NOVICE
KOPER,17. MAJA 1974
Občina Hirska Bistrica	VSE
-	DRUŽBENI DOGOVOR o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Ilirska Bistrica
Občina !zo!a Občinska volilna komisija
-	POROČILO o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Izola
Občina Piran
-	ODLOK o obveznem odlaganju in odvažanju odpadnega gradbenega materiala *	'
-	SKLEP o javni razgrnitvi urbanističnega reda občine Piran
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
ŠT. 11
INA
Občinska volilna komisija
-	POROČILO o izidu glasovanja za izvolitev delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Piran
Občina Postojna
-	STATUT občine Postojna
Občina Sežana Krajevna skupnost Divača
-	SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje komunalnih del za vas Kačiče-Pared
0BČ!MA !L!RSKA B!STR!CA
Na podlagi 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 26-236/73, v nadaljnjem besedilu: zakon)
sklenejo
-	Kmetijska zadruga „4. junij" Ilirska Bistrica,
-	Gozdno gosp. Postojna - TOZD gozdarstvo Ilirska Bistrica,
-	Gozdno gospodarstvo Postojna - TOZD gozdarstvo Knežak,
-	Zavod za melioracijo in pogozdovanje Krasa, Sežana,
-	Krajevne skupnosti: Ilirska'districa, Knežak, Šembije, Rečica, Harije, Podgrad, Hrušica, Pregarje, Starod, Jelšane, Novokračine, Zabiče, Kuteževo, Vrbovo, Koseze, Prem, Dolnja Bitnja, Ostrožno brdo, Topole, Dolnji Zemon,
-	Skupščina občine Ilirska Bistrica,
-	Občinska konferenca SZDL Ilirska Bistrica - v nadaljnjem besedilu podpisniki
DRUŽBENI DOGOVOR
O USTANOVITVI IN FINANCIRANJU KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA
L	...
1.	S tem družbenim dogovorom določajo podpisniki pravice in obveznosti, ki jih sprejemajo za izvajanje zakona ter temeljna izhodišča kmetijske zemljiške politike, na območju občine Ilirska Bistrica v skladu z zakonom in tem družbenim dogovorom.
Ta družbeni dogovor opredeljuje tudi materialne obveznosti podpisnikov do kmetijske zemljiške skupnosti v občini Hirska Bistrica.
2.	.Podpisniki soglašajo, da ustanovijo za območje občine samoupravno skupnost - kmetijsko zemljiško skupnost v občini Ilirska Bistrica in ji v skladu z zakonom poverjajo pravico in dolžnost oblikovanja, vodenja in nadzora izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini, razen v tistih zadevah, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti skupščine občine, občinskih upravnih organov oziroma so temeljna samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov v organizacijah
združenega dela, podpisnicah tega dogovora.
3.	Kmetijska zemljiška skupnost je dolžna sprejemati v mejah, določenih z zakonom in tem družbenim dogovorom stališča in ima pravico dajati predloge v vseh zadevah v njeni pristojnosti oziroma predlagati organom podpisnic stališča in ukrepe, ki zadevajo pristojnosti drugih podpisnic, če se ta stališča in predlogi nanašajo na
kmetijsko zemljiško politiko v občini.
4. Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba.
Njena notranja organizacija je opredeljena s statutom, ki ga sprej*^ skupščina kmetijske zemljiške skupnosti v občini, potrdi pa obcmsKa
skupščina.	v
Skupščino skupnosti sestavljajo voljeni delegati podpisnic, m sicer takšnem razmerju, da so enakomerno in enakopravno zastopani vsi interesi na področju kmetijske zemljiške politike v občini, ka or
določa statut kmetijske zemljiške skupnosti.
Za izvajanje sprejete potitike izvoti skupščina kmetijske Km'jisk skupnosti izvršni odbor in poravnalni svet skupnosti, po potre i pa
ustrezne komisije, še zlasti pa naslednje:
- za priprav, in spremijanje izvajanja prostorskega načrta za
območje občine,
-	za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti, kmetijskimi
gozdarskimi in drugimi organizacijami, ,	„
-	za usmerjanje prometa*s kmetijskimi zemljišči;
- za prostorsko-ureditvene operacije in
-	za skupne pašnike.
5.	Zaradi interesa vseh podpisnikov za smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini, ki niso v uporabi kmetijski organizacij iz 4. člena zakona, kakor tudi za usmerjanje obdelave „ kmetijskih zemljišč, ki jih ponudijo skupnosti v trajno ali začasno uporabo kmetje in občani, upravlja kmetijska zemljiška skupnost in občinski kmetijski sklad.
Podrobnejše določbe o razpolaganju s skladom iz prejšnjega odstavka so podane v statutu kmetijske zemljiške skupnosti.
II.
Podpisniki ugotavljajo, da so temeljne naloge kmetijske zemljiške skupnosti v občini Ilirska Bistrica zlasti naslednje:
1.	Skrb za pravilno rabo, kmetijskih zemljišč v občini in sodelovanje pri planiranju prostora v občini (strokovna priprava elementov za prostorski plan občine v sodelovanju z urbanističnimi organizacijami in občinskimi organi: sodelovanje pri sprejemanju občinskih prostorskih planov, dajanje mnenja k predlogu za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, dajanja soglasja k lokacijskim dovoljenjem na območju, ki ni zajeto z urbanističnimi akti občinske skupščine, evidenca o neobdelanih zemljiščih na območju občine in strokovna pomoč obdelovalcem za njihovo boljše izkoriščanje ter predlaganje ukrepov za prenos teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad v občini).
2.	Spodbujanje razvoja različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela; sodelovanje pri prometu s kmetijskimi zemljišči kot usmerjevalec pri uveljavljanju prednostne pravice nakupa s strani kmetijskih organizacij združenega dela in kmetov za neposreden odkup in zakup zemljišč s strani obdelovalcev ter posredovanje teh zemljišč v racionalno, sodobno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo, zlasti v kooperaciji in v organizacijah združenega dela; pospeševanje združevanja dela in sredstev kmetov in kmetijskih organizacij na podlagi trajnejših razmerij; odkup in posredovanje v proizvodnjo zemljišč, ki se bodo sprostila po določbah zakona o maksimumu za nekmete in po določbah zakona o dedovanju; skrb za proglasitev perspektivnih kmetij, zlasti kmetij kmetov-kooperantov, za zaščitene itd.
3.	Gospodarjenje s skladom kmetijskih zemljišč v občini.
4.	Priprava agrarnih operacij in sodelovanje pri njihovi izvedbi (priprava in planiranje območij, kjer naj bi se izvajale agramc operacije ; skrb za dopolnitev kmetijskih razvojnih planov v občini s programom razreševanja problemov agrarne strukture; poskusi zbliževanja nesoglasij udeležencev operacij prek poravnalnega sveta skupnosti, dajanje pobud za zamenjavo kmetijskih zemljišč, arondacije, . komasacije, melioracije in druge posege, organiziranjejavne razprave o projektih; sklepanje pogodb o izvajanju del pri komasacijah; sklepanje pogodb o načinu obdelave na območjih, kjer se uporabljajo znatna družbena sredstva za urejanje zemljišč).
5.	Sodelovanje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov.
6.	Kmetijska zemljiška skupnost sprejme v roku 6 mesecev po konstituiranju program svojega dela kot trajno podlago samouprav-
190
URADNE OBJAVE*
Št. 11. — 17. maja 1974
nega urejanja razmerij, ki nastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine.
Program sprejme skupščina skupnosti potem, ko so ga obravnavali samoupravni organi vseh podpisnikov.
*7. Na podlagi programa skupnosti sprejme vsako leto skupščina skupnosti letni program dela in letni finančni načrt skupnosti.
8.	Skupnost ustanovi za opravljanje strokovnih zadev v njeni pristojnosti strokovno službo.
Podpisniki si bodo prizadevali, da se zadeve kmetijske zemljiške politike, ki so širšega regionalnega pomena, rešujejo usklajeno in sporazumno med kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi na območju regije. V tej zadevi se zavezujejo pomagati skupnosti pri morebitnem oblikovanju regijske strokovne službe.
m.
9.	Sredstva kmetijske zemljiške skupnosti v občini so:
a)	kmetijska zemljišča v kmetijskem zemljiškem skladu v občini,
b)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost s prodajo, prenosom pravice uporabe na kmetijskih zemljiščih oziroma z dajanjem v zakup kmetijskih zemljišč kmetijskega zemljiškega sk!ada na območju občine,
c)	sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost od podpisnikov tega družbenega dogovora,
č) sredstva po 55. členu (2. odstavek) zakona o kmetijskih zemljiščih,
d)	sredstva iz drugih virov, kijih opredeljuje ta družbeni dogovor.
10.	Za izvajanje programa in tekočih nalog kmetijske zemljiške skupnosti se podpisniki obvezujejo, da bodo s svojimi letnimi finančnimi načrti odstopili kmetijski zemljiški skupnosti sredstva v višini, ki ustreza stroškom za pokrivanje strokovne službe kmetjske zemljiške skupnosti v občini in za regijsko službo, če bo ta ustanovljena.
11.	Podpisniki se obvezujejo za naloge v skupnem interesu tudi
posebej združevati sredstva pri kmetijski skupnosti, in sicer v skladu z njenim programom po posebnih pogodbah.	^
12.	Skupnost lahko na podlagi sklepa svoje skupščine in predpisa skupščine občine združuje za izvedbo posebnih nalog, zlasti nalog iz Vil. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (9. člen zakona), ki so v interesu vseh ustanoviteljev, prispevek pri zainteresiranih kmetih, delavcih kmetijskih organizacij in občanih.
13.	Skupščina občine sc še posebej zavezuje, da bo za financiranje programa kmetijske zemljiške*skupnosti v občini sprejela:
a)	v enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora odlok po 55. členu zakona, s katerim bo zavezala vse, ki spreminjajo namembnost kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka 13. člena zakona (razen v primerih iz drugega odstavka navedenega člena), da plačajo na poseben račun, ki ga določi kmetijska zemljiška skupnost, pred izdajo gradbenega dovoljenja, poseben prispevek kmetijski zemljiški skupnosti. Ta prispevek bo znašal v primeru, če se spreminja namembnost:
-	njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov 1. in 11. katastrskega razreda 10,00 din kv. m;
-	njiv ih vrtov, travnikov in trajnih nasadov H!, in IV. katastrskega razreda 6,00 d in/k v. m;
- njiv in vrtov, travnikov in trajnih nasadov V. do VH1. katastrskega razreda, kakor tudi vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda 2,00 din/kv. m;
-	če se na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih iz druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena gradijo bolnišnice, šole, vrtci, organizirana stanovanjska gradnja ali kmetijski proizvodni objekti (perspektivne kmetije), znaša prispevek 0,50 din/kv. m;
-	Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti lahko v posameznih primerih do 50 % zniža višino prispevka iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena, če gre za gradnjo bolnišnice, šol, vrtcev, organizirano stanovanjsko gradnjo, gradnjo kmetijskih proizvodnih objektov ali za razširitev industrijskih objektov.
Občinska skupščina bo tudi predpisala način pobiranja prispevka iz prejšnjega odstavka za objekte regionalnega pomena, za katere ne izdajajo občinski upravni organi lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenj.
b)	odlok o uvedbi posebnega prispevka od izkopanega gramoza in mivke iz gramoznic in rečnih nanosov ter drugih mineralov inglinin sicer v višini najmanj 1,5 din od kukub. m v korist kmetijske zemljiške skupnosti.
c)	Občinska skupščina bo po možnosti z letnim finančnim načrtom odstopila kmetijski zemljiški skupnosti za izvajanje njenih nalog tudi najmanj 50 % sredstev, ki se zberejo iz davka na promet nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišči.
14.	Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo skupno ali posamič v
utemeljenih primerih s posebnim soglasjem kmetijski zemljiški skupnosti dajali potrebne garancije za kredite, ki jih bo najela za naloge iz programa.	]y
15.	Kmetijska zemljiška skupnost lahko prevzame za podpisnike v skladu s posebnimi pogodbami tudi naloge, ki niso opredeljene s tem družbenim dogovorom.
16.	Družbeni dogovor velja za sklenjen, ko ga sprejmejo:
-	skupščina občine;
-	krajevne skupnosti in
-	organizacije združenega dela iz preambule tega dogovora.
V.
17.	Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen.
Pobudo za spremembo in dopolnitev lahko da vsak čas tudi kmetijska zemljiška skupnost po sklepu svoje skupščine.
18.	Podpisniki soglašajo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti skliče skupščino kmetijske zemljiške skupnosti, in sicer najpozneje v enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora.
Skupščina se izvoli po načelih tretjega odstavka 4. točke tega družbenega dogovora in lahko polnopravno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti po zakonu o tem družbenem dogovoru.
Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvoli izvršni svet odbor skupnosti in sprejme statut.
