteve, ki jih stavijo železničarji sporazumno med vsemi svojimi strokovnimi organizacijami, na merodajnih meBtih zastopati in uveljaviti. Prav tako bodo morale tudi vse narodne organizacije zahtevati zaščito od svojih političnih strank, sicer bodo te organizacije izgubile svoje člane kakor se zdaj godi Z. J. 2. Govoriti in pisati, da so železničarji danes malodušni, ko ima vsak železničar trdno prepričanje in zavest, da je s složnim, enotnim, odločnim in brezobzirnim nastopom vseh strokovnih organizacij mogoče zlomiti vsako politično moč, to je velika predrznost in zavijanje resnice. Resnica bo naj-brže, da so postali malodušni voditelji ZJ2, ker se jim je začela barka potapljati. Oni mislijo, da če se železničarji ne brigajo za ZJ2, da se tudi za svoje stanovske koristi ne brigajo. Pa to ni res. Gospodje od »Zveze« naj gredo za poskušnjo po en dan v pisarno »Saveza« v Selenburgovo ulico hi v pisarno »Prometne zveze«, Stari trg štev. 2,
I.	nadstr., pa se bodo lahko prepričali, kako malodušje je med železničarji. Iz imen na novih pristopnicah se bodo lahko tudi prepričali, da delajo železničarjem krivico, ako pišejo, da so malodušni.
Vsa stvar pa izgleda tako, kakor da hočejo voditelji ZJ2 zanesti malodušnost v železničarstvo, ker pišejo o »neuspeli borbi«. Mi vprašamo gospode pri »Zvezi«, kako pa morete pisati o »neuspeli borbi«? Ali res mislite, da je stvar že s tem končana, ako je g. minister rekel, da — »nema para«? Ne, gospodje! To ni še konec borbe! To je šele pravzaprav začetek. Začetek zato, ker od zdaj naprej bomo morali vse drugače postopati. Do sedaj smo upali še vsaj kolikortoliko v poštenost in resno voljo vlade in železniške uprave. Zdaj pa smo s« mogli prepričati, da imamo opraviti z ljudmi, ki nimajo smisla in ne volje za tiste zahteve, ki so jih oni sami kot opravičene priznali Izkušnje so nas izučile, da ne smemo verjeti v nikake obljube več in da so ti ljudje tako brezvestni in
hudobni, da nam, namesto dati odpomoč, še to jemljejo, kar so oni sami po zakonu sklenili dati. Če imamo opraviti z ljudmi, ki niti tistih zakonov ne spoštujejo, katere sami uveljavijo, potem moramo začeti tudi mi popolnoma drugačen boj. 2elez-ničarji uvidevajo, da moramo deteti na to, da v bodoče ne bodo izvoljeni taki poslanci in stranke, kakoršne so v sedanji vladi. Za zdaj pa se morajo strniti vse strokovne organizacije v enoten, sporazumen in odločen nastop. Strokovne organizacije morajo zahtevati brezpogojno, da jih politične stranke, katerim pripadajo njih člani po mišljenju, ščitijo.
To splošno razpoloženje in prepričanje med železničarji, da si moramo prizadevati za odločilen politični vpliv in moč, če hočemo doseči svoje pravice, nam je v dokaz, da se je med železničarji oživela stanovska zavest in prizadevanje za resno delo.
Če sodimo po izrazih ogorčenja, katero se pojavlja zaradi nečuvenega izzivanja železniške uprave in vlade in po disciplinirani vslrajnosti železničarjev, smemo reči, da vlada med železničarstvom železna nepremagljiva volja in zaupanje v končno zmago, ne pa — malodušnost.
Koalicija ali enotna organizacija.
(Dopis iz železničarskih krogov.)
Ker se med železničarji, zlasti pa še od voditeljev Zveze jugoslovanskih železničarjev sliši pogosto in resno govoriti o enotni železničarski organizaciji se nam zdi potrebno, da o tej stvari spregovorimo.
Najprej moramo povedati, da po našem mnenju je taka enotna organizacija ideal, ki se bo težko kdaj uresničil. Posebno neumljivo se nam zdi, kako morejo priti zvezarski voditelji do takega prepričanja, ko vendar še svojih lastnih članov ne morejo pripraviti do tega, da bi ostali v svoji organizaciji.
Radovedni smo tudi, kdaj se bodo bratsko zedinili v eni sami organizaciji n. pr. komunisti in zvezarji. Če sodimo po razpoloženju in mišljenju teh ljudi, bo težko kdaj prišlo do tolike edinosti in sloge.
Pa vzemimo slučaj, da bi res prišlo do take enotne organizacije. Ali bi bilo to boljše, kakor je koalicija? Mislimo, da ne, ker v enotni organizaciji ,kjer bi bilo eno samo vodstvo in eno samo glasilo, bi nikdar ne bila mogoča taka kontrola in tako svobodna kritika, kakor v koaliciji
Člani, ki bi hoteli voditeljem kaj na prste gledati, bi bili enostavno izključeni.
Zato mi pravimo, d« je za pošteno delo koalicija veliko bolj prikladna, kakor enotna organizacija.
