98
Vrtnarske reči.
Gospod Ogorevc, posestnik drevesnice v Brežicah,
nam je sporočil, da daje rad zastonj cepiče najboljših jabolčnih in hruškovih vrst, s pravilnim imenom zaznamovale.
Drobnjak (šnidih) ljubi na pol senčen kraj in rahlo zemljo. Najboljši gnoj mu je kompost; v tem gnoji se jako širi, da ga lahko z razdelitvijo pomnožiš. Takega raztrgavanja pa nič kaj ne mara, ker ljubi mirno rast, da more ves prostor pod  seboj  zalediniti.   Čim   večkrat
mu porežeš listje, toliko bujneje poganja. Ako je po zimi pokrit, požene tem hitreje pomladi. Meseca septembra ga lahko vsadiš v lonec, katerega postavi na hladen kraj, kjer ti raste vso zimo.
Ribezel (Ivanovo grozdičje) je sad, ki ga vsegdar lahko prodaš v mestu. Koliko je takih prostorov ob stenah, ki niso ni za trto ni za sadne špalirje! Povsod ondod moreš saditi ribezel. Sadeč take ribezlove špalirje ob stenah razpeljavaj rastlino kolikor le mogcče visoko, ker daje potem toliko veči pridelek, Veje in poganjke pa privezuj, kakor pri drugih špalirjih.
Katran ali ter je drevesnim ranam škodljiv. Priporočali so dostikrat drevesne rane mazati s katranom. Skušnje so nas pa sedaj poučile, da Katran močno škoduje vsakemu drevesu, le hrastu ne. Tudi oljnate barve, ki jih v ta namen rabijo, ranam bolj škodujejo nego pa koristijo.
Pokončevanje krvne uši. Za pokončevanje krvne uši je najboljša karbolna kislina, in čudovito je neki, kako dobrodejen je njen vpliv. Dotične rastline se poškropijo z vodo, v kateri je 5% karbclne kisline. To rastlinam prav nič ne škodi.
Letošnja sadna letina obeta biti dobra. Drevje je polno rodnega lesa, a tudi polno mrčesne zalege. Skrb bodi vsakega umnega sadjarja, da očisti drevje zalege. Gg. učitelji morejo mnogo storiti, da se zvrši dotična deželna postava, ki zapoveduje županstvom skrbeti, da se pokončavajo gosenice in njih zalega.
99    ___