19.	Ta družbeni dogovor je sestavljen in podpisan v 4 primerih, ki
jih hranijo podpisniki in kmetijska zemljiška skupnost.	(
20.	Ta družbeni dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 320-19/73-3/2
Ilirska Bistrica, 2. aprila 1974
Podpisniki družbenega dogovora Skupščina občine Ilirska Bistrica, Občihska konferenca SZDL Ilirska Bistrica, Kmetijska, zadruga „4. jun(j" Ilirska Bistrica, Gozdno gospodarstvo Postojna - TOZD gozdarstvo Ilirska Bistrica, Gozdno gospodarstvo Postojna - TOZD gozdarstvo Knežak, Zavod za melioracijo in pogozdovanje Krasa Sežana.
Krajevna skupnost: Ilirska Bistrica, Knežak, Šembije, Rečica, Harije, Podgrad, Hrušica, Pregarje, Starod, Jelšane, Novokračine, Zabiče, Kuteževo, Vrbovo, Koseze, Prem, Dolnja Bitnja, Ostrožno brdo, Topole in Dolnji Zemon.
OBČIMA !Z0LA
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA IZOLA
POROČILO
O IZIDU GLASOVANJA ZA IZVOLITEV DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE IZOLA
Občinska volilna komisija v Izoli obvešča skupščino občine Izola, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Izola dne 31. marca 1974 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
Število Od tega glasov	Neve- Število
delovnih	%	Glaso-	Glaso-	Ijavne	delega-
ljudi m	(od 2.	vaio za	vaio	glasov-	tov na
Občina	občanov	skupaj	rubr.)	Usto	proti	See	listi
Izola	7.660	7.117	92,91	6.624	179	314	17
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
Izola, 4. aprila 1974.
Tajnik:	OB&NSKA VOULNA KOMiSHA p^ti-iik:
STANKO VATOVEC, i. r.	CVETKO SPtNDLER, t1-
gt 11 — 17. maja 1974
"URADNE OBJAVE*
191
OBčtMA P!RAM
Ha podlagi 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 231. člena statuta občine Piran je skupščina občine Phan na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. aprila 1974 sprejela
ODLOK
0 OBVEZNEM ODLAGANJU IN ODVAŽANJU ODPADNEGA GRADBENEGA MATERIALA
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja na območju občine Piran odlaganje odpadnega gradbenega materiala in se določijo odlagališča ter njihovo vzdrževanje.
2.	člen
Na območju naselij Piran, Portorož, Fiesa, Lucija, Strunjan, Parecag in Sečovlje je obvezno odlaganje odpadnega materiala na določenih in vzdrževanih odlagališčih.
3.	člen
Za odpadni gradbeni material se šteje: ostanki gradbenega materiala, ki ostanejo pri gradnjah, material iz izkopov vseh kategorij zemljišč in material, pridobljen pri raznih rušenjih. V odpadni gradbeni material ne spadajo smeti in odpadki iz gospodinjstev in proizvodnega procesa, kar je urejeno z odlokom o obveznem odlaganju, odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Piran (Uradne objave, št. 19/70).
* \ '
H. ODLAGANJE ODPADNEGA GRADBENEGA MATERIALA
4.	člen
Za odlaganje gradbenih odpadkov določi lokacijo pristojni upravni organ v soglasju s krajevno skupnostjo, na katere območju se namerava določiti lokacija za odlagališče.
Lokacije odlagališč morajo biti na takem prostoru, da omogočajo ekonomično odvažanje odpadnega gradbenega materiala in da so v skladu z urbanističnim načrtom.
,	5. člen
Na določenih lokacijah uredi pooblaščeno podjetje odlagališča odpadnega gradbenega materiala.
Na odlagališču mora biti stalno zaposlena oseba - čuvaj, ki vodi kontrolo nad vrsto, količino in izvodom pripeljanih odpadkov in določi mesto njihove odložitve na deponiji.
Odložepi material mora pooblaščeno podjetje splanirati po potrebi, najmanj pa vsakih 7 dni.
6 člen
Tisti, ki pripelje na odlagališče material, ga je dolžan odložiti na proštom, ki mu ga določi čuvaj odlagališča. Nadalje je dolžan dati čuvaju podatke o lastništvu in količini pripeljanega materiala, o vozniku ter o vozilu, s katerim je material pripeljal.
'	7. člen
Pooblaščena organizacija za vzdrževanje in urejanje odlaga!'šč gradbenega odpadnega materiala %a območje občine Piran je Komunalno podjetje Piran.
Pooblaščena organizacija je odgovorna, da so krajevna odlagališča urejena tako, da je odpadni gradbeni material možno nemoteno odlagati.
'	8. člen
Pristojni upravni organ je dolžan ob izdaji gradbenega dovoljenja ali potrdila o priglasitvi del določiti investitorju, na katera odlagališča mora odlagati odpadni material. Kopijo tega dokumenta se dostavi ludi Komunalnemu podjetju Piran.
(	9. člen
Prepovedano je odlaganje odpadnega gradbenega materiala izven prostorov, ki so za to določeni.
Prepovedano je odlaganje odpadnega gradbenega materiala v obalno morje, ob izlivih rek in lagun, razen v primeru za pridobivanje novih zemljišč na obali, in to v skladu z urbanističnim načrtom pod pogoji popolne ekološke zaščite.
III.	TARIFE
10.	člen
Za vzdrževanje odlagališča in planiranje navoženega materiala predpiše pooblaščena organizacija, ki upravlja odlagališča, tarifo v soglasju z občinsko skupščino.
Osnova za določitev tarife je m3 pripeljanega materiala v razsutem stanju.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
11.	člen
Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje storilec za prekršek po 9. členu tega odloka.
* Z denarno kaznijo do 300 din sc kaznuje pravna oseba za prekršek po 9. členu tega odloka.
Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njena odgovorna oseba do 200 din.
12.	člen
V kolikor storilec ne odstrani nepravilno odloženega odpadnega materiala (6. in 9. člen tega odloka), ga na njegove stroške odstrani Komunalno podjetje Piran.
13.	člen
Predlog za uvedbo postopka o prekršku poda delovna organizacija, ki upravlja odlagališča, oziroma prizadeta stranka.
V.	KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 352-13/72-74
Piran, 18. aprila 1974	Predsednik:
IVAN BAŽEC, 1. r.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Piran na seji dne 12. aprila 1974 sprejel naslednji	/	-
SKLEP
1.
Javno se razgrne urbanistični red občine Piran, št. 70-135, ki ga je izdela! Invcst-biro Koper v februarju 1974, odg. projektant Rudi Kolenc dipl. inž. arh.
2.
Razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah.
3.
Razgrnitev opravi organizacija, ki je izdelala urbanistični red občine Piran, v avli upravne zgradbe skupščine občine Piran ter v prostorih Krajevnih skupnosti Raven, Padna in Nova vas. Ogled urbanističnega reda je možen vsak delavnik razen sobote od 7. do 15., ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure.
Strokovni delavec bo v času razgrnitve dajal pojasnila v avli upravne zgradbe skupščine občine Piran vsako sredo od 15. do 17. ure.
4.
Na razgrnjeni urbanistični red lahko dajo občani, organizacije in organi ustne ali pismene pripombe.
Št.: 350-4/69-74
Piran, 12. aprila 1974	Predsednik sveta
JOŽE LENČEK, 1. r.
192
URADNE OBJAVE*
Št. 11. — 17. maja 1974
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PIRAN
Na podlagi 64. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti,^ objavlja občinska volilna komisija v Piranu izid glasovanja o volitvah delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Piran, ki so bile dne 31. marca 1974.	*
Število delovnih ljudi in občanov		9020
od tega glasovalo 90,95 %		' 8204
Glasovalo za kandidatno listo		7358
Glasovalo proti kandidatni listi		415
Neveljavnih glasovnic je bilo		431
2. Lista kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Piran je štela 20 (dvajset) delegatov.
Izvoljeni delegati so dobili naslednje število glasov:
1.	Vinko Barile, Piran, Vojkova 4
2.	Ivan Bažec, Sečovlje 77/a
3.	Sergej Benčič, Portorož, Ladjedelniška reber 25
4.	Mihael Emeršič, Parecag 149
5.	Irena Fakin, Piran, Gregorčičeva 42
6.	Maks Furlan, Portorož, Stopniška 4
7.	Riccardo Giacuzzo, Piran, JLA 29
8.	Cilka Horvat, Kampolin 88/f	t
9.	Roman Kolbl, Lucija 15
10.	Janez Koselj, Portorož, Senčna pot 15
11.	Dora Legiša, Lucija 17
12.	Olga Lipušček, Portorož, Ladjedelniška reber 17
13.	Vojko Mahnič, Parecag 183
14.	Janez Majnik, Piran, Razgled 6
15.	Sašo Margon, Kampolin 92/a
16.	Viktor Pucer, Nova vas 23
17.	Franc Stupar, Piran, Bonifacijeva 4
18.	Bogdan Tome, Piran, Oljčna pot 16
19.	Peter Turšič, Lucija 35
20.	Drago Zirnstcin, Portorož, Stopniška 4 St : 013-5/74
Piran, 10. aprila 1974
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PIRAN
glasov
7157
7159
7177
7125
7147
7138
7096
7150
7144
7153
7172
7147
7208
7175
7183
7189
7197
7194
7172
7159
Tajnik	Predsednik
AVGUST SPITZKO, 1. r.	IVAN ZABUKOVEC, 1. r.
OBRNA POSTOJNA
Na temelju 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 86. člena statuta občine Postojna je kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in delovanja v občini, po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbóra delovnih skupnosti, kot organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v občini dne 27. marca 1974 sprejela
STATUT 0BČ!NE POSTOJNA L TEMELJNA NAČELA '
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, samo-upravne interesne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v druge oblike samoupravnega združevanja, v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih. Delovni ljudje v občini zlasti:
-	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesno-kultume in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose;zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti, varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo, zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij;
-	skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, skrbijo za varstvo človekovega okolja, skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
-	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
-	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja, skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varstvo delovnih ljudi;
-	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo urbanistično dokumentacijo, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj, posvečajo posebno pozornost stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
-	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje -odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij;
-	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmejjanja mladine;
-	organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo;
-	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
-	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike. Jugoslavije in mednarodnih pogodb. Ta temeljna načela so podlaga in smer za razlago statuta ter predpisov občinske skupščine in njenih organov.
l.člcn
Občina Postojna je samoupravna in temeljna družbenopolitična kupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in opravljajo druge družbene zadeve.
Občina Postojna je pravna oseba.
Sedei občine je v Postojni. Ljubijanska cesta 4.
4.	člen
Občma Postojna obsega območje naslednjih Krajevnih skupnosti:
1.	BUKOVJE: Bukovje, Gorenje, Predjama
2.	DOL. PLANINA: Planina del, Liplje
L " ,
gt H — 17. maja 1974
*URADNE OBJ A VB
193
*
3.	GOR. PLANINA: Pianina dei
4.	HRENOVICE: Hrenovice, Goriče
3.	HRAŠČE: HraŠče, Mali Otok
6.	HRUSEVJE: Hruševje, Siavinje
7.	JURIŠČE: Jurišče
8.	KAL: Kai, Maia Pristava
9.	KAČJA VAS: Pianina dei
10.	KOŠANA: DoL Košana, Gor. Košana, Buje
11.	LANDOL: Landoi
12.	MATENJA VAS: Matenja vas, Žeje, Prestranek dei
13.	NADANJE SELO: Nadanje selo, Maia Pristava, Doiane
14.	MARIN: Marin, Doiane, Veiika Pristava 13. OREHEK: Orehek
' 16. PALČJE: Palčje
17.	PARJE: Paije, Tabor, Drskovče
18.	PETELINJE: Petelinje, Pivka dei, Gradec, Slovenska vas
19.	POSTOJNA: Postojna
20.	RADOHOVA VAS: Pivka, del, Kienik
21.	RAKITNIK: Rakitnik, Grobišče
22.	RAKULIK: Rakulik, Sajcvče
23.	RAKULIK: Razdrto, Maio Ubcijsko, Veliko Ubeljsko
24.	SELCE: Seice
23. SLAVINA: Siavina, Koče, Prestranek de!
26.	STARA SUŠICA: Stara Sušica, Nova Sušica, Neverke
27.	STARA VAS: Stara vas
28.	STRANE: Strane
29.	STRMICA: Strmica
30.	STUDENEC: Studenec
31.	STUDENO: Studeno, Belsko
32.	SUHORJE: Suhorje
33.	ŠMIHEL: Šmihel
34.	TRNJE: Trnje'
33. VEL. BRDA: Vel. Brda, Maia Brda, Brezje
36.	VOLČE: Voiče, Čepno
37.	ZAGON : Zagon, Vel. Otok
38.	ZAGORJE: Zagorje
39.	ZALOG: Zalog
40.	LAŽE: Laže (dei)
41.	SENOŽEČE: Senožeče (de!)
42.	SNEŽNIK: Snežnik (dei)
5.	člen
Območje občine Postojna določa zakon.
Zakon doioča tudi pogoje in postopek za spremembo meja občine aii za združitev z drugo občino.	—
*	6. čien
V občini Postojna uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani, ki imajo v njej svoje stalne prebivališče ali delajo na območju občine.
7.	člen
Občina Postojna ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb SR Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis „Socialistična republika Slovenija", v drugi pa „Skupščina občine", pod grbom napis dostojna".
8.	člen
Praznik občine Postojna je 23. april, dan, ko je minerski vod XXXL. divizije izvršil požig glavne zaloge okupatorjevega goriva v
Postojnski jami.