Da bi zvezarski voditelji imeli radi vse železničarstvo pod svojim vplivom, to verjamemo. Tudi verjamemo, da jim ni prav nič po volji koalicija. Lahko pa rečemo, da se bodo tudi ti gospodje morali privaditi na še kaj drugega, kakor na to, kar so bili do sedaj navajeni. Mi smo za to, da bodi vsak organiziran po svojem prepričanju svobodno, kjer sam hoče. Vse organizacije naj delajo skupno in sporazumno v vseh stanovskih zadevah. Zaradi različnega mišljenja ne sme biti nikdar nikakega sovraštva, pač pa je potrebna
javna in svobodna polemika in kritika, da se vsaka zahrbtnost, laž in denunciacija prepreči in onemogoči ter da se sistematično pojmi bistrijo v presojanju različnih naziranj.
Kdo je kriv?
Ako so resnične vesti iz Belgrada, bo finančni odbor ta teden razpravljal o predlogu finančnega ministra, da se državnim nastavljencem in delavcem v državnih podjetjih ukinejo družinske doklade.
To bi bil poleg vedno hujše draginje najhujši udarec, ki bi zadel delavce in nastavljence državnih podjetij, med katere spadajo tudi železničarji.
Da je vlada tudi tega zmožna, so krive edino le tiste narodne železničarske in delavske organizacije, ki vedno povdarjajo, da jim je vseeno, koga njih člani ob volitvah volijo.
Potrebno se nam zdi, da ob tej priliki še posebej vprašamo voditelje Z. J. 2., ali vam je res vseeno, če vladajo taki ljudje in take stranke, kakor so v sedanji vladi?
Mi pravimo: Kdor ne vidi, da je poleg sloge in solidarnosti vseh strokovnih organizacij potrebna tudi politična moč, če hočemo doseči uspehe, ta je slep, kdor pa vedoma zavaja delavstvo v zmoto, da se za politiko nič ne briga, ta je izdajalec delavskih koristi, ker politika je tisti nož, s katerim se na merodajnih mestih revežem in zatiranim reže kruh — ali pa se jim glave seka.
Mi bomo stali slejkoprej na stališču, da odločaj število družinskih članov tudi višino mezde in ne višina mezde — števila članov. To naše stališče bodo zastopali tudi poslanci Jugoslovanskega kluba. Z istim stališčem se strinjajo tudi socialistične organizacije.
Radovedni pa smo, ali bodo tudi narodno organizacije sprejele to stališče in zahtevale od svojih političnih strank isto zaščito kakor mi, ali nn hočejo pustiti, da jim bodo njih lastni somišljeniki politiki, ki imajo zdaj vso moč v rokah, odvzeli družinske doklade.	u
Veselo znamenje.
2elezničar nam piše:
V	teh težkih časih, ko nas najstrašnejše gorje tlači že toliko let tako, da nam bi bilo posebno delavcem in revežem obupati, smo doživeli izredno vesel pojav. V soboto 11. t. m. sotpriS|i na posvet v mestno dvorano na magistratu na po_ vabilo pokrajinskega koalicijskega železničarskega odbora, zastopniki vseh strokovnih organizacij. nedeljo 19. t. m. se sklicuje skupen shod vseli organizacij, na katerem se bo sklepalo o ukreDih proti naraščajoči draginji. V četrtek 16. t. ra sa ima sestaviti stalen akcijski odbor, v katerem bodo zastopane vse strokovne organizacije, t« odbor bo imel nalogo, voditi skupno akcijo nrnti draginji	y
Mi imamo to za veselo znamenje, ker vidimo, da se je začela zbujati zavest in smisel za skupno in sporazumno delo vseh zatiranih jn koriščanih proti brezvestnim špekulantom in ode ruhom.
Upajmo, da bo tudi to udruženje strokovnih organizacij ostalo trajno v skupnem in sporazumnem delu, kakor dela to železničarska koalicija.
Tovariši! Delajmo vsi na to, da se združimo vsi zatirani v skupnem in enotnem delu nroti našim sovražnikom.
Odkrita beseda voditeljem Zveze jugsl. železničarjev.
V	»Jugoslovanskem železničarju* od 10. t. m. pišete na uvodnem mestu med drugim tudi to-»V tem boju ima pa Zveza tudi svoje sovražnike in žalibog iz razreda neposedujočih, ki jo ovirajo na vse mogoče načine pri nje uspešnem boju. In zakaj vse to? Zato, ker so zašli med železničarje krivi preroki — demagogi, ki izrabljajo neugoden položaj in trpljenje železničarjev v svoje samo-pašne politične namene.*
Vprašamo vas: Ali ste še vedno tisti nepoboljšljivi hujskači in razdirači? Ali ste morda plačani za to, da iščete spor med koaliranimi železničarji? Ali mislite res, da se bo še nadalje vodil oni ogabni boj med železničarji, kakor ste ga vi navajeni, namreč, da kar pavšalno in na debelo sumničite, obrekujete in denuneirate? Ne, prijatelji! Te vrste polemika mora enkrat za vselej prenehati. Mi zahtevamo od vas, da če imate sovražnike, jih tudi javno z imeni imenujte. Povejte javno in z imeni, kdo so tisti, ki vas »ovirajo na vse mogoče načine pri vašem uspešnem delu!« Povejte, kdo so in imena tistih krivih prerokov in demagogov, ki so zašli med železničarje in ki izrabljajo neugoden položaj in trpljenje železničarjev v svoje samopašne politične namene! Imenujte javno z imeni vse, da jih bodo železničarji spoznali in z njimi obračunali, drugače moramo smatrati vas za podle hujskače, ki sumničite z edinim namenom, da bi izzvali spor med železničarji!