9.	člen
Občina Postojna lahko zaslužnim delovnim ljudem, samoupravnim organizacijam in skupnostim podeljuje priznanja in nagrade za posebne dosežke na raznih področjih družbenega življenja, ki pomembnejše prispevajo k nadaljnjem razvoju občine.
Pogoji in merila za podeljevanje priznanj in nagrad se določijo s posebnim odlokom^,
10.	člen
Vojaškim enotam in organom NOV se lahko zaradi zaslug v boju proti sovražniku in zaradi ohranitve izroči! narodnoosvobodilnega boja podeli v občini domicil.
11.	člen
Delovanje občinske skupščine in njenih organov ter vseh organizacij in skupnosti v občini je javno. Skupščina, organizacije in skupnosti morajo občane obveščati o svojem delu.
H. DRUŽBENOEKONOMSKA UREDtTEV
1.	Družbenoekonomski potoia} deiovnth !{udi v združenem de!u
12.	člen
Socialistična družbenoekonomska ureditev v.občini temelji na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji.
13.	člen
Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka.
14.	člen
Nihče si ne more neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela.
15.	člen
Nihče ne sme na nikakršen način onemogočiti in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela.
16.	člen
Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z družbenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine, v splošni rabi so družbena lastnina.
17.	člen
Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina. kot je njegova neodtujljiva pravica zajamčeno, da uresničujoč pravico dela s sredstvi, ki so družbena lastnina v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja, pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek.
V nasprotju z ustavo in statutom je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev.
18.	člen
Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svojo družbeno ekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbeno ekonomskega položaja.
19.	člen
Delavci v združenem delu, ki uresničujejo pravice dela z družbenimi sredstvi so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu uporabljajo ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo in povečujejo in zboljšujejo ter vestno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti.
20.	člen
O vsem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti.
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno, skupno in splošno rabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve.
21..člen
Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih ih splošnih družbenih potreb, ki ustrezajo
194
URADNE OBJAVE*
Št. 11. — 17. maja 1974
rezultatu njegovega dela in osebnega prispevka, ki gaje s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije
združenega dela.	.
22.	člen
Temeljna in druge organizacije združenega dela ter druga družbeno pravna oseba odgovaija za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga.
23.	člen
Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh oiganizacij, v katerih je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev ali ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali huje škodujejo družbenim interesom, se lahko pod pogoji in po postopku določenem z zakonom uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, sc lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov.
2.	Družbeno pionironje
24.	člen
Delovni ljudje in občani v občini sprejemajo družbene plane na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, regiji in republiki ter na pqdlagi planov ter programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih upoštevajo skupaj ocenjene možnosti in pogoje za razvoj.
Družbeni načrt občine določa skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje.	'	'	-
25.	člen
V	občini sc sprejemajo kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni družbeni plani.
Sestavni del letnega družbenega plana je splošna bilanca, ki vsebuje globalna razmeija delitve ustvarjenega dohodka za splošno in skupno potrošnjo ter pomeni instrument za uskladitev vseh oblik potrošnje.
.	26. člen
Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina.
Osnutek družbenega plana mora občinska skupščina dati v javno razpravo delovnim ljudem, občanom v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
27.	člen
V	okviru medobčinskega sodelovanja lahko občina z eno ali več občin sprejema skupne razvojne načrte, v katerih določijo politiko razvoja teh območij oziroma posameznih dejavnosti na teh območjih.
28.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih v načrtnih in programih za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, kot tudi skupnih interesov in ciljev, določenih v družbenih načrtih, samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki sojih sklenili z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in so v okviru svojih pravic In obveznosti dolžni ukreniti in storiti kar je potrebno, da bi bili ti interesi in cilji doseženi.
Občinska skupščina in njeni organi so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni, da s predpisi in ukrepi, kijih izdajajo za uresničevanje družbenih planov zagotovijo splošne možnosti za kar najbolj skladen in stabilen razvoj ter da z njimi kar najpopolncje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji.
3.	Sredstva občine
29.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodaijenja in skladnega razvoja v občini usklajujejo delovni ljudje v republiki, občini in samoupravnih .interesnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega
dela, delovnih ljudi in občanov in v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne te obvezriosti do vseh oblik splošne in skupne porabe.
30.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje v krajevnih, interesnih in drugih organizacijah in skupnostih, v društvih ter v občini odločajo o obsegu, vsebini in načinu zadovoljevanja svojih skupnih potreb.
Za zadovoljevanje svojih skupnih potreb delavci in drugi delovni ljudje združujejo svoje delo in sredstva ter s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem, referendumom ter z drugimi oblikami osebnega izjavljanja določajo, način uporabe teh sredstev.
' ^ - '1
31.	člen
Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja, davke, takse in druge davščine, po načelu, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek.
32.	člen
Sistem, vire in vrste davkov, taks ter drugih davščin določa zakon. Občina samostojno določa višino davkov, taks jn drugih davščin, ki so v skladu z zakonom njen dohodek, ter z njimi samostojno razpolaga.
33.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih davščin delovni ljudje odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini.
Obseg, višina in namen dohodkov za splošne družbene potrebe v občini se določa s proračunom občine.
34.	člen
Osnutek proračuna občine sestavi občinski upravni organ, pristojen za finance, na podlagi predlogov občinskih upravnih organov in organizacij, krajevnih skupnosti in drugih, katerim sc sredstva zagotavljajo v proračunu občine.
35.	člen
Pri sestavi osnutka proračuna občine organ iz prejšnjega člena upošteva smernice družbenega plana občine in delovne programe posameznih koristnikov proračunskih sredstev.
r 36. člen
Osnutek proračuna obravnavajo organizacije združenega dela, kra* jevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in drugi zainteresirani organi, organizacije in občani.
\
37.	člen
Predloge in pripombe organizacij in organov iz prejšnjega člena obravnava izvršni svet skupščine občine, ki sprejme predlog proračuna, katerega predloži v dokončni sprejem občinski skupščini.
Občinska skupščina po sprejetju proračuna obvesti vse predlagatelje iz 1. odstavka tega člena o njihovih pripombah in predlogih, kijih ni upoštevala pri sprejemanju proračuna.
38.	člpn
S proračunom sc financirajo zlasti naslednje splošne družbene potrebe v občini:
—	financiranje skupščinskih, upravnih in pravosodnih organov v občini;
—	financiranje ljudske obrambe in splošnega ljudskega odpora iz pristojnosti občine;
—	dodatna sredstva za financiranje delovnih programov dtužbeno-političnih organizacij in društev,
—	financiranje določenih družbenih dejavnosti in služb, kadar gre za obveznosti občine, ki so določene z družbenimi dogovori ali z zakonom;
—	Komunalne dejavnosti v občini, katerih financiranje ni mogoče prenesti na koristnike komunalnih uslug, na samoupravno interesno skupnost ali na krajevne skupnosti;
—	varstvo borcev iz pristojnosti občine;
—	in zakonske in druge sprejete obveznosti.
17. maja 1974
^URADNE OBJAVA
195
39.	člen
Ph financiranju obveznosti in dejavnosti iz prejšnjega člena tega statuta sodelujejo tudi samoupravne skupnosti in organizacije.
Organizacije in skupnosti, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina % proračuna, so dolžne občinski skupščini predložiti svoj program de!ajnj)Otrebne utemeljitve o vrsti, vsebini in obsegu nalog, o pogo-jjfdela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev ter poročilo o načinu porabe teh sredstev.
Občinska skupščina in služba družbenega knjigovodstva nadzorujeta zakonitost in namensko uporabo sredstev.
41.	člen
Za financiranje skupnih potreb lahko občinska skupščina z odlokom razpiše javno posojilo. Odlok mora določiti namen posojila, njegovo višino in druge podatke o posojilnih pogojih.
42.	člen
Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki teijajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev ih posebne organe upravljanja, se v skladu z zakonom lahko ustanovijo skladi.
43.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih lahko dajejo pobudo za ustanovitev namenskih skladov in udeležbo lastnih sredstev.
4.	Gospodarska in družbena dejavnost
'	44. člen
Občina usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše oiganizacije dela in ekonomičnosti poslovanja.
45. člen
Občina spodbuja poslovno-tchnično sodelovanje, ekonomsko in tehnično kooperacijo in integracije, skupna vlaganja in druge oblike združevanja dela in sredstev.
Občina sodeluje pri ustvarjanju pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih planih.
*	46. člen
Kadar je poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju, se z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja posebnega družbenega pomena v teh organizacijah.
Posebni družbeni pomen in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in s predpisi oziroma ukrepi občinske skupščine.
47.	člen
Svoje osebne in skupne potrebe po storitvah in proizvodih komunalnih gospodarskih dejavnosti zadovoljujejo delovni ljudje in občani v skladu z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona, pa tudi v okviru samoupravne interesne skupnosti določene komunalne dejavnosti, ki jo ustanovijo s samoupravnim sporazumom in v kateri pove-zujejo svoja sredstva in določajo namen uporabe teh sredstev ter uresničujejo druge skupne interese.
48.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi spora lumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanj! m Ph združevanju sredstev za te namene'uresničujejo delovni ljudje m občani v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti.
49.	člen
Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
Občinska skupščina lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in z^ pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskih potrebam delovnih ljudi in občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
50.	člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
Občina določa z družbenimi in prostorskimi plani politiko varstva človekoega okolja, urbanizacije in prostorskega urejanja.
51.	člen
Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok in drugih družbenih dejavnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti.
V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju, družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, združur jejo sredstva za pospeševanje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov na področjih za katera se ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
52.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za vzgojo in varstvo otrok in v ta namen določajo politiko razvoja otroškega varstva, zagotavljajo materialna sredstva za delovanje in razvoj otroškega varstva, skrbijo za usposabljanje strokovnih delavcev za delo na področju otroškega varstva ter druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju družbenega varstva.otrok.
53.	člen
Delovni judje in občani v občini skrbijo za vzgojo in izobraževanje mladine in za izobraževanje odraslih, določajo politiko razvoja vzgoje ih izobraževanja s sistemom štipendiranja in kreditiranja ter z drugimi načini za izenačevanji materialnih pogojev za uresničevanje pravic do izobraževanja in opravljajd druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese, kolikor sc ne uresničujejo v širši družbenopolitični skupnosti.
Občina ustanavlja osnovne šole in druge vzgojne zavode, ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje.
54.	člen
Delovni ljudje in občani v občini razvijajo kulturno in prosvetno dejavnost, skrbijo za ustanavljanje in delovanje kultumoprosvetpih organizacij in društev, pospešujejo zlasti delovanje amaterske in tiste kulturne in prosvetne dejavnosti, ki zajema širši krog delovnih ljudi in občanov, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov, zlasti spomenikov ljudske revolucije ter opravljajo druge skupne interese na področju kulture in prosvetq, kolikor se ne uresničujejo v širši družbenopolitični skupnosti.
55.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj tclesnokulturne dejavnosti, zlasti v vzgojno varstvenih zavodih, šolah, organizacijah
196
URADNE OBJAVE*
Št. 11. — 17. maja 1974
združenega dela in v množičnih telesnokulturnih organizacijah, žago-* tavljajo sredstva za delo teh organizacij ter za yadnje in vzdrževanje telesno vzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture, kolikor se ne uresničujejo v Širši družbenopolitični skupnosti.
*
56.	člen
Delovni ljudje in občani v občini pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo prebivalstva, predvsem pa mater, otrok in mladine.
Posebno skrb posvečajo preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju posledic obolenj in invalidnosti ter zagotavljajo ugodne higienske razmere za življenje in delo.
Občanom, ki po veljavnih predpisih niso zavarovani in sami niso zmožni kriti stroškov Zdravstvenega varstva, zagotavlja občina plačilo stroškov za zdravstvene storitve v skladu s svojimi predpisi.
Občina skrbi, da zdravstveni zavodi in službe na območju občine izvajajo zdravstveno varstvo v skladu s predpisi in programom razvoja zdravstvenega varstva in tako zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in občanov po zdravstvenem varstvu.
57.	člen
Občina skrbi za pravilno in nemoteno delovanje veterinarske službe na svojem območju prek veterinarskih postaj in svoje veterinarske inšpekcije.
58.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za^socialno varnost delovnih ljudi in občanov, za organizirano nudenje raznih oblik pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva ter za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, zagotavljajo materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe delovnih ljudi in občanov ter ustvarjajo pogoje za usposobitev za delo in samostojno življenje oseb, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
Posebno pozornost posvečajo varstvu otrok, matere in družine, vojaških, delovnih in drugih invalidov ter varstva občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
Občanom, ki nimajo nikakršnih virov dohodka, zagotavljajo v skladu s predpisi občinske skupščine najnujnejša sredstva za preživljanje.
59.	člen <-
Delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin.
V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo sredstva za družbeno pomoč borcem NOV in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družbenim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, dajejo borcem NOV družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposlenih borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo, v skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in invalidov NOV ter ožjih članov njihovih družin.
5.	Kadrovska poHtika
60.	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah so nosilci kadrovske politike v občini.