Danes, ko smo vsi železničarji združeni v koaliciji, ni treba drugega, kakor vsakega hpj-skača ali razdirača z imenom povedati, pa je vse njegovo delo onemogočeno, ker železničarji hočemo le skupno in sporazumno delo, ne pa hujskanja in prerekanja. Mi hočemo svobodno in javno, pa tudi pošteno in stvarno polemiko, ki je brez dvoma potrebna in koristna. Če hočete vi pa tisto sumničenje, hujskanje, zavijanje resnice in spore med železničarji, pa bodite prepričani, da boste doživeli še večjo polomijo, kakor jo imate, ker vaše početje bodo brez dvoma vsi pošteni železničarji obsodili.
Stavka slamnikarskega delavstva v Domžalah.
•
2e večkrat so došle pritožbe delavstva iz tovarne P. Ladstžitter v Domžalah o surovem Postopanju vodstva z delavci. Zadnji čas je došlo obvestilo na Jugoslovansko strokovno zvezo, da delajo delavci že dalje časa dnevno eno naduro za navadno plačo. Jugoslovanska strokovna zveza je opozorila vodstvo tovarne ha tozadevni zakon ter pozvala isto, da poravna krivico delavstvu. Par dni potem pa je bil odpuščen iz tovarne predsednik krajevne skupine JSZ tov. Iz. Veider. Delavst/o je smatralo ta korak ravnateljstva za odgovor ha vlogo JSZ o krivicah, ki se gode delavstvu, ker je bil imenovani opetovano opominjan od vodstva tovarne, da naj se ne izpostavlja za organizacijo. Delavstvo je zahtevalo zopetni sprejem tov. Veider ja na delo. Na vPrašanje JSZ, ali je pripravljen podjetnik na Pogajanja, se je kratko odrezal, da ne. Da se napravi konec samovoljnemu postopanju podjetnika in krivicam delavstva v tovarni, je sklenilo isto soglasno, stopiti v stavko. Stavka je trajala 4 dni. Pripomniti moramo, da je delavstvo ob tej priliki pokazalo vzoren red in priznanja vredno slogo in disciplino. Pogajanja so trajala 3 dni. Ker je tov. Veider izjavil, da ne stopi pri tej tvrdki več v delo, je sklenilo delavstvo, da zahteva pogajanja na stavljene zahteve v decembru 1921, na katere je dal takrat podjetnik samo 15 odstotkov povišanja. Borba je bila huda, a končno |e zmagalo delavstvo. Podjetnik je dolgo vztrajal na tem, da ne ugodi zahtevam. Pc
temeljitih razpravah na obeh straneh se je končno dosegel naslednji sporazum: Veider ju se izplača še enotedenska plača. Za narejene nadure se izplača naknadno 50 odstotkov, to je: možkim za 3 tedne, ženskam za 4 tedne. Vse mezde se povišajo še za 10 odstotkov, akordne postavke za 5 odstotkov. Zasluž k pri malih strojih se primeroma izenači z zaslužkom pri velikih strojih. Radi mezdnega gibanja se ne bo delavcev preganjalo in de lavski zaupniki se bodo priznavali. Nato je sklenilo delavstvo, povrniti se na delo dne 11. februarja ob 7. uri zjutraj. V stavko pa je stopilo delavstvo dne 7. februarja ob sedmih zjutraj.
Pri pogajanjih je sodelovala tudi vlada po delavski zbornici in obrtnem nadzorni-štvu. Delavstvo je imelo priliko spoznati veliko važnost organizacije in je sklenilo se iste še trdneje okleniti. Podjetnik pa je lanKo spoznal, da živi med zavednimi Slovenci in da je tisto delavstvo, katero ga s svojim trudom in delom živi ter mu ustvarja lepe dobičke, organizacijsko zavedno ter bo tudi v bodoče za svoje voditelje složno nastopalo, kakor za vsakega člana organizacije. Ker pa vemo, da nas v bodoče čakajo trdi boji, zato cstanimo složni kot zdaj in pripeljimo k nam še one, ki 6ami tavajo okrog. Ob prihodnji 6ezoni bo naša skrb, da ne stopi nihče prej v delo, dokler ni član Strokovne zveze sezonskega in domačega delavstva.
Članom Prometne Zveze.
Med konzorcijem >Naše moči« oziroma Jugoslovansko strokovno zvezo in vodstvom Prometne zveze se je sklenila sledeča pogodba:
1. Prometna zveza sprejme »Našo moč* za obvezno glasilo svojih članov proti mesečni naročnini.
2. Konzorcij »Naše moči« daje Prometni zvezi dve strani lista na popolno razpolaganje v kolikor objavlja ona dopise v smislu smernic, podanih v tem članku.
3. V svrho sporazumnega urejevanja lista določi Prometna zveza dva zastopnika, ki skupno z urednikom pregledajo vsakokratno gradivo.
5. Pogodba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana, dne 13. februarja 1922.
Za Prometno zvezo:
A. B u r k e 1 j c 1. r.
Za konzorcij »Naše moči* oziroma JSZ:
J o s. Gostinčar 1. r.
Kakor je razvidno iz pogodbe, bo imela Prometna zveza v listu tako popolno svobodo, kakor če bi izdajala svoj samostojen list. Zato smo se odločili, da bomo izdajali svojim članom »Našo moč* kot skupno strokovno glasilo. S tem bomo imeli na eni strani gmotno korist in manj truda za izdajanje lista in na drugi strani pa moralno oporo s strani Jugoslovanske strokovne zveze, ker bo ta šla v vsem prizadevanju složno in sporazumno s Prometno zvezo.