Delovni ljudje in občani vodijo kadrovsko politiko v skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike ter uresničujejo naslednje družbene cilje in načela:
-	kadrovska politika je sestavni de! družbenega razvoja občine,
-	kadrovska politika je neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi,
-	temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki ustrezno svojim sposobnostim in pridobljenemu znanju sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin,
-	delovna mesta se zasedajo z ustrezno usposobljenimi kadri v okviru kriterijev SZDL in zveze sindikatov.
61.	člen
Za uresničitev družbenih ciljev in načei kadrovske politike detovni ljudje in občani zlasti:
-	sprejemajo tetne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske pro-grame,
-	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
-	določajo strukture kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj organizacij združenega dela,
-	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov.
-	določajo merila in pogoje za kadrovanje na odgovornem delovnem mestu,
-	skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralno etičnimi kvalitetami,
-	spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
42. člen
Za uspešnejše uresničevanje kadrovske politike delovni ljudje in občani sklepajo družbene dogovore, s katerimi samoupravno urejajo in usklajujejo družbeno ekonomske in druge odnose pri izvajanju kadrovske politike.
!H. LJUDSKA OBRAMBA IM DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
1.	Ljudska obramba
63. člen
V	skladu s temelji sistema obrambe SFRJ in konceptom ljudske obrambe ter obrambnim načrtom SR Slovenije občina ureja in organizira obrambne priprave, v vojni pa vodi ljudsko obrambo na svojem ozemlju.
V	ta namen določa obrambni načrt, občine v skladu z njim usmerja obrambne priprave prebivalstva, gospodarstva in družbenih dejavnosti in njihovo delo v vojnih razmerah, ustanavfja in vodi enote in službe teritorialne obrambe, usmerja obrambne priprave krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij združenega dela in drugih organizacij ter skupnosti, organizira in vodi v civilno zaščito ter izvršuje druge naloge pomembne za ljudsko obrambo.
Učinkovitost ljudske obrambe se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev v oborožen boj in vse druge oblike odpora zoper napadalca.
, '	.	64. člen
Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe na podlagi ustave SFRJ in ustave SR Slovenije ter v skladu z zveznimi in republiškimi zakoni.
65.	člen	,
V	okviru svojih pravic in dolžnosti na področju obrambnih priprav občina po svojih organih in organizacijah žlasti.
-	organizira obrambne priprave in določa obrambni načrt občine;
-	ustanavlja, opremlja in usposablja enote in službe teritorialne obrambe;
-	usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti in jim nudi materialno in drugo pomoč pri izvajanju njihovih nalog v pripravah za ljudsko obrambo;
-	usmerja priprave organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delo v vojnih razmerah in jih usklajuje z nalogami in obrambnim načrtom občine;
-	določa vojno organizacijo ter način dela občinske skupščine in njenih orgar.ov v vojni;
-	usmerja priprave družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij za delo v vojnih razmerah;
-	organizira, vodi in usposablja civilno zaščito, določa zaščitne ukrepe m skrbr za njihovo izvajanje ter spodbuja samozaščito občanov;
-	organizira in izvaja pouk enot teritorialne obrambe in enot ci-vtlne zasčtte ter pouk prebivalstva za obrambo in zaščito;
zagotavlja popolnitev oboroženih sil z ljudmi !n materialnimi sredstvr;
-	organizira sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja in skrbi za izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov;
-	opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije ter obveznosti civilne zaščite in skrbi za izvajanje drugih pravic in dolžnosti, ki jih imaj° občani ter organizacije združenega dela na področju ljudske obrambe;
Ob neposredni vojni nevarnosti občina izvaja ukrepe pripravljenosti in skrbi, da se ti ukrepi izvajajo na celotnem njenem območju.
V	vojni občina vodi splošno ljudsko obrambo v skladu z načrti in izvajanjem splošne ljudske obrambe v republiki.
66.	člen
Enote teritorialne obrambe, ki jih ustanovijo občina in organizacija združenega dela so sestavni del oboroženih sil Jugoslavije.
Najvišji štab enote teritorialne obrambe v občini vodi in združuje delovanje vseh enot štabov in poveljstev partizanskih enot v občini in je odgovoren za njihovo mobilizacijo in bojno pripravljenost.
Najvišji štab in poveljstva partizanskih enot v občini v miru in vojni izvršujejo smernice in stališča občinske skupščine, občinskega sveta in sveta za ljudsko obrambo ter navodila Glavnega štaba ozi-mma pristojnega conskega štaba za splošno ljudsko obrambo.
67.	člen
Delovni ljudje in občani neposredno sodelujejo pri oblikovanju politike in načrtov ter izvajanju priprav na splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela ali drugi temeljni organizaciji ali skupnosti, prek svojih delegacij pa v občini, republiki in federaciji.
68.	člen
V	krajevni skupnosti se delovni ljudje in občani neposredno organizirajo in usposabljajo za ljudsko obrambo, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter za izvrševanje nalog, ki so določene z zakonom in statutom ter obrambnim načrtom občine.
V	vojni krajevne skupnosti organizirajo in izvajajo ljudsko obrambo in skrbijo ter zagotavljajo, da se v oborožen boj in druge oblike odpora vključijo vsi občani in vse materialne in druge zmogljivosti.
Vojno organizacijo in naloge v ljudski obrambi določijo krajevne skupnosti v svojih statutih in obrambnih načrtih.
69.	člen
Organizacije združenega dela, interesne in druge samoupravne organizacije in skupnosti izdelajo svoje obrambne načrte in izvajajo priprave za delo v vojnih razmeTah v skladu z obrambnim načrtom, ukrepi in smernicami občine, republike in federacije. V vojni organizirajo proizvodnje in storitve oziroma izvajajo drugo dejavnost po svojem obrambnem načrtu in zagotavljajo, da se v delo za oborožene sile in splošni ljudski odpor vključijo vse njihove materialne in druge zmogljivosti, napadalcu pa onemogoči njihova uporaba in izkoriščanje.
70.	člen
Za izvajanje priprav za ljudsko obrambo ustanovijo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti, odbore za splošni ljudski odpor.
Imenujejo jih svet krajevnih skupnosti oziroma najvišji organi samoupravljanja drugih organizacij in skupnosti.
71.	člen.
Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav v občini, kakor tudi za opravljanje drugih zadev s področja ljudske obrambe ustanovi občinska skupščina svet za ljudsko obrambo občine.
Svet za ljudsko obrambo občine usmerja delo občinskih upravnih organov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti na področju obrambnih priprav v skladu s sklepi, odloki in politiko občinske skupščine.
72.	člen
Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru in vojni. Tvorijo jo enote in štabi za civilno zaščito, ki se po odloku občinske skupščine
ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, lahko pa se ustanovijo tudi v naseljih, stanovanjskih hišah in drugih objektih.
Enote in Štabi za civilno zaščito se usposabljajo v miru in varujejo ter rešujejo prebivalstvo in materialne dobrine pred vojnimi učinki in ob naravnih In drugih hudih nesrečah.
Civilno zaščito v občini, krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela vodijo štabi za civilno zaščito.
Ob hudih nesrečah štab za civilno zaščito odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev, predsednik občinske skupščine pa lahko tudi mobilizacijo enot in služb teritorialne obrambe za preprečevanje posledic hude nesreče in za reševanje prebivalstva in njihovega imetja.
73.	člen
M$d vojno vodi splošni ljudski odpor na območju občine in odloča o vseh vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se občinska skupščina ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini takoj, ko sc ta lahko sestane.
Predsednik sveta za ljudsko obrambo je predsednik občinske skupščine. Organizacijo in delovanje sveta za ljudsko obrambo uredi SO z odlokom. Predstojnik upravnega organa za ljudsko obrambo je tajnik tega sveta in član izvršnega sveta.
74.	člen
Občina sodeluje s sosednjimi občinami pri izvajanju obrambnih priprav in ukrepov za zaščito prebivalstva ter materialnih dobrin, ki so skupnega pomena. )
V ta namen lahko občina z drugimi občinami združuje sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe.
75.	člen
Na podlagi srednjeročnega načrta družbenega razvoja občina zagotavlja vire financiranja obrambnih priprav, enot TO in enot civilne zaščite v občini.
Finančna sredstva sc zbirajo v sklad za financiranje ljudske obrambe. S sredstvi sklada*upravlja upravni odbor, ki ga imenuje svet za ljudsko obrambo občine.
2.	Družbena samozaščita
.	76. člen
Družbena samozaščita kot najširši obrambni in varnostni sistem je samoupravna funkcija v občini, ki jo uresničujejo delovni ljudje in-občani v OZD, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter družbenopolitičnih skupnostih.
Občinska skupščina in njeni organi v okviru svojih pristojnosti in ddolžnosti zagotavljajo pogoje za razvoj in uveljavljanje učinkovite in organizirane družbene samozaščite vrednot, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane, njihove samoupravne organizacije in skupnosti.
77.	člen
Medsebojni odnosi delovnih ljudi, pravice in dolžnosti državnih organov in krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v zvezi z družbeno samozaščito v občini se določajo s predpisi občinske skupščine v skladu z ustavo in zakonom.
78.	člen
Družbena amozaščita obsega ukrcp$, ki jih v skladu z ustavo in zakonom podvzemajo delovni ljudje in občani, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občinska skupščina zaradi popolnejše zaščite ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delovnih ljudi, pravic in svoboščin, kakor'tudi drugih splošnih priznanih vrednot.
79.	člen
Delovni ljudje in občani, temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične o organizacije, samoupravni organi in drugi organi so dolžni vsak v okviru svojih pravic in dolžnosti v uresničevanju družbene samozaščite;	,
198
URADNE OBJAVE*
Št. 11. — 17. maja 1974
-	razvijati zavest o varovanju temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema,
-	razvijati socialistične odnose, norme in oblike ravnanja pri opravljanju funkcij in izvrševanju poverjenih nalog pri upravljanju, koriščenju in razpolaganju z družbenim premoženjem,
-	varovati samoupravne pravice delovnih ljudi,
- organizirati in razvijati civilno zaščito in druge oblike varovanja življenja in zdravja delovnih ljudi in zavarovanja družbene lastnine,
-	preprečevati in pravočasno odkrivati kkazniva dejanja, nevestno poslovanje in izvrševannje funkcij in nalog ter druge oblike družbeno škodljivih pojavov,
-	organizirati organe samoupravne delavske kontrole,
-	nuditi pomoč samoupravnim in druugim organom, zlasti organom pristojnim za odkrivanje in pregon storilcev kaznivih in drugih družbeno škodljivih dejanj.
80 člen
Za uresničevanje nalog družbene samozaščite imajo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti, organizaciji združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pravico in dolžnost, da sc medsebojno povezujejo, da se povezujejo z državnimi organi, katerih delovanje je povezano z uresničevanjem nalog družbene samozaščite in da solidarno z usklajeno aktivnostjo zagotavljajo učinkovit sistem družbene samozaščite.
81.	člen
Občina zagotavlja in skrbi za službo požarnega varstva in za njeno financiranje. Zato odpira ustanavljanje in delovanje prostovoljnih gasilskih društev in drugih gasilskih organizacij.
Požarno varstvo in gasilstvo sta splošno družbenega pomena v sistemu družbene samozaščite, zato morata biti vključena v sistem družbene samozaščite, ki zahteva enotno ravnanje delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in njihovih strokovnih služb ter vseh političnih skupnosti in njihovih strokovnih služb ter vseh organizacij, ki so na kakršenkoli način odgovorne za preventivno dejavnost na področju požarnega varstva in gasilstva.
Za uresničevanje nalog, pravil ravnanja in drugih ukrepov družbene samozaščite na pčdročju požarnega varstva in gasilstva se ustanovi občinska požarna skupnost.
82.	člen
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu je del sistema družbene samozaščite, ki zahteva usklajeno ravnanje vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, združenj, društev, družbenopolitičnih organizacij in vseh drugih organizacij, ki so odgovorne za preventivno in vzgojno dejavnost v cestnem prometu.
Za obravnavanje, proučevanje cestno prometne problematike na področju varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti organov in organizacij, predlaganje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu se z odlokom občinske skupščine ustanovi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot posebno družbeno telo.
83.	člen
Pravice in dolžnosti v zvezi s samozaščito se določajo v splošnih aktih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi akti.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne s svojimi splošnimi akti predvideti vsebino in način organiziranja in izvajanja samozaščite, zlasti pa: zaščite človeka in premoženja, zaščito svobodnega družbenega dela, zaščito človeka in premoženja, zaščito svobodnega družbenega dela, ukrepe za primer požara in elementarnih nezgod, zaščito pred sovražno aktivnostjo hranjenje dokumentov in tajnih podatkov, vire sredstev in financiranje samozaščite, pravice in dolžnosti članov organizacij združenega dela, organov upravljanja, vodilnih delavcev in strokovnih služb, kakor tudi splošno odgovornost za priprave in izvajanje ukrepov družbene samozaščite.
84.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela osnujejo posebne organe delavske kontrole, ki nadzorujejo izvrše-
vanje splošnih aktov samoupravljanja, uveljavljanje pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu, izvajanje sklepov organov samoupravljanja, uporabo sredstev, poslovanje ter finančno in materialno stanje organizacije združenja dela.