V	smislu točke 2. v pogodbi, objavljamo v naslednjem nekaj temeljnih smernic, iz katerih bo razvidno, kaj hočemo.
Najprej povemo, da hočemo list v duhu in smislu načel krščanske pravičnosti.
Naš list ima namen, širiti stanovsko zavest med železničarji in uvel jati sporazum-ljenje in enoten nastop vseh delovnih stanov brez razlike verskega, narodnostnega, socialnega ali političnega naziranja v vseh stanovskih zadevah.
Železničarji, ki smo zdaj složni in edini v železničarski koaliciji, smo po dosedanjih izkušnjah prišli do prepričanja, da moramo iti še za korak naprej, če hočemo, da dosežemo uspehe.
Treba je, da se proletarci vseh strok, na-ziranj in strank združimo za sporazumen, enoten in odločen nastop proti našim izkoriščevalcem.
Casi so tako resni, da mora enkrat za %selej prenehati vsako strankarstvo in vsak boj med delovnim ljudstvom, sicer ne pridemo nikdar do pravičnih razmer v družbi.
Različno versko, narodnostno, socialno :n politično naziranje ne sme biti več povod sovraštvu in bojem, temveč služiti nam mora v to, da — vsak po svojem prepričanju — medsebojno tekmujemo v prizadevanju za splošno dobrobit v družbi n državi.
Vse naše prizadevanje mora stremeti zi tem, da se ustvarijo v družbi vsi pogoji, ki so potrebni, da vsak posameznik lahko doseže svoj namen, za katerega je ustvarjen.
Za ta skupni cilj delujmo in tekmujmo vsak po svojih načelih, močeh in zmožnostih, vedno v medsebojnem sporazumu, prijateljstvu in solidarnosti, pa bomo z vso gotovostjo dosegli prav kmalu velike in trajne uspehe.
Pri tem pa moramo poudariti še najvažnejše, kar se je do sedaj v vseh strokovnih organizacijah zanemarjalo in preziralo, namreč socialno in politično zavednost članstva.
Delavstvo se mora zavedati, da vsa krivična zakonodaja in uredbe v družbi so delo politike. Ako se politika ne spremeni in ne zboljša, ne moremo upati na pravičnejše razmere v državi.
Delavstvo se mora zavedati, da je politika tisti nož, s katerim se na merodajnih mestih — v parlamentu in v vladi— reže revežem in zatiranim kruh, ali pa se jim glave seka.
Delavec, ki misli, da je vseeno, komu odda svoj glas ob volitvah, je sam svoj grob--kop in izdajalec svojih tovarišev in sotrpinov.
Železničarji imamo ravno zdaj priliko občutiti na lastni koži, kako nam vsa sloga, edinost in stanovska solidarnost prav r.ič ne pomagajo, ker nimamo pri tistih ljudeh in strankah, kateri imajo vso politično moč in oblast v rokah, nobene zaščite in nobenega vpliva.
Ako hočemo doživeti boljše čase, je nujno potrebno, da je vse delavstvo organizirano v svojih strokovnih organizacijah, obenem pa tudi tako politično zavedno, da v bodoče prepreči izvolitev takih poslancev m strank, ki nimajo smisla in ne volje za k>>-risti in pravice zatiranega delovnega ljudstva. —
Torej sporazumno delo med vsemi strokovnimi organizacijami brez razlike strank in ' mišljenja, solidarnost vseh delovnih strok 'n vzajemnost vseh stanov, ki so v družbi potrebni, da se doseže kolikor mogoče /isji splošni blagor: to je naš cilj, katerega lom j z gotovostjo dosegli, ako se bomp prizadevati, da se socialno in politično izobrazimo in i-i pridobimo odločilno politično moč.
Primerno se nam zdi, da jasno povemo še svoje stališče glede svojih načel.
Razume se, da kot krščansko misleči železničarji in dosledni svojem u katoliškemu verskemu prepričanju hočemo, da bodo kot vodilo vsemu našemu prizadevanju edino 16
^ Štev. 3.
NASA MOČ 1922.
Stran 3
tiste smernice v socialnem vprašanju, ki so bile izdane direktno ali pa s privoljenjem Merodajnih katoliških cerkvenih oblasti.
Vsako osebno mnenje ali prizadevanje, ki bi bilo v kakršnemkoli nasprotju s temi smernicami, bomo skušali brezpogojno in brezobzirno pobijati in preprečiti, ker hočemo Uveljaviti v prvi vrsti le čista načela krščanskega socializma, ki se morajo udejstovati kot praktično življenje po veri, ne pa kot kak sistem v smislu in duhu raznih sociologov.
Zato smatramo za prvi in najvažnejši Moment pri reševanju socialnega vprašanja Poglobitev verskega prepričanja, ker smo j trdno uverjeni, da more imeti čut pravičnost^ enakopravnosti in medsebojne ljubezni — kar je podlaga za pravično socialno ureditev — Svojo trdno podlago in oporo edinole v zavesti, da smo vsi ljudje in vsi narodi enega p Čela l enim in istim namenom. Iz tega prepričanja sledi jasno, da smo si vsi ljudi-) bratje ter imamo vsi enake pravice in dolžnosti.
Ce so drugi morda drugačnega mnenji, se raditega ne bomo prerekali, ker spoštujemo vsako prepričanje, v kolikor je umski utemeljeno in upoštevamo vsako prizadevanje, v kolikor služi tistemu namenu, za katerega je človek ustvarjen.