85.	člen
Način ustanovitve organa delavske kontrole, njegove pravice in dolžnosti do organov upravljanja in samoupravljanja se urejajo s samoupravnimi sporazumi, statuti in pravilniki.
tv. URESMtČEVANJE SAMOUPRAVAH PRAVtC V 0BČ!N)
). OBLiKE DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA
86.	člen .
Delavci, drugi delovni ljudje in občani opravljajo funkcije oblasti in druge družbene zadeve z odločanjem v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah m skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, po delegatih v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih skupnostih in organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegatih v občinski skupščini in njenih organih.
87.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje samoupravo organizirani v organizaciji združenega dela oziroma drugi samoupravni organizaciji in skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese.
-	na zborih delovnih ljudi, z referendumom in v javnih razpravah,
-	po delegatih v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti,
-	po delegatih v občinski skupščini in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
-	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
-	prek raznih zdjuženj organizacij združenega dela,
-	prek socialistične zveze delovnega ijudstva, sindikatov, in drugih družbenopolitičnih organizacij,
-	v drugih oblikah in na način, določen z ustavo in tem statutom.
. '
88.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve in usklajujejo skupne interese:
-	na zborih delovnih ljudi in občanov, z referendumom in v javnih razpravah,
- v organih upravljanja krajevne skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti,
-	po delegatih v občinski skupščini, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
-	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
-	v skupnostih potrošnikov oziroma uporabnikov določenih dobrin in storitev,
-	na zborih stanovalcev in v hišnih svetih,
-	v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih,
-	v drugih oblikah in na način, kot to delovni ljudje in občan! sami določijo s statutom krajevne skupnosti.
89.	člen
Delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v samoupravnih mtercsmh skupnostih sodelujejo v upravljanju družbenih zadev in
ocajo o vprašanjih skupnega interesa ter uresničujejo samoupravne pravice:
gt. n — 17. maja 1974
URADNE OBJAVE*
199
/
-	v skupšcmt mtcrcsnc skupnosti in v drugih obtikah. kijih do-
[oča statut in samoupravni sporazum samoupravne interesne skupnosti,	*
-	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,	*
-	s sodelovanjem pn obravnavi in odločanju v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, kijih določa statut.
-	prek drugrh oblik in na način, določen z ustavo in tem statutom. *
ZBOR!DELOVN!HLJUD!!N OBČANOV
'	90. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah:
-	obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja /a reševanje teh vprašanj,
-/obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja,
-	Obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti ter o njih odločajo oziroma dajejo mnenja in predloge,
-	predlagajo občinski skupščini in njihovim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti,
-	predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam združenega dela, krajevnim in samoupravnim interesnim skupnostim,
-	opravljajo nadzor nad delom občinske skupščine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela oziroma drugih skupnosti in organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena,
-	samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ali druge samoupravne organizacije ali skupnosti.
Zbori delovnih ljudi ip občanov v krajevnih skupnostih samostojno odločajo poleg zadev, navedenih v prejšnjem odstavku še o ;
-	ustanovitvi krajevne skupnosti ali združitvi z drugo krajevno skupnostjo,
-	vohtvah in razrešitvah organov krajevne skupnosti, če je tako določeno v statutu krajevne skupnosti.
91. člen
Zbori delovnih ljudi in občanov obvezno razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo.
,	92. člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti oziroma statuti krajevnih skupnosti in skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delovnih ljudi in občanov.
Zbori deiovnih tjudi in občanov sc iahko skiicujcjo po interesnih področjih.
REFERENDUM
93.	člen
Delovni judje in občani v organizacijah združenega dela v krajevnih skupnostih ali delih krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih.
S statutom organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se določijo vprašanja, o katerih sc v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, organe in postopek za izvedbo referenduma.
94.	člen
Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka in v drugih ž zakonom določenih primerili. Referendum se lahko razpiše tudi, kadar tako sklene občinska skupščina, da se delovni ljudje in občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt.ali'da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošni pomen.
95.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar gre za določeno vprašanje zahteve večine zborov delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
96.	člen
Pobude za razpis referenduma v občini lahko podajo: skupščina občine Postojna, organizacija združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravna interesna skupnost v občini, družbenopolitične organizacije, društva in združenja delovnih ljudi in občanov.
Zbor občinske skupščine, v katerega delovno področje spada vprašanje, za katerega je podana pobuda za razpis referenduma, mora v roku 30 dni obravnavati pobudo, se o njej odločiti ter o svojem sklepu obvestiti pobudnika ioostalc zbore občinske skupščine.
97.	člen
Referendum v občini vodi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje občinska skupščina.
,	98. člen
Odločitev sprejeta na referendumu je obvezna.
Občinska skupščina ne sme eno leto po izvedbi referenduma sprejeti nobenega akta, ki bt bil v nasprotju z izidom referenduma, niti ne sme referendum o istem vprašanju ponoviti, razen kadar so z zakonom določeni drugačni roki.
JAVNA RAZPRAVA
99.	člen	\
Z javno razpravo o vprašanjih pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj, se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba delovnih ljudi in občanov ter uresničevanje njihovega odločujočega vpliva o postopku priprav in sprejema odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen ali splošen pomen.
100.	člen
V javni razpravi sodelujejo: organizacije združenega dela in njihova združenja, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva, občinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
101.	člen
Občinska skupščina mora dati v javno razpravo pred prejetjem osnutka: zborom delovnih ljudi in občanov,
-	sprememb in dopolnitev statuta občine,
-	družbenih planov in proračuna občine,
-	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti,
-	razpise javnega posojila,
-	osnutke drugih predpisov-oziroma aktov, za katere to odloča zakon.
102.	člen -
Druga vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo v družbenopolitičnih organizacijah, organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, tako kot je to določeno v statutu tčh organizacij in skupnosti.
- V'
103.	člen
Predlagatelj, oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan:
-	osnutek akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da sc delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo,
-	predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem.
-	zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
-	zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov, ' **
-	skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne sprejme,
-	ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in sc o njih opredeliti,
-	obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je v zvezi s tem zavzel o predlogih iz razprave.
200
URADNE OBJAVE*
Št. 11 — 17. maja 1974
104.	člen
Pred pomembnimi odločitvami sc lahko izvede tudi anketa ali na drug način ugotavlja javno mnenje. O izvedbi ankete ali druge oblike ugotavljanja javnega mnenja sprejme občinska skupščina poseben akt, s katerim opredeli namen in način ter druga vprašanja v zvezi z izvedbo ankete ali druge oblike ugotavljanja javnega mnenja.
2. DRUŽBEN! DOGOVOR) !N SAMOUPRAVN! SPORAZUM!
105.	člen
Delavci in delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena.
106.	člen
5 samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev: ustanavljajo delovne in drugp organizacije združenega dela, banke, poslovne in druge skupnosti; določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje in urejajo druga razmerja skupnega pomena.
Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi.	'
Samoupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije oziroma skupnosti.
107.	člen
Sindikat in zveza sindikatov ima pravico dajati pobudo in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava.
V	postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata. Če sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma ima organizacija združenega dela pravico tak samoupravni sporazum uporabljati sindikalna organizacija pa lahko začne spor pred sodiščem združenega dela.
108.	člen
Organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti prizadete njene pravice ali interesi, ki temeljijo na zakonu, lahko začne postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma.
109.	člen
Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
V	imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi.
110.	člen
Občinska skupščina in njeni organi spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Občinska skupščina lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje.
3.	DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVAH PRAV)C )N DRUŽBENE LASTNtNE
*	111. člen
V občini uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine:
-	občinska skupščina in njej odgovorni organi,
-	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
-	samoupravni sodni organi,
-	postaja milice,	*
-	uprava javne varnosti,
-	občinsko javno tožilstvo,
-	občinsko sodišče,
-	sodnik za prekrške,
-	javni pravobranilec.
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakon.
112. člen
(c nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih al; so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacije oziroma skupnosti ne izpolnjujejo z zakonom določenih obveznosti, ima občinska skupščina pod pogoji in postopkom, kot to določa zakon, pravico:
-	razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela m razpisati volitve članov v ta organ,
-	razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
-	imenovati začasne organe z zakonom določenimi pravicami in dolžnostmi;
-	začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja ter uveljaviti druge z zakonom določene ukrepe,
-	zadržati izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta.družbena lastnina.
OBČtNSK! DRUŽBEN)
PRAVOBRANiLEC SAMOUPRAVLJANJA
1 ! 3. člen
Občinski družbeni pravobranilec sajnoupravljanja kot samostojni organ občine, ukrepa in vlaga pravna sredstva in izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Občinski družbeni pravobranilec somoupravljanja predlaga občinski skupščini, ustavnemu sodišču, sodiščem in samoupravnim sodnim organom postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kakor tudi postopek,, da sc akti, sklepi in dejanja, s katerimi sta prizadeta samoupravljanje in družbena lastnina, razglasijo na nične.
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikalne organizacije in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Državni organi in organi samoupravljanja so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja in nd njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so mu potrebni za opravljanje njegove funkcije.
SAMOUPRAVN! SODNt ORGAN
114.	člen
Samoupravna sodišča varujejo s svojimi odločitvami svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
115.	člen
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča družbenega dela, poravnalni sveti, arbitraže, razsodišča in v drugih oblikah izvajanja samoupravne sodne funkcije.
Samoupravna sodišča sc ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank, v skladu z ustavo in zakonom.
gt. n 17. maja 1974
URADNE OBJAVE*
201
Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča dotoči, v sktadu z zakonom, pristojnost, sestavo in organizacijo tega organa ter postopek
. pred sodiščem.
POSTAJA M!L!CE
! 16. člen
Postaja milice v občini varuje življenje in osebno varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilec kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varovanja z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in ,nir. nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice elementarnih in drugih hudih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevali, ki spadajo v delovno področje postaje, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in drugi predpisi.
OBČINSKO SODtščE
117.	člen
Sodne funkcijo v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delovnega razreda in vseh delovnih ljudi v občini opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča.
118.	člen
Občinsko sodišče rešuje zadeve, za katere je po zakonu pristojno, spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki jih opaža pri opravljanju svojega dela in so družbeno pomembni, obvešča o teh in o svojem delu ter o drugih vprašanjih, ki so splošnega pomena za občino, občinsko skupščino ter daje predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov, za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
119.	člen
Občinska skupščina odloča število in voli sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča.
120.	člen
Za območje občine Postojna je ustanovljeno občinsko sodišče s sedežem v Postojni.
121.	člen
Občinsko sodišče je samostojni organ občine in je pri upravljanju svoje funkcije neodvisno. Organizacijo in vsebino dela sodišča ureja zakon.
122.	člen
Občinsko sodišče obvešča občinsko skupščino na njeno zahtevo ali na lastno pobudo,,o družbenih poslih in pojavih, ki jih je spremljalo in proučevalo, o potrebi, da sc izdajo ali spremenijo predpisi ali pa ukrene kaj drugega, da se preprečijo pojavi, ki so nevarni in škodljivi za družbo, kot tudi o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na upo-rab&zakonov in na delo sodišča.
123.	člen
Sodnike in občane, kr sodelujejo v sojenju kot sodniki porotniki, voli občinska skupščina za dobo določeno z zakonom, po preteku dobe so lahko ponovno izvoljeni
Sodnik ne sme opravljati službe ali dela, ki bi bilo nezdružljivo s sodno funkcijo.
JAVNt PRAVOBRANtLEC
124.	člen
Občinski javni pravobranilec je organ občine, imenuje ga m razrešuje občinska skupščina.
125.	člen
Občinski javni pravobranilec varuje premoženjske koristi občina in družbene skupnosti, svojo funkcijo izvršuje na podlagi zakona.
Občinski javni pravobranilec zastopa pred sodiščem in drugimi organi občinske, krajevne skupnosti, državne organe in organizacije določene z zakonom.
126.	člen
Občinska skupščina v soglasju z drugimi občinskimi skupščinami lahko odloči, da se ustanovi eno občinsko javno pravobranilstvo za
več občin.
'	127. člen
Občinski javni pravobranilec daje na zahtevo, najmanj pa enkrat letno, občinski skupščini poročilo o svojem delu.
4.	POSEBN! ORGAN!
SODNtK ZA PREKRŠKE
128.	člen
Občinski sodnik za prekrške vodi na 1. stopnji upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinske skupščine ter o vseh vprašanjih, določenih s predpisi širših družbenopolitičnih skupnosti, za katere ni pristojen republiški senat za prekrške.
129.	člen
Občinski sodnik za prekrške je samostojen organ občinske skupščine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
! 30. člen
Občinskega sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina.
131.	člen
Občinski sodnik za prekrške mora na zahtevo, najmanj pa enkrat na leto, poročati o svojem delu občinski skupščini.
OBONSK) REDAR
132.	člen
Občinska skupščina lahko ustanovi zaradi nadzorstva nad izvrševanjem občinskih predpisov o javnem redu in^miru in komunalni dejavnosti občinsko redarstvo.
Pravice in dolžnosti občinskega redarja so določene v zakonu in občinskem odloku.
PRAVNA POMOČ
133.	člen
Z namenom, da bi občani, s^jnoupravne organizacije in skupnosti, čimlažje uresničevale svoje zakonite pravice in koristi, lahko občina organizira službo pravne pomoči.
V. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
134.	člen
Družbenopolitične organizacije se v skladu s svojo vlogo in nalogami v razmerju do občinske skupščine in njenih organov, organizacij * združenega deta, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, vključujejo kot aktivne dmžbenopolitične sile v dogajanja v družbenem gospodarskem življenju v občini.
135.	člen
Zveza komunistov, kot organizirana vodilna in idejnopolitična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov jeglavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju na nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije.	;	*
Na tej podlagi je Zveza komunistov idejno usmerjevalni faktor novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih ljudi in občanov pn reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja m funkcioniranja samoupravnih organov in institucij v samoupravnem družbenopolitičnem
[36.č!cn
V socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, kot prostovoljni in demokratični zvezi delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih si! z Zvezo komunistov kot vodilno, idejno in politično silo, delovni ljudje in občani kot posamezniki in organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih si! ter v ta namen: obravnavajo vsa dmžbena vprašanja, zavzemajo stališča in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna družbena merila za volitve delegacij in delegatov katere zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za delegate ter za samoupravne, javne in druge družbene funkcije, obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov, opravljajo družbeno nadzorstvo in presojajo delo organov oblasti in samoupravljanja, zagotavljajo
202
URADNE OBJAVE-
Št. 11. — 17. maja 1974
obveščanje delovnih ljudi in občanov in vpliv na javno komuniciranje, se borijo za humane, socialistične, demokratične odnose in odpravljajo pojave, ki takim odnosom škodujejo.
137.	člen
Z delovanjem v sindikatih in v Zvezi sindikatov si delavci v občini organizirano prizadevajo za svojo odločilno vlogo v samoupravnem odločanju o razmerah, sredstvih in sadovih svojega dela. Za ta namen sc bore zlasti: za uresničevanje z ustavo določenega položaja delavcev in socialističnih samoupravnih odnosov ter za odločujočo vlogo delavcev v upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanje interesov in samoupravnih ter drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja: za zagotavljanje enakopravnosti delavcev v združevanju dela in sredstev, ustvarjanju in delitvi dohodka po skupnih merilih za delitev skladno z delovnimi rezultati; za samoupravno povezovanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje produkcijskih si! in za dvig produktivnosti dela; za samoupravno usklajevanje posameznih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za dvig kulture in izobrazbene ravni delavcev in za njihovo usposabljanje, za opravljanje samoupravnih 'in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in kandidatov za delegacije v te organizacije in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti; za najširšo udeležbo delavcev v izvrševanju oblastne funkcije in v upravljanju z drugimi družbenimi zadevami; za učinkovito delovanje samoupravne delavske kontrole; za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki;za zagotavljanje socialne varnosti in za dvig življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti, za dvig razredne zavesti in odgovornosti samoupravljavcev.
Sindikati in Zveza sindikatov v občini dajejo iniciativo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodelujejo v tem sporazumevanju in dajejo predloge organom upravljanja ter državnim in drugim organom za reševanje vprašanj, ki zadevajo gmotni in družbeni {položaj delavcev.
Uresničujoč tako svojo družbeno vlogo in odgovornost so sindikati v občini sestavni de! samoupravljanja, njegova politična opora, pa tudi organizirana politična kontrola delavcev, kako se upoštevajo in uresničujejo njihovi interesi.
Občinska skupščina in njeni organi ter drugi samoupravni organi na ravni občine so dolžni obravnavati pobude in predloge sindikatov, ki jih lc-ta dajejo prek občinskega sveta Zveze sindikatov in obvestiti predlagatelje o svojem gledišču.
Organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti uredijo v svojih statutih in drugih splošnih aktih dolžnosti samoupravnih, izvršilnih in drugih organov v razmerju do sindikata, da bi tudi tako omogočali njegovo nemoteno delovanje pri uresničevanju njegove funkcije, ki je opredeljena z ustavo, zakonom in tem statutom.
138.	člen
V organizaciji Zveze združenj borcev NOV, kot prostovoljni organizaciji udeležencev NOB, delovni ljudje in občani v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva, razvijajo tradicije NOB in jih prenašajo na mlade generacije, prizadevajo si za napredek socialističnih in samoupravnih odnosov, krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, medčloveških humanih odnosov in solidarnosti. Zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev NOB in njihovih družinskih članov, dajejo pobude in predloge skupščinam družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti za reševanje vprašanj iz tega področja.
139.	člen
Zveza rezervnih vojaških starešin je družbenopolitična organizacija, ki skupaj z drugimi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami prispeva h krepitvi idejnopolitičnih osnov splošnega ljudskega odpora, obrambnih sil, družbene samozaščite in varnosti Socialistične tederativne republike Jugoslavije, zaradi ohranitve in razvijanja pridobitev naše socialistične revolucije/zagotovitve nemotenega in svobodnega razvoja samoupravnega socialističnega sistema, krepitve enakopravnosti, bratstva in enotnosti naših narodov in narod-
nosti, razvijanja jugoslovanskega socialističnega patriotizma in sociali-
stične zavesti in negovanja rcvotucionarnih tradicij narodnoosvobo-dilne vojne.
i an n
Mladi delovni ljudje in občani v občini sc zaradi uresničevanja svojih skupnih interesov združujejo v občinsko organizacijo Zveze mladih Slovenije, ki jo sestavljajo aktivi mladih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, šolah vseh stopenj, dijaških domovih ter drugih oiganizacijah in društvih. Tako organizirana sc mladina skupaj in enakopravno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami vključuje v družbenopolitično življenje v občini; obravnava in sc aktivno vključuje v razreševanje vseh družbenih vprašanj ter usklajuje mnenja, daje pobude in predloge o vprašanjih za katera so mladi še posebej zainteresirani.
141.	člen
Občani in delovni ljudje se združujejo tudi v drugih družbenih organizacijah, združenjih in društvih, glede na svoje interese in potrebe, delujejo po svojiii statutih in programu Socialistične zveze in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje v občini.
142.	člen
Na pobudo organizacij Zveze komunistov. Socialistične zveze, sindikata in drugih zainteresiranih družbenopolitičnih organizacij lahko občinska skupščina in njeni organi organizirajo skupne sestanke ali posvetovanja delegacij organizacij združenega dela, delegacij krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, zaradi obravnavanja določenih vprašanj, za katere so te zainteresirane.
143.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, ob pripravi družbenih dogovorov, ob volitvah delegacij, pri organiziranju konferenc delegacij, ob izvajanju družbene zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine na področju družbene samozaščite in ob vseli pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občim.
144.	člen
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati mnenja in predloge, ki jih delovni ljudje in občani podajo na konferencah, javnih tribunah, v sekcijah in drugih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij ter na mnenja in predloge dati odgovor.
14$. člen
Občinska skupščina m njeni organi seznanjajo družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem tud) tako. da jtm pošiljajo gradiva, poročila, analize in druge informacije o pomembnejših vprašanjih.
146.	člen
Delegacije v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, so dolžne ob sprejemanju svojih stališč in odia Čanju o posameznih vprašanjih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, v samoupravnih organih v organizacijah združenega dela. krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih obravnavati mnenja, predloge in pobude družbenopolitičnih organizacij.
147.	člen
Občina zagotavlja družbenopolitičnim organizacijam materialna sredstva in druge pogoje za uresničevanje njihove ustavne funkcije.
V!. KRAJEVNA SKUPNOST
148.	člen
Krajevna kupnost je temeljna samoupravna skupnost, v kateri sc na samoupraven način organizirajo delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na določenem obmmočju. S samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine sc povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, potreb in nalog delovnih ljudr m občanov v krajevni skupnosti ter delovni ljudje, združeni v
družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje določene osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih potreb, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
149.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih in samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ijudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in djj^zbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena, v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter v širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti.	/
:	150. člen
Krajevna skupnost sc ustanovi v naselju več naseljih ali delu mesta, kjer so podani pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov.
Delovni ljudje in občani posameznega naselja, več naselij ali dela mesta, ustanovijo krajevno skupnost, se združijo z drugo krajevno skupnostjo ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva.
156.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi izvršni organ krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Po zaključku javne razprave izvršni organ krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj, danih v javni razpravi, sestavi predlog statuta.
Statut sprejme samoupravni organ krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če je zanj glasovalo najmanj 2/3 vseh delegatov v samoupravnem organu krajevne skupnosti.
157.	člen
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa;
-	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja,
-	naloge in način dela organov krajevne skupnosti,
-	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
-	način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti,
-	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja,
-	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
-	način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljeva-
nje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti,	,
-	vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo na referendumu,
-	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
151.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevnih skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
- krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva,
30 delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju za katero se predlaga ustanovitev, združitev ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti oziroma 10% delovnih ljudi in občanov, ki žtvijo ali delajo na območju, za katero se predlaga združitev ali priključitev.
Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti ali priključitev d<*!a krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani, iz območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti, pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti de! območja druge krajevne skupnosti.
* Krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva morajo na pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih'skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drug! krajevni skupnosti, uvesti na teh območjih javno razpravo. ^
152.	člen
O ustanovitvi ali združitvi krajevne skupnosti odločajo zbori delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Zbori delovnih ljudi in občanov veljavno sklepajo o ustanovitvi krajevne skupnosti, če je na njih navzočih 5 % delovnih ljudi in občanov v. krajevni skupnosti oziroma na območju, za katero je zbor sklican.
Sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti sprejmejo zbori z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov. Cc o ustanovitvi krajevne skupnosti sklepa več zborov delovnih ljudi in občanov, morajo vsi zbori sprejeti sklep o enakem besedilu.
153.	člen
Če o statusnih spremembah ah ustanovitvi krajevne skupnost, skiepa več zborov detovnih ijudi in občanov morajo vsi zbor. sprejet, skiep o enotnem beseditu.
154.	člen
Zbqr deiovnih tjudi in občanov, ki skiepajo o ustanovitvi krajevne
skupnosti skiiče predsednik krajevne organizacije Sociatistične zveze delovnega ljudstva.
155.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
!5H. člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih osebnih in skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, urbanističnega programiranja, urejanja naselij in drugega prostora, otroškega in socialnega varstva zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinski!! spomenikov, upravljanja s stanovanji in prebivanja, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospod mjstev. varstva interesov potrošnikov in uporabnikov organizacije ljudske obrambe in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti.
*	159. člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejemajo programe
in plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način
združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih
skupnih nalog.	, ^
16U. člen
Za zadovoljevanje m uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter za opravljanje nalog, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali dobijo na drug načm:
-	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti.
s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnost! in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti,
-	z delom davkov, taks, ptispevk^ za uporabo mestnega zemljišča in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine,
204
URADNE OBJAVE*
St. 11. — 17. maja 1974
-	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine,
-	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti,
-	in z drugimi sredstvi.
Delovni ljudje in občani tudi sami prispevajo določena sredstva s samoprispevkom ali na drug način, tako kot je določeno s statuti krajevnih skupnosti.
Delovni ljudje in občani odločajo o programu uporabe sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča.
' ) .
161.	člen
Občinska skupščina vsako leto določi višino sredstev od dohodka od davkov, taks in drugih davščin, ki jih odstopi krajevnim skupnostim za uresničevanje njihovih nalog in funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti.
Občinska skupščina in krajevne skupnosti odločijo s samoupravnim sporazumom merila in kriterije za udeležbo krajevne skupnosti na sredstvih, ki jih občina zagotavlja iz proračuna.
162.	člen
Pri sredstvih občinskega proračuna so lahko udeležene krajevne skupnosti, v katerih del dohodka temeljnih organizacij združenega dela, samoprispevek in drugi dohodki ne zadostujejo za financiranje njihovih nalog, določenih v delovnih programih, ki so usklajeni s programi občine.
163.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom. '
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana.
Predlog delovnega programa in finančnega načrta krajevne skupnosti obravnavajo delovni ljudje in občani na svojih zborih, sprejme pa ga organ samoupravljanja v krajevnih skupnostih.
164.	člen
Krajevne skupnosti lahko združujejo svoja sredstva v posebnem samostojnem skladu.
Sklad ustanovijo s samoupravnim sporazumom krajevne skupnosti.
S sredstvi sklada razpolaga zbor delegatov krajevne skupnosti.
Sredstva se delijo po merilih, ki-jih sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti.
165.	člen
Zaradi ustvaijanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih neposredno povezujejo v skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena.
S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje lastnih skupnih služb ter določi organ za usmeijanje in nadzor nad delom teh služb.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo tudi posamezne skupne organe za opravljanje stalnih in občasnih nalog.
VH. SKUPŠČtNSK! StSTEM
166.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in oiganizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
167.	člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije :
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela,
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtni in v podobnih dejavnostih, z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica,
skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom.
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, kijih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij
njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma drugimi akti.	;
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko oblikuje skupno delegacijo v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine.