Kar tiče polemike z drugimi organizacijami ali strankami, izjavljamo, da nočemo z nikomur nobenega premirja, ker smo prepričani, da je javna in svobodna kritika nujno potrebna, da se hinavščina, laž in demagogija uspešno in sistematično pobijajo in one-inogočujejo.
Upamo, da smo povedali dovolj jasno nekaj glavnih smernic, iz katerih je lahko razvidno, kaj hočemo. Nič novega ne nameravamo in tudi nočemo.
Po duhu in smislu starih preizkušenih katoliških načel, ki so za vsak čas, kraj in stopnjo človeške kulture najprikladnejša, i hočemo prizadevati za zboljšanje življenjskih razmer železničarjev, vzbujati stanovsko zavest in širiti smisel za stanovsko bratsko vzajemnost.
Položaj služkinj.
Dolgo je že tega, kar smo zadnjič spregovorili o tem vprašanju. Marsikdo bi mislil, da se je položaj v tem času zboljšal, vendar moramo na žalost ugotoviti, da smo od tega še daleč. Nekaj je pripomoglo k izboljšanju, v kolikor so se služkinje bolj zavzele za svojo strokovno organizacijo. Zadnja razniotrivanja »Poselske zveze« so, da se za-počne akcija za starostno zavarovanje služkinj. Delo je v teku in kmalu bo lahko stopila organizacija pred članice z osnutkom. Kurje oko služkinj in na splošno poslov je starostna preskrba. Ce se gleda, kot gledajo nekateri samo od zunaj in kot višje stoječi, potem seveda se lahko zabavlja čez služkinje in se jih nazivlje nezadovoljne. Treba se je poglobiti v njih stan in položaj, tedaj se šele vidi tista rak-rana.
Poleg tega je treba ugotoviti, da se novi »po-selski red» prav malo spolnjuje od strani gospodinj in ima organizacija s tem velike težkoče. Nadalje je novi »Poselki red«, lahko se reče, skrpucalo. Organizacija je predložila zahtevo, ki je od-odgovarjala stanu in položaju ali — vlada ga je pristrigla in napravila iz omenjenega načrta nekaj, kar se pravi iz dežja pod kap.
Zato pa je treba v organizaciji še gostejše in močnejše vrste. Vsaka služkinja je primorana in od razmer prisiljena, da se organizira. Če bo organizacija močna, tedaj bo mogoča sprememba in izboljšava. V združitvi je moč. Za združitev je treba Volje in zavednosti. Zavest, da živiš, ti da voljo, da se združiš. — A. C.
Iz organizacij.
Prometna zveza sporoča vsem članom, da se mora po sklepu vodstva plačevati poleg članarine, ki je dosedaj 6 kron, še nadaljnjih 6 kron za list, torej skupaj 12 kron mesečno od vsakega člana. Po odbitku 10 odstotkov od vplačanih mesečnih prispevkov, prosimo, da se denar pošilja redno in točno do 10. -.takega meseca v centralno blagajno, Stari trg št. 2 v Ljubljani.
Ker so nam članske knjižice pošle in nove še niso dotiskane, dobijo novi člani knjižice in pravila šele drugi mesec.
Vse člane prosimo, da zbirajo prispevke za tiskovni sklad. Tovariši, ne pozabite, da je dober list najboljše naše orožje. Podpirajte in širite ga, kjer le morete. Če se boste količkaj potrudili in žrtvovali, bo list izhajal /.e v kratkem kot tednik na 8 straneh. Pridobivajte novih naročnikov, da se »Naša moč« razširi kot delavsko glasilo, posebno pa glejto, da boste v list dopisovali. Vse dopise pošiljajte na Prometno zvezo, Ljubljana, Stari trg št. 2, I. nadstropje, ker Prometna zveza uri-juje svoj del lista sama.
Vse dopisnike in tovariše prosimo, da potrpe, ker nismo mogli vsega gradiva priobčiti. Poročila in dopisi s proge se bodo objavili pa prihodnjič.
Strokovna zveza tovarniškega delavstva*
Po sklepu občnega zbora JSZ se morajo stroke v JSZ reorganizirati v samostojne organizacije in to 6 mesecev po potrditvi pravil Jugoslovanske strokovne zveze. Pravila JSZ so bila potrjena meseca novembra 1921.
Ena izmed teh samostojnih organizacij je Strokovna zveza tovarniškega delavstva, ki ima svoja pravila že vložena in so s tem tednom že po zakonu veljavna. Zveza ima svoj sedež začasno v prostorih JSZ, Stari trg 2, I. nadstr.
V Strokovno zvezo tovarniškega dela.-stva spadajo dosedaj sledeče tovarniške stroke: kovinarji, usnjarji in čevljarji, Kemični, živilski in oblačilni delavci.
Na Svečnico se je vršila konferenca delegatov zgoraj navedenih strok. Razpravljalo se je o ustroju in delu organizacije. Predvsem se je poudarjalo enotno nastopanje tovarniškega delavstva potem enotne organizacije. Obenem se je sklenilo, da se pobere od članov enkratni 1 dinarski prispevek za reorganizacijo, enako je bilo v principu sprejeto povišanje prispevkov, kar je pa začasni odbor določil na zadnji seji 12. t. m., da se prispevki povišajo nasledno: plačilni razredi so trije;
1. razred 2 Din 50 p mesečno, 2. razred 3 Din 50 p mesečno in 3. razred 5 Din mesečno.
V razrede se porazdele člani: v 1. razred oni, kojih dnevni zaslužek znaša do 50 K, v
2. razred oni z dnevnim zaslužkom do 70 K in v 3. razred oni, kojih dnevni zaslužek znaša nad 70 K.