168.	člen
Če se med mandatnim obdobjem skupščine družbenopolitične skupnosti ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščine družbenopolitičnih skupnosti v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine.
^	169. člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti samostojno določajo s svojim statutom v skladu z zakonom število članov, sestavo svoje delegacije kakor tudi način izvolitve in odpoklica delegacije.
170.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij.
171.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
172.	člen
Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopotitične organizacije, ki so ga deiegirate, in jim je odgo-voren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter zagotavljajo pogoje za njihovo delo.	r c j
173.	člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
174.	člen
Delegat mia na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta,
na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov.
Št. 11 — 17. maja 1974
-URADNE OBJAVE*
205
175.	Člen
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
176.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od oiganizacg združenega dela in diugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
' 177. člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto, kadar opravlja funkcijo delegata v skupščini.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt, ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostotost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanju kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
VHi. OBČtNSKA SKUPŠČiNA
!. POLOŽAJ IN PRISTOJNOST)
178.	člen
Občinska skupščina je organ samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti, ki jih ima občina po tem statutu, ustavi SRS in zakonih.
. s
179.	člen
V okviru pravic in dolžnosti, kijih uresničujejo delovni ljudje in občani na podlagi ustave, zakona in statuta, v občini, občinska skupščina:
določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine; sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte, obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter usklajuje njihova razmerja in interese, daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje; razpravlja o vprašanjih s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite; izvršuje nadzorstvo zakonitosti, določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila ter način imenovanja in razreševanja predstojnikov občinskih upravnih organov; skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov, določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; izvršuje politično kontrolo nad delom izvršnega sveta in upravnih organov ter skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih druž benih funkcij in jim daje smernice za delo.
180.	člen
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter opravlja vse druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, tem statutu, zakonih in po drugih predpisih.
181.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom.
2. SESTAVA !M VOUTVE
182.	člen
V občinsko skupščino pošiljajo svoje delegate delovni ljudje in občani organizirani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah.
183.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila določena s tem statutom ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, sc združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi odloka občinske skupščine.
184.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
185.	člen
Zbor združenega dela šteje 43 delegatov.
V zbor združenega dela se bo delegiralo:
-	33 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti na področju gospodarstva;
-	2 delegata temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvctno-kultume dejavnosti;
-	1 delegat temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno zdravstvene dejavnosti;
-	3 delegate delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijski dejavnosti;
-	1 delegat delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v obrtnih in podobnih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva;
-	1 delegat delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela;
. - 2 delegata izmed aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije.
186.	člen
Zbor krajevnih skupnosti ima 34 delegatov, kijih delegirajo delegacije krajevne skupnosti. Vsaka krajevna skupnost izvoli najmanj enega
""'E'"'	187.č).n
Družbenopolitični zbor sestavlja 25 delegatov, delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
188. člen
Število delegatov^ ki jih vsaka delegacija oziroma več delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnosti delegira, se določa v skladu s številom delovnih ljudi, ki delajo v teh organizacijah oziroma skupnostih, število delegatov oziroma delegacij delovnih ljudi in občanov, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi in delavcev, s katerimi oni združujejo svoje delo in delovna sredstva, se določa glede na število delovnih ljudi in v sorazmerju z njihovo udeležbo pri ustvarjanju družbenega proizvoda.
Natančnejša merila za delegiranje določi občinska skupščina z odlokom.
URADNE OBJAVE*
Št. 11. — 17. maja 1974
296 
"	3. PMSTOJNOST) M DELO ZBOROV
189. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih in pristojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
L90. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno :
-	sprejemajo statut in spremembe statuta občine,
-	sprejemajo poslovnik občinske skupščine,
-	sprejemajo letne in večletne družbene plane občine in načela za financiranje skupnih in splošnih potreb v občini,
-	sprejemajo urbanistični program občine in urbanistični red,
-	sprejemajo odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu ni zato pristojen posamezni zbor, oziroma zbora,
-	dodeljujejo priznanja in nagrade občine,
-	odločajo o razpisu referenduma v občini,
-	odločajo o razpisu občinskega posojila,
-	določajo temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti,
-	odločajo v skladu z zakonom o ukrepih zoper organizacije združenega dela in skupnosti ali drugega združenja teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali, ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese,
-	obravnavajo vprašanja in odnose s področja notranjih zadev, javne varnosti, družbene samozaščite, ljudske obrambe in pravosodja, družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, temeljna vprašanja s področja kadrovske politike,
-	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
-	volijo in razrešujejo predsednika in člane izvršnega sveta in člane sveta za narodno obrambo,
-	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike občinskega sodišča, sodnike porotnike in občinskega sodnika za prekrške,
-	imenujejo in razrešujejo predstojnike, ki vodijo upravne organe,
-	imenujejo in razrešujejo občinskega javnega tožilca, dmžbenega pravobranilca samoupravljanja in občinskega javnega pravobranilca,
-	volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge funkcionaije in opravljajo druge volitve in imenovanja, za katere je občinska skupščina pristojna po veljavnih predpisih,
-	odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
-	opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo posamezni zbori oziroma zbora.
191. člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na
-	proračun in zaključni račun proračuna občine,
-	zadolžitve prevzemanja jamstev in drugih premoženjsko-pravnih razmerij v občini,
-	uvedbo prostovoljnega varčevanja in drugih oblik prostovdje-nega in solidarnega združevanja sredstev v občini,
-	ustanovitev organizacij združenega dela,
-	davčno politiko v občini in sprejemanje ustreznih odlokov in drugih splošnih aktov s področja davkov, taks in drugih dajatev,
-	ukrepe za varstvo človeka in okolja,	. ^
-	dajanje soglasij k programom razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
-	na vsa vprašanja, ki so pomembna za življenje delovnih ljudi in občanov s področja financiranja družbenopolitične skupnosti, prostorskega planiranja in prostorskega urejanja, izgradnje in ureditve naselij, stanovanjske in komunalne dejavnosti, ter o tem zavzame stališča, daje mnenja in predloge o teh zadevah, odloča, razen če o posamezni zadevi ne odloča posamezni zbor,
-	urejanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu ni za to pristojen posamezni zbor,
-	sprejemanje odlokov in drugih splošnih aktov s področja druž-behih dejavnosti, komunalnega, cestnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjskih razmerij, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, prispevka za uporabo mestnega zemljišča in drugih področij,
-	sprejemanje zazidalnih načrtov,
-	združevanje sredstev z drugimi občinami in organizacije medobčinskih organov in služb,
-	druga vprašanja skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu, krajevnih skupnostih in občini.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji določijo delegate, ki zastopajo občino v zboru občin v skupščini SR Slovenije.
Zbora opravljata enakopravno tudi druge zadeve, če je tako določeno z ustavo^ tem statutom ali zakonom.
192. člen
Zbor združenega dela samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu in z njegovo pristojnostjo:
-	sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na družbeni načrt in delitev dohodka,
-	obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj ter o tem zavzema stališče, daje mnenja, predloge in priporočila,
-	obravnava vprašanja, ki ,se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih,
-	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področijih združenega dela in samostojnost osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov,
-	obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga spodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju.
-	zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
-	obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
-	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih
ljudi njihovih dolžnosti in svoboščin, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.	193. člen
Zbor krajevne skupnosti samostojno, oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo:
-	sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske
skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih,	- .
-	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti in odloča o razdelitvi proračunskih sredstev občine med posamezne KS,
-	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter preučuje, usmerja in spodbuja delo v krajevnih skupnostih,
-	obravnava vsa vprašanja, in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo pa področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi terupdrabe gad-benega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge,
obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, parkov na območju občine,
-	spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega
Št. 11 — 17. maja 1974
URADNE OBJAVE*
207
reševanja drugih naiog skupnega pomena za deiovne ljudi in občane v' KS. usklajuje delo v KS ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
-	obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik
-	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
-	zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
-	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
194.	č!en
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da sc na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema, stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesni^ skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine.
Vsakemu zboru daje v okviru njegove pristojnosti stališča o zadevah, ki sc nanašajo na temeljna vprašanja usmerjanja delitve dohodka in delitve osebnih dohodkov, temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in medsebojna razmerja delavcev na teh področjih ter na splošne pogoje javnega obveščanja.
Pristojna zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta, ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora.
fe pristojna zbora ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejemata besedilo odloka ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, pride do usklajevalnega postopka, kije določen s tem statutom in poslovnikom skupščine.
195.	člen
Odločitev a izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je nc sprejme zbor združenega dela.
196.	člen	^
Skupščine temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti teh zborov.
Skupščina samoupravnih interesnih skupnosti otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, stanovanjskega gospodarstva in skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti, določenih z zakonom odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o posameznih vprašanjih določenih z zakonom.
Pristojni zbori občinske skupščine sarhostojno sprejemajo odločitve^ s katerimi sc začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odioči ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacij združenega dela.
197.	člen
Kadar zasedata skupno občinska zbora in ustrezna skupščina samoupravne interesne skupnosti je obravnavani akt sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora in večina članov skupščine.	. .	\
Obravnavani akt je sprejet, če je bil izglasovan v enakem besedilu.
Ce akt ni izglasovan z večino inv enakem besedilu sc uvede usklajevalni postopek, ki je predviden s tem statutom in v poslovniku skupščine.
Pristojna zbora in skupščina samoupravne interesne skupnosti, nc morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta, ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora.
198.	člen
Vsak zbor, ki nc sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju ima pravico, da razpravlja o tem vprašanju, zavzema stališča in daje svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
199.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja. *
Vsak zbor lahko v okviru delovnega področja zahteva poročilo in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
s \	-
200.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
201.	člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno, (e zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, sc glasuje tajno.
202.	člen
Občinska skupščma ima svoj'poslovnik, s katerim ureja pristojnosti in delo občinske skupščine, o pravicah in doložnostih delegatov in drugih na seji prisotnih oseb, način dela, faze postopka za sprejemanje predpisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, soodoločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve.
4. PREDSEDNÌK OBčtNSKE SKUPščtNE !N PREDSEDMtK! ZBOROV
203.	člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov'
Občinska skupščina izvoli predsednika izmed delegatov v občinski skupščini na predlog občinske konference SZDL.
Volitve se opravijo na prvi seji skupščine.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegatov v skupščini. Predsednik in podpredsedniki sc volijo za 4 leta in nc morejo biti več kot dvakrat izvoljeni na to dolžnost.
204.	člen
Predsednik občinske skupščine:
' - predstavlja občino in skupščino občine,
-	sklicuje in vodi skupne seje zborov,
-	skrbi, da sc dela po skupščinskem poslovniku, skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnikov občinske skupščine in njenih zborov glede pristojnosti in teles občinske skupščine in sprejema stališča o drugih, s poslovnikom občinske skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov,
-	podpisuje predpise in druge akte, kijih sprejema občinska skupščina oziroma dva ali več zborov,
-	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in z drugimi predpisi.
Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomestuje podpredsednik.
205.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika in podpredsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov tega zbora na predlog kandidature občinske konference SZDL po enakem postopku, kot je določen za predsednika občinske skupščine. Predsednik zbora se voli za 4 leta in nc more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to dolžnost.
Lnak postopek velja za podpredsednika.
206.	člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in z drugimi predpisi.
208
URADNE OBJAVE«
Št, 11. — 17. maja 1974
t
5.	SEKRETAR SKUPSčtNE
207.	člen
Za opravljanje organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij ima občinska skupščina posebno službo, ki jo vodi sekretar skupščine.
Sekretarja skupščine imenuje občinska skupščina na skupni seji vseh zborov.
Organizacijo in delovno področje skupščinske službe podrobneje ureja odlok občinske skupščine o organizaciji upravnih organov.
& STALNA )N OBČASNA DELOVNA TELESA OBčtNSKE SKUPščtME )N NJENtH ZBOROV
208.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna in občasna delovna telesa, za preučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za preučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine.
209.	člen
Občinska skupščina Postojna ima poleg sveta za narodno obrambo še naslednje stalne komisije:
-	svet za narodno obrambo
-	komisijo za družbeno nadzorstvo
-	komisijo za prošnje in pritožbe
-	komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV
-	komisijo za ugotavljanje izvora premoženja
-	komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve
-	komisijo za samoupravne akte OZD
-	komisijo za odlikovanja
-	statutarno pravno komisijo
-	komisijo za verska vprašanja
-	volilno komisijo.
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
210.	člen
Sestavo, naloge in način dela komisij in drugih delovnih teles določi občinska skupščina z odlokom.
*211.čten
Z odlokom ali drugim aktom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
212.	člen
Komisije in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo 5 do 15 članov.
Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije v občini.
!X. tZVRŠM) SVET
213.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ skupščine.
Izvršni svet je v mejah pravic in'doložnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, z uresničevanjem politike in za izvrševanj predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov.
Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov.