Pristopnina je določena na 3 Din.
Tajništvo je s tem tednom razposlalo vsem skupinam nove pristopnice, katere morajo vsi stari člani podpisati. To pa zaradi tega, ker mora centrala imeti pristopne izjave svojih članov. Skupine so se pozvale potem okrožnic, da vrnejo podpisane pristopnice čiinpreje, da bo omogočeno čimprejšno redno poslovanje.
Tako stopa v življenje Strokovna zveza tovarniškega delavstva. Naša dolžnost je, da
jo podpiramo, ako nam ni mogoče z drugim, saj z zanimanjem, vestnostjo in delom med tovarniškim delavstvom.
Ko se uredi notranje poslovanje, se bo začelo na zunaj, kakor tudi z raznimi prireditvami, shodi, tečaji itd. Da bo to preje, pa naj skrbe skupine in zaupniki, na katerih je vse ležeče, če se pozivom točno odzivljejo.
Dopisi naj se naslavljajo začasno na Strokovno zvezo tovarniškega delavstva, Ljubljana, Stari trg štev. 2, I. nadstropje.
Za tajništvo S. Z. T. D.: Avgust Cvikelj.
Kmetski delavci in viničarji! V kratkem bo
zastopnik načelstva Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani obiskal vse naše skupine, da se organizacija poživi in se osnuje lastno tajništvo naše »Strokovne zveze kmetskih delavcev in viničarjev«. Vse skupine bomo Se pravočasno obvestili, kdaj pride zastopnik, da bodo pripravile sestanke. Na teh sestankih se bomo tudi dogovorili o nadaljnjem postopanju in delu v organizaciji. Čim bo imela vaša organizacija samostojno tajništvo — in to bo kmalu — bo lahko tudi razvila svojo delavnost. — V današnji številki »Naše moči« so večinoma železničarski dopisi. Oprostite nam, da za vas ni toliko — sčasoma bomo morali Hst pač povečati, samo da bo naročnikov dovolj. Sicer pa je dobro, da se v listu seznanite tudi z drugimi strokami ter vidite, da smo močna organizacija, ki obsega vse stroke detovnega ljudstva, ki eno drugo podpirajo v našem boju.
Strokovna zveza lesnega in stavbinskega delavstva.
Stavbinski delavci so imeli svoj čas jako močno organizacijo v Sloveniji, katera pa je, ko je pri nas prodirala ideja komunizma, pristopila cela h komunistom. Ko je vlada to organizacijo zatrla, je bila uničena tudi Zveza stavbinskih delavcev in da isti nimajo danes pri nas močne organizacije, je njih samih največja nesreča. Zato se snuje sedaj pod JSZ zveza, v kateri bodo združeni vsi lesni in stavbinski delavci, ker kakor za stavbinske, je nujna potreba tudi za lesne, da imajo svojo oporo in moč v močni in trdni organizaciji. V prihodnji številki »Naše moči« naznanimo dan konference lesnega in stavbinskega delavstva, na kateri si začrtamo naše delo. 2e obstoječe skupine naj razpravljajo že sedaj o predlogih, ki jih bodo stavile na konferenci in naj skrbe, da se ustanove v njihovi bližini kjer so lesni in stavbinski delavci, skupine.
V	nas samih je moč in uspehi so odvisni od nas. Vsak, kdor ima pošten namen in voljo do dela, mora v zvezo lesnih in stavbinskih delavcev!
Guštanj. Odpoved pogodbe. Ravnateljstvo jeklarne Ravne je odpovedalo delavstvu mezdno pogodbo s 31. marcem t. 1. Izjavilo pa je, da je pripravljeno pogajati se v času od 20. do 31. t. m., da se sklene nova mezdna pogodba med delavstvom in podjetnikom. — Vsi vemo, da je jeklarna odpustila že večino delavstva in da se nahaja v krizi vendar se nam ne zdi primerno, da podjetje sedaj in ravno sredi zime odpoveduje po_ godbo. Končno besedo bomo spregovorili, k0 bomo sklepali novo kolektivno pogodbo.
Javornik. Načelstvo JSZ je v svoji 8eji dne 14. t. m. dovolilo bolnemu članu Val. Bohincu 500 K izredne podpore.
Tržič. V nedeljo se vrši shod Jugoslovanske strokovne zveze, na katerem bo poročal tov. Sušnik.
Stran 4	  ■
Št. Janž. V nedeljo 19. t m. se Vrši pri nas shod Strokovne zveze rudarjev, na katerem bo poročal zastopnik iz Ljubljane.
Ta številka je zadnja, ki jo pošljemo tovarišem, ki niso še poravnali naročnine. Prihodnja številka izide v četrtek dne 2. marca in bo odslej >Naša Moč« izhajala mesto vsako drugo soboto vsak drugi četrtek, tako da jo naročniki do nedelje sigurno že imajo. Prihodnjo številko pošljemo le onim, ki poravnajo naročnino mesečno 4 K. Tovariši! Poravnajte pravočasno naročnino! — Ako kdo lista ne dobi, čeprav ga je naročil, naj reklamiral Vse reklamacije, naročila itd. pošiljajte na upravo »Naše Moči« — Ljubljana, Stari trg 2/1. — naročnino pa zaenkrat po položnicah Jugoslovanske strokovne zveze s posebno pripombo, da je za »Našo Moč«.
~ur ILJ 	___ -__________~	J~r	-	-infrr ~i ~
Dopisi.
IZ TOBAČNE TOVARNE.
Zadnji »Delavec« čisto pravilno piše o § 18: Nezaposlenim vstop prepovedan. — Prav nerodno pa pravi, da je naša predsednica Zor zaposlena samo v onem oddelku, a ne v vseh. Ona zase in svoje pravice in dolžnosti že ve, nam se pa prav zdi, da se § 18 tiče čisto drugih ljudi, ki so morda »Delaven« prav blizu. — Več še prihodnjič.
Trpljenje vlakospremnega osobja.
Naravnost neverjetno je, kaj vse mora pretrpeti v tej neznosni zimi naše vlakospremno •sobje. Ker nam prostora manjka, omenimo danes samo nezaslišano brezvestnost in brezbrižnost železniško uprave v postajah Novo mesto in Kočevje. Dne 10. februarja je dospel v Novo mesto tovorni vlak 1051 v mrazu od 24 -26 stopinj pod ničlo. Sprevodniki in zavirali, ki so brez kožuhov bili vsi premraženi in prezebli, niso dobili v spalnici prav nič premoga. Dva tovariša sta bila tako pre-zobla, da nista mogla niti v posteljo ter sta, da bi 9e ugrela, hodila po sobi do 7. ure. Potem sta se ulegla, pa sta morala kmalu zopet vstati, ker nista mogla zaradi ozeblosti zaspati, čeprav sta bila strahovito izmučena. Ob 10. uri je cela skupina dobila 20 kg premoga za kuhanje in ogrevanje spalnice, kar naj bi zadostovalo za 24 ur. Dno 12. februarja je bilo odkazano za kuhinjo in dve spalnici, kjer kuha in spi skupina tovornega vlaka, približno
— 8 kg premoga, ki naj bi zadostoval za 24 uril
— Javnost naj sodi, s kakšnim veseljem in vestnostjo morejo vršiti železničarji službo, če uprava tako po očetovsko zanje skrbi.
IZ KOČEVJA.
Naprošeni smo, da objavimo iz Kočevja sledeče: Kako zastopajo in zagovarjajo železničarske koristi voditelji Z. J. ., se je pokazalo v nedeljo dne 12. februarja na javnem železničarskem shodu naše podružnice, kjer nam je predsednik Z. J. Z. Blaž Korošec povodal, da za sedaj je izključeno, da bi mogli dobiti železničarji kako gmotno odpo-»oč, ker vlada nima denarja. Da bi nam bilo vseeno odpomagano, je rekel, da moramo zahtevati, naj gre pa draginja dol. Vsekakor pa moramo biti strpni in vstrajni, dokler se razmere pri železniški upravi ne zboljšajo in draginja ne odpravi — tako je priporočal Blaž. Q. postajenačelnik Repovš
NASA MOČ 1922.
lomijo v železniški upravi in prišel je do istega zaključka, namreč da za sedaj ne moremo pričakovati nikake odpoinoči od uprave. Svetoval je, da železničarji, ki smo trpeli med svetovno vojno štiri leta in po preobratu trpimo že tri leta, naj vstrajamo v potrpljenju še par let, da se razmere v državi uredijo. Ne vemo sicer, ali je Z. J. Ž. za to poklicana ali za to plačana, da tako upravičuje železniško upravo in vlado ter da tako goreče prav po misijonarsko priporoča raztrganim, bosim, sestradanim in povrh vsega še na najrazličnejše načine šikaniranim in preganjanim železničarjem potrpljenje in strpnost. Voditelji Z. J. Ž. in tisti najinteligentnejši del železničarstva, ki je včlanjen v Z. J. 2., bodo že vedeli, zakaj to delajo. Hi pa pravimo, da tako zagovarjanje in upravičevanje vlade in železniške uprave ter nagovarjanje k še nada'jnjemu potrpljenju izmozganih in sestradanih ljudi jo izzivanje kakor je izzivanje, če hoče vlada sedaj namesto dati to, kar je kot opravičeno priznala in obljubila, odvieti še družinske draginjske doklade. Gospodje! Železničarji se radi žrtvujemo in potrpimo. To smo še ob vsaki priliki pokazali, kar se nam je od merodajne strani tudi javno priznalo. Toda tako govoriti, kakor sta govorila naš tovariš Blaž Korošec in g. načelnik, se pravi — norca se delati iz ubogih ljudi tako, kot če bi rekel lačnemu oslu zdaj sredi zime, naj počaka, da trava zraste. Ko bi naš Blaž saj molčal, če nam nima kaj boljšega povedati, in če bi g. načelnik storil svojo dolžnost, da nam oskrbi sredi te zime kožuhe, ki jih tu v Kočevju še nismo dobili, bi nam bilo več pomagano, kakor pa da so ta dva gospoda iz nas ubogih železničarjev norea delata. — Prosimo cenjeno uredništvo »Naše Hoči«, da to objavite, da bodo tudi drugod vedeli, kako zastopajo voditelji Z. J. 2. železničarske koristi. Z odličnim spoštovanjem
Kočevski nezadovoljnež.
JESENICE.
»Naša moč« se bo med tukajšnjim delavstvom gotovo zelo razširila. Doslej smo nabrali okoli 150 naročnikov neglede na železničarje, ki so člani Promotne zveze in ki jo imajo vsi. (Skrbite tudi ta dopise, da bo v vsaki številki kak dopis z Jesenic! Op. ur.)
GUŠTANJ.