214.	člen
Izvršni svet:
-	skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine,
-	skrbi, da se izvršujejo družbeni plani, odloki in drugi akti občinske skupščine,
-	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine,
-	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, kijih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji,
-	predlaga družbeni plan občine,
-	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna,
-	izvršuje proračun občine,
-	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine,
-	skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in posameznih zborov,
-	usklajuje in usmerja delo v upravnih organih, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih g)lošnih aktov skupščine,
-	določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov,
-	skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava dobro deluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, kijih ima po zakonu in tem statutu,
-	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
-	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
-	ustanavlja komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti,
-	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov,
-	opravlja druge zadeve določene z ustavo, zakonom oziroma tem statutom.
215.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in namestnik ter 9 članov.
Predsednika izvršnega svčta voli občinska skupščina po poprej opravljenem postopku v SZDL, člane pa na predlog kandidata, kije predlagan za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.
Ob izvolitvi izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta predstojnike temeljnih občinskih upravnih organov.	„
Predsednika in čl^ne izvršnega sveta voli občinska skupščina za 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni še za 4 leta.
Izvršni svet na prvi seji izvoli izmed sebe namestnika predsednika.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije.
216.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta.
217.	člen
Izvršni svet dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na seji.
Izvršni svet odloča z večino glasov navzočih članov sveta.
218.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja sveft. Predsednik sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine.
Predsednika v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomešča namestnik.
219.	člen
Člani izvršnega sveta so dolžni izvrševati sklepe sveta in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
220.	člen
Izvršni svet obvešča zbore občinske skupščine o splošnem stanju glede izvajanja politike in izvrševanja zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o svojem delu.
gt. n — 17. maja 1974
URADNE OBJAVE*
209
Izvršni svet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
221.	člen
(lani izvršnega sveta sc udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
222.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izyršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati.
223.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja, ter predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo v občinskih upravnih organili.
224.	člen
(e izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega sprejem se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati.
Ce občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetuje ta dolžan odstopiti.
225.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj sc obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
226.	člen
(lani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet.
<
227.	člen
Za reševanje posameznih vprašanj s področja dela !S lahko izvršni svet oblikuje stalne ah začasne komisije, odbore in druga delovna telesa.
Z odlokom občinske skupščine sc podrobneje uredijo vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta
X. OBČtNSKt UPRAVN) ORCANt
228.	člen
Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil.
-	izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajajo določeno politiko;
-	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte;
* spremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh Področij;
-	pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta in drugih organov in teles skupščine;
-	opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov.	t
229.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svójem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
'	230. čten
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.	,
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja, občinski upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
231.	člen
Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo oddelki kot temeljni upravni organi in drugi upravni organi.
Temeljni občinski upravni organi so:
-	oddelek za gospodarstvo in finance
-	oddelek za družbene službe in občo upravo
-	oddelek za notranje zadeve
-	oddelek za narodno obrambo
-	davčna uprava
-	medobčinski inšpektorat
-	geodetska tiprava
Druge občinske upravne organe določi občinska skupščina s posebnim odlokom, s katerim določi tudi področje dela posameznih temeljnih in drugih upravnih organov t# kdo določa njihovo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest.
232.	člen
Z zakonom in odlokom občinske skupščihe na podlagi zakona se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posameznih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila.
Z zakonom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko določi, kako sc izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, kot tudi določajo pravice skupščirfe in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
233.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren.
Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi, zborom občinske skupščine in izvršnemu svetu.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi: Na vprašanje delegatov na seji je dolžan dati odgpvor.
210
/
URADNE OBJAVE*
St. 11. — 17. maja 1974
234.	č!en
Dc!o upravnih orgappv je javno, kolikor ni z zakonom a!i aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da sc ne smejo objaviti.
235.	č!en
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov.
X). AKT! OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
236.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
237.	člen '
Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki g) sprejema dtug zbor oziroma zbora enakopravno.
Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavnostno sklepajo z večino glasov vseh navzočih delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
238.	člen
Predpis ali splošni akt. ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih delegatov tega zbora.
f
239.	člen
Predpis ali drug akt. pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti 'tališča, je sprejet, če ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne mteresne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu ' stališči družbenopolitičnega zbora.
Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja né zedinijo glede besedila predloga, predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ah več zborih ali v skup-ščmi samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skup-ščma samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog sc lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala /a družbeno skupnost občutna škooda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnem ukrepu v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov.
Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začas^ nih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
če proračun od dneva, ko bi mora! začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta.
240.	člen
Vse druge akte razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in jeni organi z večino glasov navzočih delegatov oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
241.	člen
Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom.
242.	člen
Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnih objavah Koper in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za nujno izvrševanje, sc uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
243.	člen
Predpis in drugi splošni akti občinske skupščine veljajo za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da veljajo le za de! območja občine.
X!!. JAVNOST DELA ORGANOV !N ORGANIZACIJ
244.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih sanici upravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
245.	člen
Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjat) delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
-	246. člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek internih glasil, občinskegaglasila in prek drugih sredstev javnegaobveščanja.
247. člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsedniki zborov, predsednik izvršnega sveta ter za po* samezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
-48. člen
Statut) organizacij združenega dela drugih samoupravnih otganiza-Ctj m skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in poobta-scene za obveščanje javnosti tet zadeve in podatke, ki pomentjo taj-nost ali se ne smejo objaviti.
gt U — 17. maja 1974
211
-URADNE OBJAVE*
249.	člen
S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti :
-	podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe
-	podatki o organizaciji civilne zaščite
-	podatki o strateških objektih
-	podatki o opremi ljudske obrambe
250.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo v delu skupščine.
251.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe državč in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
X!!!. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH, JAVNIH !N DRUGIH FUNKCIJ
252.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
253.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organov, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so.kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, kijih imenuje občinska skupščina.
254.	člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče in razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela in mu izreče javni opomin.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik.
255.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobude za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobude, preučiti navedbe in pobude ter ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
256.	člen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
X!V. SODELOVANJE 0BČ!NE Z DRUiBEN0P0L!T!ČN!M! SKUPNOSTM! TER ORGANtZACUAM! !N SKUPNOSTM!
257.	člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina Postojna z drugimi občinami, s SR Slovenijo, ter drugimi skupnostmi in
organizacijami v skladu z ustavo, s tem statutom in družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi skupnostmi in organizacijami razvijajo, spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
MEDOBčtNSKO SODELOVANJE
.	258. člen
Občina Postojna sodeluje z drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in v tQ namen združujejo sredstva in ustanavljajo skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina Postojna ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogo-vatjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo^ dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejemajo skupščine združenih občin po razpravi delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih skupnostih.
259.	člen
Skupščina občine vsako leto obravnava program sodelovanja z drugimi občinami. Obenem oceni rezultate sodelovanja v preteklem letu.
'	.	.	. S -
2. SODELOVANJE OBčtNE S SR SL0VENU0
260.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava repabliška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga.
Občinski upravni organi so dolžni na zahtevo republiških upravnih organov dajati poročila, obvestila in mnenja v zvezi z reševanjem upravnih zadev.
261.	člen
Občinska skupščina sodeluje s skupščino SR Slovenije na zasedanjih delegatov zbora občin tako, da na zasedanje delegatov zbora občin delegira svojega delegata v skladu z ustavo, statutom, zakonom in poslovnikom občinske skupščine.
262.	člen
Izvršni svet ugotovi, kateri zbor občinske skupščine je pristojen za obravnavo vprašanja, ki je na dnevnem redu zbora občin, za sprejem mnenj, stališč in predlogov ter za delegiranje delegatov.
XV. SPREMEMBA STATUTA OBČINE
!
263.	člen
Predlog, da se začne postopek za spremembo statuta, lahko da vsak zbor občinske skupščine ali izvršni svet občinske skupščine.
264.	člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta, odločajo vsi zbori občinske skupščine.
265.	člen
Sprejeti predlog za spremebe statuta obravnava statutarno-pravna komisija Komisija predlaga vsem zborom občinske skupščine osnu-
7082
212
Št. 11. — 17. maja 1974
-URADNE OBJAVE«
tek spremembe statuta, vsi zbori občinske skupščine dotočijo osnutek statuta in ga dajo v javno razpravo.
Po končani razpravi prediaga komisija vsem zborom občinske skupščine pred toge in spremembe statuta.
O spremembi statuta odiočajo vsi zbori občinske skupščine enakopravno, spremembe statuta so sprejete, če zanje gtasujeta dve tretjini deiegatov vsakega zbora.
266.	čten
(e pri odtočanju o spremembi statuta ne pride do soglasja med zbori občinske skupščine, postavijo skupno komisijo, v katero izvoii vsak zbor enako število čtanov. Skupna komisija pripravi predtog za usktaditev spornih vprašanj.
(e se skupna komisija ne sporazume ati če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predtoga, se obravnava predtog na skupni seji zborov. Če še tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predtog odtoži z dnevnega reda. Predtog se tahko da ponovno na dnevni red po preteku šestih mesecev na predtog enega zbora, po sktepu vseh zborov pa tahko že prej.
267.	čten
Spremembo statuta razglasi občinska skupščina na skupni seji vseh zborov.	*
XV!. PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
268.	čten
Dotočbe tega statuta, ki se nanašajo na sestavo, organizacijo in pravice ter dolžnosti skupščine občine Postojna, sc uporabtjajo od dneva, ko sc prvič sestane nova občinska skupščina.
Občinski upravni organi nadaljujejo z detom v okviru svojih pristojnosti, kijih imajo po obstoječih predpisih.
Do izvolitve občinskega izvršnega sveta vodijo občinske upravne organe dosedanji predstojniki, ki jih je imenovata občinska skupščina.	,
269.	čten
Ta statut začne vetjati z dnem, koga sprejme skupščina občine.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha vetjati prejšnji statut občine Postojna št. 020-3/64 z dne 31. 3. 1964, objavtjen v Uradnem glasniku okraja Koper, št. 9-64.
St.: 011-1/74-2
Postojna, 27. marca t974.	Predsednik:
MIRAN FAJDIGA, t. r.
OBčtNA SEŽANA
KRAJEVNA SKUPNOST D!VAČA
Na podtagi prvega odstavka 4. čtena zakona o referendumu (Uradni tist SRS, št+ 29/72) in statuta Krajevne skupnosti Divača je svet krajevne skupnosti Divača na seji dne 19. novembra 1973 sprejet
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA FINANCIRANJE KOMUNALNIH DEL ZA VAS KAClCE-
PARED
1.
Za vas Kačiče-Parcd se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje komunalnih det.
* 2.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem votitnem imeniku za nasetje Kačiče-Parcd, ter zaposleni občani, ki še nimajo votitne pravice za volitve v skupščino družbenopolitične skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne 26. maja 1974, od 7. do 19. ure na določenem glasovalnem mestu.
Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
' . *
Krajevna skupnost Divača
Glasovnica
Referendum, dne 26. maja 1974 o uvedbi samoprispevka v denaqu za financiranje izgradnje komunalnih del za vas Kačiče-Parcd.
Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. junija 1974 do 31. maja 1979 in ga plačujejo naslednji zavezanci :
-	občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presegajo 1.200 dinarjev mesečno od neto osebnih dohodkov, po stopnji 2 %;
občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki presegajo 1.000 din mesečno, po stopnji 2 %;
-	občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti po stopnji 2 %;
-	občani, ki so zavezanci davka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev, ter od avtorskih pravic in patentov ter tehničnih izboljšav, od osnov za prispevek po stopnji 2 %;
Samoprispevka so oproščeni:
-	občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, kijih prejemajo učenci v gospodarstvu;
-	občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmeqa, ki ne presegajo 1.200 dinarjev mesečno;
-	občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki ne presegajo 1.000 dinarjev mesečno;
-	občani, ki plačujejo davek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 500 dinarjev na gospodarstvo in jim je dohodek od kmetijstva edini vir preživljanja;
-	občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov;
-	občani, ki imajo dohodek od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov.
glasujem	,
„ZA"	„PROTI"
Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži „ZA", če sc strinja z uvedbo samoprispevka, besedo ,,PROTI" pa obkroži, če sene strinja z uvedbo samoprispevka.
5.
Svet krajevne skupnosti Divača imenuje petčlanski odbor, ki ima naslednje naloge:
-	izvrši tehnične priprave za referendum;
-	določi glasovalno mesto, imenuje odbor za izvedbo glasovanja na glasovalnem mestu in nadzoruje njegovo delo;
-	ugotavlja izid referenduma in sestavi zaključno poročilo o izidu referenduma.
Pri ugotavljanju izida referenduma se uporabljajo določbe 9. člena zakona o referendumu.
* .
6.
Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti Divača, če se bo večina vseh vpisanih volivcev z območja, kije določeno v 1. točki tega sklepa, izjavila zanj na referendumu.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom so namenska in se bodo uporabila izključno za komunalna dela in sicer: v Kačičah za sofinanciranje asfaltiranja poti v vas in po vasi proti pokopališču, za popravilo kala in napeljavo telefona v vas; v Parcdu pa za sofinanciranje poti Ledenica—Pared —Dane pri Divači in popravilo poti do pokopališča
7.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
St.: 24/74
Divača, 19. novembra 1973	Predsednik sveta,
inž. JOŽE ŠKRLJ, 1'