Pri nas so socialisti in narodni socialisti napeli vse sile, da slabijo skupino Jugoslovanske strokovne zveze. Pravijo, da je Jugoslovanska strokovna zveza kriva, da ni sloge med delavstvom in kriva, da delavstvo nima uspehov. Nasprotno povemo, da je JSZ vedno za složen nastop vseh organizacij v boju za socialno pravice. Socialisti naj ostanejo socialisti, nam pa naj puste našo organizacijo, ki hoče in bo z vsemi organizacijami vedno sporazumno šla, kadar gre za izbo'jšanje naših razmer. Cernu bi se delavstvo klalo med seboj, ko nam gre vsem za kruh?! Povsod uvideva delavstvo, da mu škoduje tak boj, le pri nas je še par takih gorečnežev, ki mislijo, da mora trobiti vse v njihov rog. O narodnih soeialcih pa ne bomo govorili. Saj jim v celi Sloveniji že zvonijo k pogrebu. Ce je pa pri nas še nekaj delavcev, ki gredo z »narodno organizacijo, to se pravi z vladno organizacijo, bo že te tudi pamet srečla.
ZABUKOVCA PRI GRIŽAH.
Knr smo rudarji že dolgo želeli, smo pri nas ustanovili dne 5. t. m. skupino Strokovne zveze rudarjev. Pristopilo je koj s početka lopo število rudarjev. Uspehi so odvisni od nas samih, zatorej na delo vsi dobro misleči, da združimo v organizaciji vse, ki imajo dobro voljo delati za delavstvo in kot tak nam vsak »dobrodošel«. Cas je že bil, da smo pokazali hrbet ljudem Cobalovega kopita, kateri so smatrali, — kadar so nas enkrat imeli
—	za svoj glavni program, udrihati čez vse, kar mora biti Doštencmu človeku sveto.
Štev. 8.
LJUTOMER.
Zveza viničarjev naznanja članom, da se žl»-narina sedaj pobira in plačuje vsako prvo in zadnjo nedeljo v konzumu po rani maši in istočasno se sprejemajo tudi novi člani. Dragi viničarji, zavedajte se svoje dolžnosti in redno plačujte mesečne prispevke, ker tam, kjer je red in točnost, se da tudi kaj doseči. Ne pozabimo pa, da imamu naš list »Našo Hoč«, naj torej ne manjka v naših hišah, ako ga ni v stanu en sam si naročiti, naročite si ga torej dva ali trije skup, tako da bode tudi med vaše vrste prišel duh propričanja in izobrazbe. List je torej namenjen za vas in kmečko delavce, prinašal vam bode veliko dobrega in koristnega.
LJUTOMER.
Tudi pri nas so viničarji prišli do prepričanja in spoznanja, da brez organizacije ni več za živeti; pristopajo kar trumoma k viničarski zvezi J. S. Z. Upamo torej, da v kratkem bodo vsi v naši vrsti, ne samo pri nas, tudi v sosednih krajih. Zbudila se je misel za organizacijo n. pr. pri Sv. Antonu v Slov. goricah ter se snuje viničarska zveza in stopi v našo vrsto. Le korajžno naprej i> videli bomo, da zmaga bode naša. Viničar.
RAZNO.
Ministri na razpoloženju dobivajo letno 40.000 K plače in dnevno 290 K draginjskib doklad. Takih eksministrov imamo 20. Čemu te plačujemo?!
Za Wranglovce, ki vršijo obmejno službo, potroši država na leto 280 milijonov.
Rudarska stavka na Češkem še vedno traja in je radi stavke železniški promet zelo omejen, šole so zaprte, tovarne ne obratujejo-
10 urni delavnik so uvedli na Poljskem
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Tobačno delavstvo in vpokojenci tobačnega monopola! Za prihodnjo številko »Naše Moči« nam je tovariš posl. Gostinčar obljubil poročilo o poteku razprav v Bel-gradu, ki se tičejo vaših zahtev. Opozarjamo vas na to, da boste prihodnjo »Našo Moč« pazljivo preči tali!
Vsem tovarišem in tovarišicam! »Naša Moč« hoče biti vaš list — če ga hočete za svojega, mora biti odsev in odmev vsega vašega trpljenja, hotenja in prizadevanja. Če pa naj bo to, potem morate skrbeti za dopise! Iz Vevč, Medvod, Maribora, Krope, Prevalj, Mežice, Guštanja in od več skupin še nobenih dopisov nismo prejeli.
Današnja številka izgleda čisto železničarska. Glejte, da boste tudi druge stroke poslale toliko gradiva in nabrale toliko naročnikov, pa bomo list kmalu lahko povečali in ga izdajali kot tednik na 8 straneh, ne da bi bili prisiljeni, naročnino zvišati.
Sibislav — Trbovlje. Tvoj dopis smo morali radi preobilice gradiva odložiti za prihodnjič. Oglašaj se!
Ves pregled po svetu in vse domače politične vesti smo morali v tej številki radi pomanjkanja prostora odložiti.______________________
l'- |m JJlttV	uuiatiufi	iu
Urednik: Franjo Sušnik. Izdajatelj: Konzorcij »NASE MOČI«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
MANUFAKTURO
ima I. delavsko konzumno društvo v veliki izberi. Mnogi člani pa 'pozabijo na to in krijejo svojo potrebo drugje, po precej višjih cenah. Člani poglejte in prepričajte se, da je v konzumu najceneje. Ne glejte pa samo na ceno, ampak tudi na kakovost blaga. Slabo blago je vedno predrago, za dobro blago je pa kupec vedno hvaležen.